Ogled vira Évariste Galois

{{Infopolje Znanstvenik
|name              = Évariste Galois
|birth_date        = <!-- WD -->
|birth_place       = <!-- WD -->
|death_date        = <!-- WD -->
|death_place       = <!-- WD -->
|residence         = {{FRA}}
|citizenship       = 
|nationality       = {{ikonazastave|Francija}} [[Francozi|francoska]]
|ethnicity         = 
|field             = [[matematika]]
|work_institutions = 
|alma_mater        = 
|doctoral_advisor  = 
|doctoral_students = 
|known_for         = delo o [[teorija enačb|teoriji enačb]] in [[Abelov integral|abelovskih integralih]]
|author_abbrev_bot = 
|author_abbrev_zoo = 
|influences        = 
|influenced        = 
|prizes            = 
|footnotes         =
|signature         = <!-- WD -->
}}

'''Évariste Galois''', [[Francozi|francoski]] [[matematik]], * [[25. oktober]] [[1811]], [[Bourg-la-Reine]] pri [[Pariz]]u, [[Prvo Francosko cesarstvo|Francosko cesarstvo]] (sedaj [[Francija]]), † [[31. maj]] [[1832]], Pariz, [[Julijska monarhija|Kraljevina Francija]] (sedaj Francija).

== Življenje ==

Évariste je bil sin Nikolasa in Adelaide. Družina je bila iz srednjega sloja. Mati je bila učena in nadarjena ženska, ljubiteljica klasike, predana svojemu sinu in njegovi izobrazbi. Bila mu je učiteljica vse do njegovega dvanajstega leta, enako kakor je [[Blaise Pascal|Pascala]] poučeval njegov oče. Oče je bil republikanec, nasprotnik kralja in tiranije, ljubitelj rim in političnih poslanic, župan tega mesteca. S svojo svobodomiselnostjo je vplival na sina. Po materini strani je Evariste »podedoval« nagnjenje k humanizmu in zavračanje [[sholastika|sholastike]], ki je prevladovala na francoskih šolah; tudi mati je odklanjala tiranijo in rojaliste. 

Z enajstimi leti se je Evariste vpisal na znani pariški [[licej]] Louis-le-Grand, da bi dopolnil svoje znanje in dosegel uspeh. Liceji niso bili naklonjeni svobodnjaškim '''(??)''' naravam. Za [[matematika|matematični]] »[[gejzir]]«, ki se je najavil v krhkem telesu mladega Évarista, je bila šola najhujša duhovna temnica. Lahko se je samo čuditi, zakaj ga oče ni izpisal iz te šole. To je bil nemiren čas v francoski družbi. Mladi so hoteli dejavno sodelovati pri ustvarjanju nove Francije. Uprava liceja je temu nasprotovala in je svoje dijake držala pod strogim nadzorom. Kdor se je pritoževal, je bil po hitrem postopku izključen. Galois ni imel niti te sreče. Dvakrat so ga zavrnili, ko se je hotel vpisati na [[École Polytechnique]], vodečo francosko matematično šolo. Nazadnje se mu je uspelo vpisati na »normalko« ([[École Normale]]), a tudi tu so ga kmalu izključili. Skušal se je preživljati s poučevanjem matematike na domu, obenem pa je skušal obdržati ravnovesje med veliko ljubeznijo do [[znanost]]i in [[demokracija|demokracije]]. Kot republikanec se je leta 1830 udeležil [[francoska revolucija|revolucije]], preživel nekaj mesecev v zaporu, kmalu zatem pa je bil ubit v [[dvoboj]]u, star komaj enaindvajset let, v dvoboj je šel, ker se je zapletel s poročeno žensko. Njegove zadnje besede bratu Alfredu so bile: »''Ne joči!. Potrebujem ves svoj pogum, da umrem pri dvajsetih.''«

== Delo ==

Trije članki izmed tistih, ki jih je poslal v objavo [[Francoska akademija znanosti|Akademiji znanosti]], so se izgubila v uredništvu, nekateri drugi pa so izšli šele več let po njegovi smrti. Na predvečer dvoboja je nekemu prijatelju napisal kratek pregled svojih odkritij v [[teorija enačb|teoriji enačb]]. Ta ganljivi dokument, v katerem je prijatelja prosil, naj njegova odkritja posreduje vodilnim matematikom, se je končal z besedami: »''Javno prosi [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobija]] ali [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Gaussa]] za mnenje, ne o resničnosti ampak o pomembnosti izrekov. Upam, da se bo potem našlo nekaj ljudi, ki bodo s pridom razrešili vso to zmešnjavo.''« Ta zmešnjava (»''ce gachis''«) je vsebovala nič manj kot [[Galoisova teorija|Galoisovo]] [[teorija grup|teorijo grup]], kjuč do sodobne [[algebra|algebre]] in sodobne [[geometrija|geometrije]]. Te zamisli sta do neke mere slutila že [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange]] in [[Paolo Ruffini|Ruffini]], toda Galois je imel predstavo o popolni teoriji grup. Izrazil je osnovne značilnosti [[transformacijska grupa|transformacijske grupe]], ki pripada korenom [[algebrska enačba|algebrske enačbe]], in pokazal, da grupa določa področje [[racionalno število|racionalnosti]] teh korenov. Opozoril je na osrednji položaj, ki ga zavzemajo invariantne [[matematična podgrupa|podgrupe]]. Stari problemi, kot so [[tretjinjenje kota]], [[podvojitev kocke]], reševanje [[kubična enačba|kubičnih]] in [[bikvadratna enačba|bikvadratnih enačb]], kot tudi reševanje algebrskih enačb poljubne stopnje, so dobili svoje naravno mesto v Galoisovi teoriji. Podal je pogoje za rešljivost [[polinomska enačba|polinomskih enačb]].

