Ogled vira Živo srebro

{{Infopolje živo srebro}}

'''Živo srebró''' ([[latinščina|latinsko]] hydrargyrum iz [[stara grščina|starogrškega]] ὕδωρ: hýdōr - ''[[voda]]'' in άργυρος: árgyros - ''[[srebro]]'') je [[kemijski element]] s simbolom '''Hg''' in [[vrstno število|vrstnim številom]] 80. Je težka, srebrna [[prehodne kovine|prehodna kovina]] in edina kovina, ki je pri standardni temperaturi in tlaku v tekočem [[agregatno stanje|agregatnem stanju]]. Drugi elementi, ki so pri teh pogojih v tekočem stanju, so [[brom]] ter kovine [[cezij]], [[francij]], [[galij]] in [[rubidij]], ki imajo tališča rahlo nad standardno temperaturo. S [[tališče]]m -38,83&nbsp;°C in [[vrelišče]]m 356,73&nbsp;°C ima živo srebro med kovinami najmanjšo temperaturno razliko med obema temperaturama.<ref>Senese, F., [http://antoine.frostburg.edu/chem/senese/101/inorganic/faq/why-is-mercury-liquid.shtml ''Why is mercury a liquid at STP?''], General Chemistry Online na Frostburg State University. Pridobljeno dne 1. maja 2007.</ref><ref name="Norrby">{{cite journal|author=Norrby, L.J.|title=Why is mercury liquid? Or, why do relativistic effects not get into chemistry textbooks?|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-chemical-education_1991-02_68_2/page/110|journal=Journal of Chemical Education|volume=68|year=1991|pages=110}}</ref><ref>Lide, D.R. (ur.) ''CRC Handbook of Chemistry and Physics'', 86. izdaja. CRC Press: Boca Raton (FL), 2005. ISBN 0-8493-0486-5</ref>

V rudnih depozitih se pojavlja večinoma kot živosrebrov sulfid [[cinabarit]]. Rdeči pigment cinober se pridobiva večinoma z redukcijo cinabarita. Cinabarit je pri zaužitju ali vdihavanju prahu zelo toksičen. [[Zastrupitev z živim srebrom]] povzročijo tudi vse vodotopne živosrebrove spojine, na primer živosrebrov klorid in metilživosrebrove soli, vdihavanje živosrebrovih par in zaužitje z živim srebrom kontaminiranih živil. 

Uporablja se za polnjenje [[termometer|termometrov]], [[barometer|barometrov]], [[sfigmomanometer|sfigmomanometrov]] in plavajočih ventilov ter v nekaterih električnih stikalih in v drugih aparatih. Zaradi toksičnosti in nevarnosti za okolje se namesto njega uporabljajo [[alkohol]], [[galinstan]]i in [[polprevodnik|polprevodniški]] elementi. V znanstvenih raziskavah se še vedno uporablja za amalgamiranje kovin. Uporablja se tudi v [[varčna sijalka|varčnih sijalkah]], v katerih njegove pare povzročijo električno prevodnost polnilnega plina in sproščajo kratkovalovno [[ultravijolična svetloba|ultravijolično svetlobo]], ki se s [[fluorescenca|fluorescenco]] [[fosfor]]ja pretvori v vidno svetlobo. 

== Lastnosti ==
=== Fizikalne lastnosti ===
[[Slika:Pouring liquid mercury bionerd.jpg|thumb|left|175px|Živo srebro je edina kovina, ki je pri standardni temperaturi in tlaku v tekočem agregatnem stanju.]]
Živo srebro je težka, srebrno bela kovina. V primerjavi z drugimi kovinami je slab [[Toplotna prevodnost|prevodnik toplote]], toda dober [[Električna prevodnost|prevodnik električnega toka]].<ref name=CRC>Hammond, C. R., [http://www-d0.fnal.gov/hardware/cal/lvps_info/engineering/elements.pdf "The Elements"]. ''CRC Handbook of Chemistry and Physics'', 86. izdaja, urednik Lide, D.R. CRC Press: Boca Raton (FL), 2005.</ref> Za prehodno kovino ima izjemno nizko [[tališče]]. Popolna razlaga te lastnosti zahteva globok poseg v kvantno fiziko, na kratko pa se lahko razloži z elektronsko strukturo atoma. Živo srebro ima zapolnjene vse razpoložljive 1s, 2s, 2p, 3s, 3p, 3d, 4s, 4p, 4d, 4f, 5s, 5p, 5d in 6s podorbitale. Takšna elektronska struktura se močno upira odcepitvi [[elektron]]a in daje živemu srebru lastnosti, podobne lastnostim [[žlahtni plin|žlahtnih plinov]]. Vezi med [[atom]]i so zato šibke in kovina se zlahka tali. Stabilnost orbitale 6s je posledica zapolnjene orbitale 4f. Orbitala f slabo zaslanja naboj jedra, kar poveča privlačno [[Coulombova interakcija|Coulombovo interakcijo]] med orbitalo 6s in jedrom (glej: [[Lantanoidna kontrakcija]]). Nezapolnjene notranje orbitale f imajo za posledico nekoliko višji tališči [[kadmij]]a in [[cink]]a, čeprav sta tališči še vedno nizki, in njuni nenavadno nizki [[vrelišče|vrelišči]]. Kovine, kot je na primer [[zlato]], imajo na 6s orbitali po en elektron manj kot živo srebro. Njihovi elektroni se zato mnogo laže odcepijo in delijo z drugimi atomi zlata in tvorijo relativno močne [[kovinska vez|kovinske vezi]].<ref name="Norrby"/>

=== Kemijske lastnosti ===
Živo srebro ne reagira z večino [[Kislina|kislin]], na primer z razredčeno [[žveplova kislina|žveplovo kislino]]. Topno je v  oksidirajočih kislinah, na primer v koncentrirani žveplovi in [[dušikova kislina|dušikovi]] kislini ter [[zlatotopka|zlatotopki]], pri čemer nastajajo sulfati, nitrati in kloridi. Podobno kot [[srebro]] reagira z atmosferskim [[vodikov sulfid|vodikovim sulfidom]]. Reagira celo s trdnim elementarnom [[žveplo]]m, kar se izkorišča za absorbcijo živosrebrovih par iz zraka. Za odstranjevanje razlitega živega srebra se kot absorbcijsko sredstvo uporabljata aktivirano oglje in cinkov prah.<ref>Greenwood, N.N., Earnshaw, A., ''Chemistry of the Elements'', 2. izdaja, Oxford, Butterworth-Heinemann, 1997, ISBN 0-08-037941-9.</ref>

==== Amalgami ====
[[Slika:Amalgam.jpg|thumb|left|120px|Amalgamska zobna zalivka]]
Živo srebro raztaplja zlato, cink in mnoge druge kovine in tvori amalgame (iz [[latinščina|starolatinskega]] amalgama – ''zlitina z živim srebrom''), ki so jih uporabljali že leta 500 pr. n. št..<ref>Hesse, R. W., [http://books.google.com/?id=DIWEi5Hg93gC&pg=PA120 ''Jewelrymaking through history''], Greenwood Publishing Group, 2007, str. 120, ISBN  0313335079.</ref> [[Železo]] je izjema, zato se za shranjevanje živega srebra uporabljajo železne steklenice. Med kovine, ki ne tvorijo amalgamov, spadajo tudi [[tantal (element)|tantal]], [[volfram]] in [[platina]]. Natrijev amalgam je pogosto redukcijsko sredstvo v organskih sintezah. Uporablja se tudi v visokotlačnih natrijevih žarnicah.  

Amalgam tvori tudi s čistim [[aluminij]]em. Ker amalgam reagira s [[kisik]]om iz [[zrak]]a in tvori [[aluminijev oksid]], že majhne količine živega srebra korodirajo aluminij. Živega srebra se zato praviloma ne sme prevažati z letali.<ref name="CorrAl">Vargel, C., Jacques, M., Schmidt, M. P., [http://books.google.com/?id=NAABS5KrVDYC&pg=PA158 ''Corrosion of Aluminium''], Elsevier, 2004, str. 158.</ref>

=== Izotopi ===
Živo srebro ima sedem stabilnih izotopov, med katerimi je najpogostejši <sup>202</sup>Hg (29,86 %). Najdaljši življenjski dobi imata izotopa  <sup>194</sup>Hg  in <sup>203</sup>Hg z [[razpolovni čas|razpolovnima časoma]] 444 let in 46,612 dni. Večina ostalih izotopov ima razpolovne čase manjše od enega dneva. Najpogosteje se preučujeta JMR-aktivni jedri  izotopov <sup>199</sup>Hg in  <sup>201</sup>Hg, ki imata [[spin]]a ½ oziroma ⅔.<ref name=CRC/>

== Zgodovina ==
[[Slika:Mercury symbol.svg|thumb|left|120px|Za označevanje živega srebra se že od antike uporablja simbol za planet Merkur (☿).]]
Živo srebro so odkrili v egipčanskih grobnicah iz leta 1500 pr. n. št.<ref>[http://www.ec.gc.ca/MERCURY/EN/bf.cfm ''Mercury and the environment — Basic facts''], Environment Canada, Federal Government of Canada, 2004. Pridobljeno dne 6. februarja 2012.</ref>

Na [[Kitajska|Kitajskem]] in v [[Tibet]]u je veljalo prepričanje, da živo srebro podaljšuje življenje, celi zlome in na splošno pripomore k boljšemu zdravju, čeprav v resnici povzroča resne zdravstvene težave.<ref>[http://www.dartmouth.edu/~toxmetal/metals/stories/mercury.html ''Mercury — Element of the ancients''], Center for Environmental Health Sciences, Dartmouth College. Pridobljeno dne  27. marca 2008.</ref> Kitajski cesar Qín Shǐ Huáng Dì, katerega so domnevno pokopali v grobnico z maketo države, kateri je vladal, in rekami iz živega srebra, je umrl zaradi napitka iz živega srebra in uprašenega [[žad]]a, ki so mu ga predpisali njegovi alkimisti, da bi mu dali večno življenje. Napitek je povzročil akutno zastrupitev, odpoved jeter in možgansko smrt.<ref>[http://www.chinaculture.org/gb/en_aboutchina/2003-09/24/content_22854.htm ''Qin Shihuang''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080704151150/http://www.chinaculture.org/gb/en_aboutchina/2003-09/24/content_22854.htm |date=2008-07-04 }}, Ministrstvo za kulturo Ljudske republike Kitajske, 2003. Pridobljeno dne 6. februarja 2012.</ref><ref name="wright">{{navedi knjigo |author=Curtis Wright D. |year=2001 |title=The History of China. |url=https://archive.org/details/historyofchina00wrig |publisher=Westport: Greenwood Press |isbn=0-313-30940-X |cobiss= |page=[https://archive.org/details/historyofchina00wrig/page/49 49]}}</ref> 

Antični [[Grki]] so uporabljali živo srebro v mazilih za rane. [[Egipčani]] in [[Rimljani]] so ga uporabljali v kozmetiki, ki je včasih iznakazila obraz. V [[Lamanaj]]u, nekoč največjem mestu [[Maji|majevske civilizacije]], so pod ploščo, ki označuje sredino stadiona za igro z žogo, odkrili obredno posodo z živim srebrom.<ref>{{cite journal|author=Pendergast, D.M.|title=Ancient maya mercury|journal=Science|volume=217|year=1982|pages=533–535|pmid=17820542|doi=10.1126/science.217.4559.533 | issn=0036-8075 }}</ref><ref>[http://www.guidetobelize.info/en/maya/belize-mayan-lamanai-guide.shtml ''Lamanai''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110611124757/http://www.guidetobelize.info/en/maya/belize-mayan-lamanai-guide.shtml |date=2011-06-11 }}. Pridobljeno dne 6. februarja 2012.</ref>  

[[Alkimija|Alkimisti]] so bili prepričani, da je živo srebro ''[[Prima materia]]'' - prasnov, iz katere so nastale vse kovine. Verjeli so, da se s spreminjanjem kakovosti in vsebnosti [[žveplo|žvepla]] v živem srebru lahko izdela katera koli kovina. Najčistejša kovina je bila zlato, zato je bil glavni cilj mnogih alkimistov odkriti način, kako z živim srebrom pretvoriti manj žlahtne ali osnovne kovine v zlato.<ref name="Stillman">Stillman, J. M., [http://books.google.com/?id=hdaAGF5Y1N0C ''Story of Alchemy and Early Chemistry''], Kessinger Publishing, 2003, str. 7-9, ISBN 978-0-7661-3230-6.</ref>

Sodobni kemijski simbol za živo srebro Hg izhaja iz njegovega latiniziranega grškega imena {{jezik-el2|Ύδραργυρος}}: hydrargyros, kar v dobesednem prevodu pomeni ''srebrna voda''. Alkimistični simbol  ☿  je dobil po rimskem bogu [[Merkur (mitologija)|Merkurju]], ki je bil znan po svoji hitrosti in mobilnosti. Z živim srebrom je povezan tudi indijski izraz za alkimijo ''Rasavātam'', ki pomeni živosrebrna pot.<ref>Cox, R., [http://books.google.com/?id=ykEN2zHvCpQC&pg=PA260 ''The Pillar of Celestial Fire''], 1st World Publishing, 1997, str. 260, ISBN 1-887472-30-4.</ref>  