Kolikor se ve, ni Galoisovo pismo nikoli prišlo niti do Gaussa niti do Jacobija. Matematična javnost ni vedela zanj, dokler ni [[Joseph Liouville|Liouville]] oktobra in novembra leta 1846 v svojem časopisu ''[[Journal des mathématiques pures et appliquées]]'' objavil večine Galoisovih člankov. V tem času pa je tudi [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy]] že začel objavljati svoja dela iz teorije grup (1844 do 1846). 

Januarja 1831 se je Galois po kratki prekinitvi vrnil k svojemu delu v matematiki. [[Siméon-Denis Poisson|Poisson]] mu je predlagal naj predloži svoje delo o rešitvah enačb. Kasneje tega leta je od Poissona prejel odklonilno pismo v zaporu zaradi revolucionarnih dejavnosti. Poisson je zapisal: »''njegovo podajanje ni zadovoljivo jasno, kakor tudi ni zadovoljivo razdelano, da bi lahko sodili o njegovi strogosti.''« Galois ga je ponovno predložil v skrajšani obliki. Pomena tega dela se v splošnem za časa njegovega življenja niso zavedali, čeprav so nekateri matematiki, in med njimi Cauchy, razumeli njegov globlji pomen.

Šele tedaj so se nekateri matematiki začeli zanimati za Galoisove teorije. Leta 1852 je prvi podal zaokroženo obliko Galoisove teorije [[Enrico Betti|Betti]]. Pomen Galoisovih del so popolnoma doumeli šele po objavi [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordanovega]] dela ''Traite des substitutions et des equations algebriques'' (1870) in pozneje iz [[Felix Christian Klein|Kleinovih]] in [[Marius Sophus Lie|Liejevih]] del. Danes velja Galoisovo povezujoče [[načelo]] za enega od najvidnejših dosežkov v matematiki 19. stoletja. Imel je tudi nove zamisli o [[integral]]ih algebrskih funkcij ene [[spremenljivka|spremenljivke]], ki se sedaj imenujejo [[Abelov integral|Abelovi integrali]]. To pomeni, da je bil njegov način mišljenja zelo soroden [[Bernhard Riemann|Riemannovemu]]. Lahko se domneva, da bi bila, če bi bil Galois živel dalj časa, sodobna matematika dobila največji navdih iz Pariza in iz Lagrangeeve šole, ne pa iz [[Göttingen]]a in Gaussove šole.

Znan je njegov [[Galoisov kolobar]] <math>\mathbb{Z}_{m}</math>, ki ga sestavljajo odseki po [[kongruenca|modulu]] ''m''. Pojmi kot so [[Galoisova grupa]], [[Galoisovo polje]] in Galoisova teorija ležijo v osnovah sodobne algebre.

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Galois (krater)|Galois]] na [[oddaljena stran Lune|oddaljeni strani]] [[Luna|Lune]].

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Galoisov modul]]

== Zunanje povezave ==
 {{kategorija v Zbirki|Évariste Galois}}
* [http://turnbull.dcs.st-and.ac.uk/history/Mathematicians/Galois.html Stran o Évaristu Galoisu Univerze svetega Andreja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051121225611/http://turnbull.dcs.st-and.ac.uk/history/Mathematicians/Galois.html |date=2005-11-21 }} {{en}}
* [http://www.galois-group.net Galoisov arhiv] (življenjepis, pisma in besedila v različnih jezikih)
* [http://godel.ph.utexas.edu/~tonyr/galois.html Genij in življenjepisci: Izmislek o Évaristu Galoisu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060419073228/http://godel.ph.utexas.edu/~tonyr/galois.html |date=2006-04-19 }} Tony Rothman
* [http://perso.wanadoo.fr/frederic.gales/Laviedegalois.htm Življenjepis] {{fr}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=55176}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Galois, Evariste}}

[[Kategorija:Francoski matematiki]]
[[Kategorija:Čudežni otroci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Lycée Louis-le-Grand]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]