Najbolj znani rudniki živega srebra so (bili) Almadén v južni [[Španija|Španiji]], zaprt leta 2000 zaradi velikega padca cene živega srebra na svetovnem trgu, Monte Amiata  v srednji [[Italija|Italiji]] in [[Idrija]], zaprt v 1980. letih zaradi istega razloga kot Almadén.<ref name="MercHz">Eisler, R., [http://books.google.com/?id=gqc8wUvsI8cC&pg ''Mercury hazards to living organisms''], CRC Press, 2006, ISBN  9780849392122.</ref>

== Nahajališča ==
[[Slika:Mercury output2.PNG|thumb|left|300px|Svetovna proizvodnja živega srebra leta 2005]]
Živo srebro je izredno redek element, ki je v [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]] udeležen s samo 0,08 ppm.<ref>Ehrlich, H. L., Newman D. K., ''Geomicrobiology'', CRC Press, 2008, str. 265, ISBN 978-0-8493-7906-2, [http://books.google.com/?id=GerdDmwMTLkC&pg=PA265]</ref> Ker se geokemijsko ne meša z elementi, ki tvorijo večino skorjine mase, so živosrebrove rude lahko zelo koncentrirane. Najbogatejše rude vsebujejo do 2,5 % kovine, najsiromašnejše pa najmanj 0,1 %, kar je še vedno 12.000 krat več od povprečja. Pojavlja se lahko kot samorodno živo srebro ali v [[cinabarit]]u (HgS), [[korderoit]]u (Hg<sub>3</sub>S<sub>2</sub>Cl<sub>2</sub>), [[livingstonit]]u (HgSb<sub>4</sub>S<sub>8</sub>) in drugih [[mineral]]ih. Najpogostejši je cinabarit.<ref>{{cite journal|author=Rytuba, J.J.|title=Mercury from mineral deposits and potential environmental impact|journal=Environmental Geology|volume=43|issue=3|pages=326–38|doi=10.1007/s00254-002-0629-5}}</ref> Rude so najpogostejše v zelo mladih orogenih pasovih, kjer je gosta kamnina izrinjena v Zemljino skorjo, termalnih vrelcih in drugih ognjeniških področjih.<ref>[http://pubs.usgs.gov/circ/c1196u/Circ_1196_U.pdf ''Mercury Recycling in the United States in 2000''], USGS. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>

Po letu 1558, ko so v [[Mehika|Mehiki]] odkrili postopek za pridobivanje srebra iz srebrove rude s pomočjo živega srebra, je živo srebro postalo glavni steber gospodarstva [[Španija|Španije]] in njenih ameriških kolonij. Uporabljalo se je predvsem v donosnih rudnikih Mehike in [[Peru]]ja. Na začetku so bili edini viri živega srebra za kolonije kraljevi rudniki v Almadénu v južni Španiji.<ref>Burkholder, M., Johnson, L., ''Colonial Latin America'', Oxford University Press, 2008, str. 157–159, ISBN 0-19-504542-4.</ref> Ko so živosrebrovo rudo odkrili tudi v Ameriki, so v pokrajini Hauncavelici v Peruju od leta 1563 v treh stoletjih proizvedli več kot 100.000 ton živega srebra. Postopki amalgamiranja rude za proizvodnjo srebra so se uporabljali do poznega 19. stoletja, kar je ustvarjalo veliko povpraševanje po živem srebru.<ref>Jamieson, R.W., [http://books.google.com/?id=a4hPCX2XWDIC&pg=PA33 ''Domestic Architecture and Power''], Springer, 2000, str. 33, ISBN 0-306-46176-5.</ref>
[[Slika:Mercury-27128.jpg|thumb|250px|Samorodno živo srebro pogosto nastaja v oskidacijskih conah živosrebrovih rudišč]]
[[Slika:Cinnabar.jpg|thumb|250px|Cinabarit]]
Rudniki v [[Italija|Italiji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in Mehiki, ki so nekoč proizvajali velik del svetovne proizvodnje, so popolnoma izčrpani. Rudnika v [[Idrija|Idriji]] in Almadénu sta se zaprla zaradi padca svetovne cene živega srebra. Rudnik McDermitt Mine v [[Nevada|Nevadi]], zadnji v ZDA, je bil zaprt leta 1992. 

Cena živega srebra v zadnjih letih zelo niha. Leta 2006 je znašala samo 650 $ za 34,46 kilogramsko steklenico,<ref name="brooks_usgs">Brooks, W. E., [http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/mercury/mercumcs07.pdf ''Mercury''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527203059/http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/mercury/mercumcs07.pdf |date=2008-05-27 }},  U.S. Geological Survey, 2007. Pridobljeno dne 30. maja. 2008.</ref> do februarja 2012 pa se je dvignila na 2.000 $ za steklenico.<ref>[http://www.metal-pages.com/metalprices/mercury/ ''Metal pages''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120213200943/http://www.metal-pages.com/metalprices/mercury |date=2012-02-13 }}. Pridobljeno 6. februarja 2012.</ref> 

Živo srebro se pridobiva s praženjem cinabarita v zračnem toku in kondenzacijo nastalih par. Proces se lahko zapiše z naslednjo kemijsko reakcijo:
:<math>HgS + O_2  \longrightarrow  Hg + SO_2</math>
Leta 2005 je bila največji svetovni proizvajalec živega srebra [[Kitajska]], ki je proizvedla dve tretjini svetovne proizvodnje. Kitajski sledi [[Kirgizistan]].<ref>''World Mineral Production'', British Geological Survey, NERC, London,  2007.</ref>  Nekaj živega srebra proizvedejo tudi druge države iz anodnega blata pri elektrolitskem rafiniranju [[baker|bakra]] in odpadnih vod.
 
Rudarjenje cinabarita in pridobivanje kovine sta bila zaradi toksičnost živega srebra vedno zelo nevarna procesa in stalen vzrok zastrupitve z živim srebrom.<ref>{{Navedi splet |url=http://act.credoaction.com/campaign/thanks_mercury/?rc=fb_share1 |title=''About the Mercury Rule'' |accessdate=2012-02-07 |archive-date=2012-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120501171523/http://act.credoaction.com/campaign/thanks_mercury/?rc=fb_share1 |url-status=dead }}</ref> Na Kitajskem so zato privatne rudarske družbe pri odpiranju novih rudnikov cinabarita še v 1950. letih zaposlovale zapornike. Samo družba Luo Xi je pri kopanju novih rudniških rovov zaposlovala več tisoč zapornikov.<ref name="GREEN">{{navedi novice|author=Sheridan, M|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6211261.ece|title=Green' Lightbulbs Poison Workers: hundreds of factory staff are being made ill by mercury used in bulbs destined for the West|publisher=The Sunday Times|date=3. maj 2009|accessdate=2012-02-07|archive-date=2009-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090517122911/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6211261.ece|url-status=dead}}</ref> Zdravje rudarjev je zelo ogroženo tudi v dobro urejenih rudnikih.

Direktiva [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], da se bodo po letu 2012 lahko uporabljale samo varčne fluorescenčne sijalke, je vzpodbudila Kitajsko, da je ponovno odprla že opuščene rudnike cinabarita in proizvodnjo živega srebra. Posledica njene odločitve je ponovna velika nevarnost za okolje, predvsem v južnih mestih Foshan in Guangzhou in jugozahodni provinci Guizhou.<ref name="GREEN"/> 
 
Opuščeni rudniki živega srebra so pogosto zasuti z zelo nevarno žlindro iz pražarn cinabarita. Voda, ki izpira takšna odlagališča, je nevaren vir onesnaženja. Opuščeni rudniki cinabarita bi se zato morali konzervirati, da bi se lahko v prihodnosti ponovno odprli.<ref>Boulland, M., ''New Almaden'', Arcadia Publishing, 2006, str. 8., ISBN 0-7385-3131-6, [http://books.google.com/?id=C6N03Lww1YsC&pg=PA8]</ref>

== Kemija ==
Živo srebro ima dve glavni [[oksidacijsko stanje|oksidacijski stanji]]: I in II. Obstajajo tudi višja oksidacijska stanja, ki niso pomembna. Poznan je na primer živosrebrov(IV) fluorid HgF<sub>4</sub>, ki je obstojen samo v posebnih pogojih.<ref name="WangX">{{cite journal|author=Wang X.|author2=Andrews R.|author3=Riedl S.|author4=Kaupp M.|title=''Mercury Is a Transition Metal: The First Experimental Evidence for HgF<sub>4</sub>''|journal=Angewandte Chemie International Edition, Wiley-VCH|volume=46|issue=44|year=2007|pages=8371|doi=10.1002/anie.200703710}}</ref>

=== Spojine Hg(I) ===
Za razliko od svojih lažjih sosedov [[kadmij]]a in [[cink]]a, živo srebro tvori enostavne stabilne spojine z vezmi kovina-kovina. Živosrebrove(I) spojine so [[diamagnetizem|diamagnetne]] in tvorijo dimerni kation Hg<sub>2</sub><sup>2+</sup>. Mednje spadata klorid in nitrat. Kompleksiranje spojin Hg(I) z močnimi ligandi, kot sta na primer sulfid in cianid,  povzroči disproporcionacijo Hg<sup>+</sup> v Hg<sup>2+</sup> in elementarno Hg.<ref name="henderson">Henderson, W., [http://books.google.com/books?id=twdXz1jfVOsC&pg=PA162 ''Main group chemistry''], Royal Society of Chemistry, 2000, str. 162, ISBN 0-85404-617-8.</ref> Hg(I) klorid HgCl je brezbarvna trdna snov [[kalomel]]. Njegova prava formula je Hg<sub>2</sub>Cl<sub>2</sub> oziroma Cl-Hg-Hg-Cl in je standardna [[elektroda]] v [[elektrokemija|elektrokemiji]]. Kalomel reagira s [[klor]]om in tvori živosrebrov(II) klorid HgCl<sub>2</sub>, ki je odporen proti nadaljnji oksidaciji. 

Zaradi tendence, da se veže sam s seboj, živo srebro tvori polikatione, ki so zgrajeni iz linearnih verig  z živosrebrovimi centri, pokritimi s potitivnim nabojem. Takšen je na primer Hg<sub>3</sub><sup>2+</sup>(AsF<sub>6</sub><sup>–</sup>)<sub>2</sub>.

=== Spojine Hg(II) ===
Hg(II) je najpogostejše oksidacijsko stanje živega srebra. V tem stanju tvori vse štiri halogenide. Kompleksi s halogeni imajo linearno koordinacijsko geometrijo, podobno kompleksom Ag(I), kompleksi z drugimi ligandi pa tetraedrično. Najbolj poznana spojina je HgCl<sub>2</sub>, bela snov, ki zlahka [[sublimacija|sublimira]] in tvori običajno tetraedrične koordinacijske komplekse. Takšen je na promer HgCl<sub>4</sub><sup>2–</sup>.

Glavni živosrebrov(II) oksid je HgO, ki nastaja pri dolgotrajni izpostavljenosti živega srebra na zraku pri povišani temperaturi. Pri temperaturi okoli 400&nbsp;°C se smer reakcije obrne. Reakcijo je uporabil [[Joseph Priestley|Priestly]] za sintezo čistega [[kisik]]a.<ref name=Greenwood>Greenwood & Earnshaw 2nd</ref> Živosrebrovi [[hidroksid]]i so šibki, tako kot hidroksidi sosedov zlata in srebra.

Z višjimi [[halkogeni]] tvori živo srebro zelo stabilne spojine. Najpomembnejši je sulfid HgS, ki se v naravi pojavlja kot [[cinabarit]] in blesteč pigment [[cinober]]. HgS, podobno kot ZnS, kristalizira v dveh oblikah: rdeči [[Kubični kristalni sistem|kubični]] in črni [[sfalerit]]ni obliki.<ref name=CRC/>  Poznana sta tudi selenid HgSe in telurid HgTe in mešana živosrebrov kadmijev telurid in živosrebrov zinkov telurid, ki sta [[polprevodnik]]a, uporabna kot detektorja infra rdeče svetlobe.<ref>Rogalski, A., [http://books.google.com/?id=4b3WLgomvd0C&pg=PA507 ''Infrared detectors''], CRC Press, 2000, str. 207, ISBN 90-5699-203-1.</ref>  

Hg(II) soli tvorijo različne komplekse z [[amonijak]]om. Mednje spada Millionova baza (Hg<sub>2</sub>N<sup>+</sup>), linearni polimer soli (HgNH<sub>2</sub><sup>+</sup>)<sub>n</sub> in »taljivi beli precipitat« ali [Hg(NH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>]Cl<sub>2</sub>.Kalijev tetrajodomerkurat(II) (HgI<sub>4</sub><sup>2–</sup>) je poznan kot [[Nesslerjev reagent]], ki se občasno še uporablja za detekcijo amonijaka, s katerim daje temno modro sol Millionove baze.  

[[Živosrebrov fulminat]] se uporablja kot [[eksploziv|inicijalni eksploziv]].<ref name=CRC/>

=== Spojine Hg(IV) ===
Hg(IV) je najmanj pogosto oksidacijsko stanje živega srebra. Edina poznana spojina je Hg(IV) fluorid HgF<sub>4</sub>. 

=== Živosrebrove organske spojine ===
Živosrebrove  organske spojine so zgodovinsko pomembne, vendar imajo v zahodnem svetu majhen  industrijski pomen. Soli Hg(II) so ene od redkih enostavnih kovinskih kompleksov, ki reagirajo neposredno z [[aromatska spojina|aromatskimi]] obroči. Spojine so vedno dvovalentne, imajo običajno  [[koordinacijsko število]] 2 in linearno geometrijo. V nasprotju s [[kadmij]]evimi in [[cink]]ovimi organskimi spojinami ne reagirajo z vodo. Njihovi običajni splošni formuli sta HgR<sub>2</sub> in HgRX. R je lahko alkil ali aril, X pa halogenid ali acetat. Prve spojine so pogosto hlapne, druge pa pogosto trdne.  

Metil živo srebro je skupno ime spojin s splošno formulo CH<sub>3</sub>HgX. Spojine so zelo nevarne in se pojavljajo v nekaterih onesnaženih vodah.<ref name="methylHg">[http://books.google.com/?id=BPvWJbBMd7wC ''Toxicological effects of methylmercury''], National Research Council (U.S.) – Board on Environmental Studies and Toxicology, National Academies Press, 2000, ISBN 978-0-309-07140-6.</ref> Nastajajo v procesih biometilacije.

== Uporaba ==
[[Slika: Leuchtstofflampen-chtaube050409.jpg|thumb|right|250px|Fluorescenčne sijalke]]
Živo srebro se uporablja predvsem za proizvodnjo industrijskih kemikalij ter v električnih in elektronskh napravah in termometrih, predvsem tistih za merjenje visokih temperatur. Vedno večja količina živega srebra se porablja v proizvodnji fluorescentnih sijalk, na vseh drugih področjih pa se njegova poraba zaradi velike toksičnosti počasi zmanjšuje. V nekaterih aplikacijah se zamenjuje z dražjo, vendar manj toksično zlitino [[galinstan]].

=== Medicina ===
Živo srebro in njegove spojine se še vedno uporabljajo v medicini, čeprav je njegova toksičnost že dolgo dobro poznana.  

Elementarno živo srebro se je uporabljalo v zobozdravstvu za amalgamske zobne zalivke. [[Tiomersal]] je organska spojina, ki se uporablja kot konzervans v [[cepivo|cepivih]], vendar se njegova uporaba zmanjšuje.<ref>[http://www.fda.gov/Cber/vaccine/thimerosal.htm ''Thimerosal in Vaccines''], FDA. Pridobljeno dne 25. oktobra 2006.</ref> Druga spojina je [[merbromin]], ki se v nekaterih državah še uporablja kot lokalni antiseptik za manjše ureznine in odrgnine.

Tiomersal, ki se v cepivih uporablja že od 1930. let, se v organizmu pretvori v etil živo srebro. Dolgo časa se je domnevalo, da njegova uporaba v cepivih pri otrocih povzroča ali sproža [[avtizem]], vendar domneva znanstveno ni dokazana.<ref>{{cite journal|author=Parker S.K.|author2=Schwartz B.|author3=Todd J.|author4=Pickering L.K.|title=Thimerosal-containing vaccines and autistic spectrum disorder: a critical review of published original data|journal=Pediatrics|volume=114|year=2004|pages=793-804|doi=10.1542/peds.2004-0434|url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/115/1/200}}</ref> Tiomersal se kljub temu umika iz uporabe ali se njegovo vsebnost zmanjšuje na raven sledov, predvsem v cepivih za otroke, mlajše od šest let. Izjema je inaktivirano cepivo za gripo.<ref>[http://www.fda.gov/cber/vaccine/thimerosal.htm ''Thimerosal in vaccines''], Center for Biologics Evaluation and Research, U.S. Food and Drug Administration. Pridobljeno dne 1. oktobra 2007.</ref>
[[Slika:Clinical thermometer 38.7.JPG|thumb|left|220px|Medicinski živosrebrni termometer]]
Cinabarit se je uporabljal v mnogih tradicionalnih medicinah, predvsem v kitajski. Pripravki s cinabaritom lahko postanejo zelo strupeni zaradi segrevanja, predoziranja ali dolgotrajnega uživanja. Škodljive učinke imajo lahko tudi terapevtski odmerki, čeprav se po njih organizem praviloma vrne v prvotno stanje. Čeprav je takšna oblika živega srebra na videz manj toksična od drugih, njen terapevtski učinek v tradicionalni kitajski medicini še ni potrjen, ker terapevtska osnova za njegovo uporabo ni jasna.<ref>{{cite journal|author=Liu, J.|display-authors=etal|title=Mercury in traditional medicines: is cinnabar toxicologically similar to common mercurials?|journal=Exp. Biol. Med.|volume=233|issue=7|year=2008|pages=810–17|doi=10.3181/0712-MR-336}}</ref>
Uporaba živega srebra v sodobni medicini v vseh pogledih pada, predvsem v razvitem svetu. Uporabo termometrov in sfigmomanometrov z živim srebrom, ki so jih izumili v zgodnjem 18. oziroma poznem 19. stoletju, se v 21. stoletju opušča. V nekaterih državah so celo prepovedani.<ref>{{navedi novice|title=Two States Pass First-time Bans on Mercury Blood Pressure Devices|publisher=Health Care Without Harm|date=2. junij 2003|url=http://www.ahanews.com/ahanews_app/jsp/display.jsp?dcrpath=AHA%2FNewsStory_Article%2Fdata%2Fann_030602_mercuryban&domain=AHANEWS|accessdate=1. maja 2007|archive-date=2011-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20111004113348/http://www.ahanews.com/ahanews_app/jsp/display.jsp?dcrpath=AHA%2FNewsStory_Article%2Fdata%2Fann_030602_mercuryban&domain=AHANEWS|url-status=dead}}</ref>

Živosrebrove spojine se uporabljajo tudi v zdravilih, ki se izdajajo brez zdravniškega recepta, na primer v antiseptikih za zunanjo uporabo, odvajalih, mazilih za rane, kapljicah za oči in pršilih za nos. Varnost in učinkovitost teh pripravkov zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov ni preverjena.<ref>[http://www.accessdata.fda.gov/scripts/cdrh/cfdocs/cfcfr/CFRSearch.cfm?fr=310.545&SearchTerm=mercury Title 21 - Food and Drugs Chapter I - Food and Drug Administration Department of Health and Human Services Subchapter D - Drugs for Human Use Code of federal regulations], United States Food and Drug Administration. Pridobljeno dne 1. maja 2007.</ref> Živo srebro se še vedno uporablja v nekaterih [[diuretik]]ih, čeprav so za večino terapij na razpolago ustrezni bolj varni nadomestki.

=== Proizvodnja klora in natrijevega hidroksida ===
[[Slika:HgNaOHElectrolysis.png|thumb|250px|right|Castner–Kellnerjev aparat iz 1890. let za elektrolizo vodne raztopine kuhinjske soli]]
[[Klor]] se proizvaja z [[elektroliza|elektrolizo]] vodne raztopine [[Natrijev klorid|kuhinjske soli]] (NaCl). Stranska proizvoda elektrolize sta [[natrijev hidroksid]] in [[vodik]], zato morata biti anodni in katodni prostor elektrolitske celice ločena. V poznem 20. stoletju se je večina živega srebra<ref>The CRB Commodity Yearbook, 2000, str. 173, ISSN 1076-2906.</ref><ref name="USEPA">Leopold, B. R., [http://www.epa.gov/nrmrl/pubs/600r02104/600r02104chap3.pdf ''Manufacturing Processes Involving Mercury. Use and Release of Mercury in the United States''], National Risk Management Research Laboratory, Office of Research and Development, U.S. Environmental Protection Agency, Cincinnati, Ohio, 2002. Pridobljeno dne 1. maja 2007.</ref> porabila ravno v živosrebrovih elektrolitskih celicah v tako imenovanem Castner-Kellnerjevem procesu. V tem procesu nastaja na živosrebrovi katodi [[natrij]] kot natrijev amalgam, ki zatem   reagira z vodo, pri čemer nastajata natrijev hidroksid in vodik.<ref>[http://www.eurochlor.org/animations/mercury-cell.asp ''Chlorine Online Diagram of mercury cell process''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726041834/http://www.eurochlor.org/animations/mercury-cell.asp |date=2011-07-26 }}, Euro Chlor. Pridobljeno dne 15. septembra 2006.</ref> V procesu se dogajata naslednji kemijski reakciji:

* elektroliza kuhinjske soli: <math>2NaCl \longrightarrow 2Na + Cl_2</math>
* raztapljanje natrija: <math>2Na + 2H_2O \longrightarrow 2NaOH + H_2</math>

Iz teh procesov se kljub sodobni in deklarirano varni tehnologiji izpustijo v naravo velike količine živega srebra.<ref name="USEPA"/> V sodobnih elektrolitskih procesih se zato namesto živosrebrovih celic uporabljajo celice s polprepustnimi membranami. 

=== Laboratorijska raba ===
Živo srebro se še vedno uporablja v raznih [[termometer|termometrih]], predvsem tistih za merjenje visokih temperatur. Tovrstni termometri se postopoma opuščajo in so v nekaterih državah že prepovedani.<ref>[http://openlibrary.org/b/OL17617678M ''Mercury Reduction Act of 2003''], United States Committee on Environment and Public Works,. Pridobljeno dne 6. junija 2009.</ref>

Uporablja se tudi v [[teleskop]]ih s tekočimi zrcali. Tekoče zrcalo nastane z vrtenjem okrogle plošče, na kateri je živo srebro. Takšni teleskopi so do sto krat cenejši od običajnih velikih zrcalnih teleskopov. Njihova pomanjkljivost je, da se ne smejo nagniti in so lahko usmerjeni samo naravnost navzgor.<ref>{{navedi novice|title=Liquid-mirror telescope set to give stargazing a new spin|publisher=Govert Schilling|date=14. marec 2003|url=http://www.govertschilling.nl/artikelen/science/030314_sc.htm%7Curl=http://www.govertschilling.nl/artikelen/science/030314_sc.htm|accessdate=18. avgusta 2008|archive-date=2003-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20030818233315/http://www.govertschilling.nl/artikelen/science/030314_sc.htm%7Curl=http://www.govertschilling.nl/artikelen/science/030314_sc.htm|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite journal|author=Gibson, B. K.|title=Liquid mirror telescopes: history|journal=Journal of the Royal Astronomical Society of Canada|volume=85|year=1991|pages=158|url=http://citeseer.ist.psu.edu/cache/papers/cs/2683/http:zSzzSzwww-astro.physics.ox.ac.ukzSz~bkgzSzLMT_history.pdf/liquid-mirror-telescopes-history.pdf}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://wood.phy.ulaval.ca/index.php/Rotating_Liquid_Mirrors |title=Laval University Liquid mirrors and adaptive optics group |accessdate=2012-02-11 |archive-date=2011-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110918101521/http://wood.phy.ulaval.ca/index.php/Rotating_Liquid_Mirrors |url-status=dead }}</ref>

Živo srebro je del priljubljene sekundarne referenčne [[kalomelova elektroda|kalomelove elektrode]], ki je v [[elektrokemija|elektrokemiji]] alternativa za standardno [[vodikova elektroda|vodikovo elektrodo]]. Uporablja se za merjenje elektrodnega potenciala polčlenov.<ref>Brans, Y.W., Hay W.W., [http://books.google.com/?id=M5pOAAAAIAAJ&pg=PA175 ''Physiological monitoring and instrument diagnosis in perinatal and neonatal medicine''], CUP Archive, 1995, str. 175, ISBN 0-521-41951-4.</ref>  

[[Trojna točka]] živega srebra, −38,8344&nbsp;°C, je temperaturni standard [[mednarodna temperaturna skala|mednarodne temperaturne skale]] (ITS-90).<ref name=CRC/>  
[[Slika:Germicidal UV discharge tube glow.jpg|thumb|right|150px|UV dezinfekcijska svetilka; temno vijolična svetloba je posledica razelektritve živosrebrovega plina.]]
=== Drugo ===
Plinasto živo srebro se uporablja v živosrebrovih, nekaterih neonskih in fluorescentnih sijalkah. Takšne nizkotlačne sijalke sevajo svetlobo z zelo ozkimi spektralnimi črtami, zato se v  optični [[spektroskopija|spektroskopiji]] uporabljajo za umerjanje spektralnih položajev. Za umerjanje se uporabljajo komercialne sijalke, zadostujejo pa tudi običajne stropne fluorescentne sijalke.<ref>Hopkinson G.R., Goodman T.M., Prince S.R., ''A guide to the use and calibration of detector array equipment'', SPIE Press, 2004, str. 125, ISBN 0-8194-5532-6.</ref> Plinasto živo srebro je v nekaterih elektronskih ceveh, na primer v [[ignitron]]ih, [[trioda]]h, [[tetroda]]h in [[pentoda]]h, živosrebrovih obločnih usmernikih,<ref>Howatson, A.H., ''An Introduction to Gas Discharges'', Pergamon Press, Oxford, 1965, 8. poglavje,  ISBN 0-08-020575-5.</ref> solarijih in medicinskih svetilkah za dezinfekcijo.<ref>Milo, G.E., Casto, B.C., [http://books.google.com/?id=-_9lhR_z6j8C&pg=PA104 ''Transformation of human diploid fibroblasts''], CRC Press, 1990, str. 104, ISBN 0-8493-4956-7.</ref> Za povečanje ionizacije in električne prevodnosti se dodaja tudi v argonske svetilke s hladno katodo. Argonske svetilke brez živega srebra imajo temna mesta in ne svetijo pravilno.

==== Kozmetika ====
[[Tiomersal]] (natrijev etil(2-merkaptobenzoato-(2-)-O,S)merkurat(1-)natrij) se uporablja v maskarah. Od leta 2008 je njegova uporaba v nekaterih državah prepovedana.<ref>[http://www.cidpusa.org/mercury.htm ''Mercury in your eye?''], CIDPUSA, 16. decembra 2008. Pridobljeno dne 20. decembra 2009.</ref>

=== Zgodovinska raba ===
Živo srebro se je zaradi svojih specifičnih lastnosti, predvsem tekočega agregatnega stanja, videza in velike gostote, v zgodovini porabljalo za zelo različne namene.
* V [[Andaluzija|islamski Španiji]] se je uporabljalo za polnjenje okrasnih bazenov. Kasneje je ameriški kipar Alexander Calder za španski paviljon na svetovni razstavi v Parizu leta 1937 ustvaril fontano z živim srebrom, ki je sedaj na ogled v Fundació Joan Miró v [[Barcelona|Barceloni]].<ref>Lew, K., [http://books.google.com/?id=pgUfSrD4gzQC&pg=PA10 ''Mercury''], The Rosen Publishing Group, 2008, str. 10, ISBN 1-4042-1780-0.</ref>
* Polnjenje [[vobler]]jev. Takšne umetne vabe za ribolov imajo zaradi prelivanja živega srebra v njihovi notranjosti zanimivo nepravilno gibanje. Njihova raba je zaradi nevarnosti za okolje prepovedana, nekateri izdelovalci pa jih kljub prepovedi še vedno izdelujejo. 
* Živo srebro je zaradi neprozornosti, velike gostote in skoraj linearne temperaturne razteznosti idealno za izdelavo [[sfigmomanometer|sfigmomanometrov]], [[barometer|barometrov]], [[difuzijska črpalka|difuzijskih črpalk]], [[kulometer|kulometrov]] in drugih laboratorijskih instrumentov.<ref>Ramanathan, E., [http://books.google.com/?id=G8QyI1Nf0VQC&pg=PA251 ''AIEEE Chemistry''], Sura Books, str. 251, ISBN 81-7254-293-3.</ref>
* Zaradi tekočega agregatnega stanja in električne prevodnosti se je do leta 1970 uporabljalo v živosrebrovih stikalih, javljalnikih požara in termostatskih stikalih v mnogih gospodinjskih aparatih.<ref>Shelton, C., [http://books.google.com/?id=cxPEiSXh44cC&pg=PA260 ''Electrical Installations''], Nelson Thornes, 2004, str. 260, ISBN 0-7487-7979-5.</ref>
* Zaradi akustičnih lastnosti se je sredi 20. stoletja uporabljalo v prvih digitalnih računalnikih kot propagacijski medij v napravah z linearno zakasnitvijo spomina.
* V 1920. letih so začeli graditi poskusne živosrebrove parne turbine, ki naj bi povečale izkoristek [[termoelektrarna|termoelektrarn]] na [[fosilno gorivo|fosilna goriva]].<ref>[http://books.google.com/?id=9ycDAAAAMBAJ&pg=PA40 ''Popular Science''], Bonnier Corporation, '''118''', 3, 1931, str. 40, ISSN 0161-7370.</ref> Elektrarna South Meadow v Hartfordu, ki je bila zgrajena v poznih 1920. letih,  je uporabljala živo srebro kot delovno tekočino v primarnem krogu, v sekundarnem krogu pa je bila voda. Zgrajenih je bilo več podobnih termoelektrarn. Ideja ni dosegla širše industrijske rabe zaradi velike mase in toksičnosti živega srebra, pa tudi zaradi razvoja nadkritičnih parnih sistemov.<ref>Mueller, G.C., [http://books.google.com/?id=FigDAAAAMBAJ&pg=PA22 ''Cheaper Power from Quicksilver''], Popular Science, september 1929.</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.aqpl43.dsl.pipex.com/MUSEUM/POWER/mercury/mercury.htm |title=''Mercury as a Working Fluid'' |accessdate=2012-02-13 |archive-date=2011-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221034317/http://www.aqpl43.dsl.pipex.com/MUSEUM/POWER/mercury/mercury.htm |url-status=dead }}</ref>
* Na podoben način se je živo srebro kot hladilna tekočina uporabljalo v nekaterih [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]]. Velika gostote je povzročala veliko porabo energije, zato se je za hlajenje začel uporabljati [[natrij]].<ref>Collier, [http://books.google.com/?id=2KYVftKE9NUC&pg=PA64 ''Introduction to Nuclear Power''], Taylor & Francis, 1987, str. 64, ISBN 1-56032-682-4.</ref>
[[Slika:Lentille de fresnel.jpg|thumb|upright|Svetilniška Fresnelova leča iz Nacionalnega pomorskega muzeja v Parizu]] 
* [[Fresnelova leča|Fresnelove leče]] s starih [[svetilnik]]ih so plavale in se vrtele v posodi z živim srebrom, ki je delovalo kot ležaj.<ref>Pearson, L.F., [http://books.google.com/?id=oY8nG-6B6v0C&pg=PA29 ''Lighthouses'']{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Osprey Publishing, 2003, str. 29, ISBN 0-7478-0556-3.</ref>
* Živo srebro je bilo pogonsko sredstvo za zgodnje ionske pogone v električnih vesoljskih pogonskih sistemih. Njegove prednosti so visoka molekulska masa, nizka ionizacijska energija, nizka dualna ionizacijska energija, velika gostota tekočine in možnost skladiščenja v tekočem stanju pri sobni temperaturi. Slabosti sistemov so negativen vpliv na okolje na Zemlji in morebitna ohladitev in kondenzacija dogotrajnih operacijah v vesolju. Živo srebro in [[cezij]] sta se kot pogonski gorivi uporabljala, dokler niso v Hughesovih raziskovalnih laboratorijih odkrili prednosti [[ksenon]]a. Ksenon ima visoko molekulsko maso, majhno ali nikakršno reaktivnost in visoko gostoto v tekočem stanju med rahlo kriogenim skladiščenjem.<ref>Glenn, [http://www.nasa.gov/centers/glenn/about/history/ds1.html ''Contributions to Deep Space 1NASA'']. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref><ref>[http://www.daviddarling.info/encyclopedia/E/electricprop.html ''Electric space propulsion'']. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>

Rabe, ki so povezane z njegovimi kemijskimi lastnostmi:
* [[Živosrebrova baterija|Živosrebrove baterije]] so [[primarne baterije]], ki so se na široko uporabljale do konca 20. stoletja. Izdelovale so se v različnih velikostih, predvsem kot gumbi.  Baterije so imele konstantno delovno napetost in dolgo skladiščno življenjsko dobo, zato so se uporabljale predvsem v svetlomerih v fotoaparatih, kamerah in slušnih aparatih. V 1990. letih se je njihova uporaba zaradi onesnaževanja okolja prepovedala. 
* Živo srebro se je uporabljalo v sredstvih za zaščito lesa, [[dagerotipija|dagerotipiji]], srebrenju zrcal, v premazih proti gnitju (do leta 1990), [[herbicid]]ih (do leta 1995), labirintnih igračkah, sredstvih za čiščenje in mobilnih napravah za niveliranje cest. Živosrebrove spojine so se uporabljale kot [[antiseptik]]i, [[odvajalo|odvajala]], [[antidepresiv]]i in [[antisifilit]]iki. 
* Med drugo svetovno vojno so zavezniški vohuni domnevno uporabljali živo srebro za sabotiranje nemških letal. Letala naj bi premazovali z živosrebrovo pasto, ki je povzročila hitro korozijo aluminija in poškodbe letal.<ref name="Gray">{{navedi novice|author=Gray, T|url=http://www.popsci.com/scitech/article/2004-09/amazing-rusting-aluminum|title=The Amazing Rusting Aluminum|publisher=Popular Science|date=22. september 2004|accessdate=7. julija 2009}}</ref>
* V nekaterih postopkih [[elektroliza|elektrolize]], na primer pridobivaju klora iz raztopine kuhinjske soli, so se uporabljale živosrebrove elektrode. 
* Nekoč se je uporabljalo tudi za čiščenje topovskih cevi.<ref name='Francis1849'>Francis, G. W., ''Chemical Experiments'', D. Francis, 1849, str. 62.</ref><ref name="Castles2005">Castles, W.T.. Kimball, V.F., ''Firearms and Their Use'', Kessinger Publishing, 2005, str. 104, ISBN 978-1-4179-8957-7.</ref>
* Od sredine 18. do sredine 19. stoletja se je živosrebrov(II) nitrat  (Hg(NO<sub>3</sub>)<sub>2</sub>•2H<sub>2</sub>O) uporabljal za izdelavi klobučevine, predvsem tiste za moške klobuke. V Angliji so zaradi oranžne barve raztopine postopek imenovali »korenčkanje« ({{jezik-en|carroting}}),<ref>Lee, J.D., ''Concise Inorganic Chemistry'', Wiley-Blackwell, 1999, ISBN 978-0-632-05293-6.</ref> Raztopina nitrata in pare so zelo toksični in morda je ravno zaradi psihiatričnih simptomov, povezanih z zastrupitvijo z živim srebrom, v Angliji nastalo reklo »nor kot klobučar«.<ref>{{cite journal|author=Waldron, H.A.|title=Did the Mad Hatter have mercury poisoning?|journal=Brittish Medical Journal|volume=287|year=1983|pages=1961|pmid=6418283}}</ref>
* Pri rudarjenju [[zlato|zlata]] in [[srebro|srebra]] se je živo srebro uporabljalo za ekstrakcijo obeh kovin iz vodne suspenzije zlatonosnega grušča. Med ekstrakcijo je živo srebro raztopilo tudi zelo fine delce obeh kovin in s tem povečalo izkoristek.<ref name=CRC/> Široka raba živega srebra v te namene se je prekinila v 1960. letih, v manjšem obsegu pa se še vedno uporablja. Ocenjuje se, da se je v kalifornijskih zlatih rudnikih nepovratno izgubilo 45.000 ton živega srebra.<ref>Alpers C.N., Hunerlach M.P., May J.Y., Hothem R.L., [http://pubs.usgs.gov/fs/2005/3014/ Mercury Contamination from Historical Gold Mining in California], U.S. Geological Survey. Pridobljeno dne 26. februarja 2008.</ref> Živo srebro se je uporabljalo tudi v rudnikih srebra.<ref>[http://corrosion-doctors.org/Elements-Toxic/Mercury-amalgamation.htm Mercury amalgamation]. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>

==== Zgodovinska raba v medicini ====
Živosrebrov (I) klorid (kalomel ali merkuro klorid, (Hg<sub>2</sub>Cl<sub>2</sub>)) se je v ljudski medicini uporabljal kot [[diuretik]], površinsko dezinfekcijsko sredstvo in [[odvajalo]]. Živosrebrov (II) klorid (merkuri klorid, (HgCl<sub>2</sub>)) se je poleg drugih živosrebrovih spojin uporabljal za zdravljenje [[sifilis]]a. Čeprav je tako toksičen, da so simptome zastrupitve pogosto zamenjavali s simptomi bolezni, so vsi verjeli v njegovo zdravilnost.<ref>Pimple K.D., Pedroni J.A., Berdon V., [http://www.indiana.edu/~poynter/sas/lb/syphilis.html ''Syphilis in history''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050216215916/http://www.indiana.edu/~poynter/sas/lb/syphilis.html |date=2005-02-16 }}, Poynter Center for the Study of Ethics and American Institutions at Indiana University-Bloomington, 9. julij 2002. Pridobljeno dne 17. aprila 2005.</ref>
 
V 19. stoletju so zdravniki, predvsem v [[ZDA]], predpisovali tako imenovane »modre pilule«, s katerimi so zdravili vrsto bolezni: [[griža|grižo]], zapeko, sifilis, [[malarija|malarijo]], [[gonoreja|gonorejo]], [[melanholijo]], gliste, [[tuberkuloza|tuberkulozo]] in [[zobobol]].<ref>Mayell, H., [http://news.nationalgeographic.com/news/2001/07/0717_lincoln.html ''Did Mercury in "Little Blue Pills" Make Abraham Lincoln Erratic?''], National Geographic News, 17. julij 2007. Pridobljeno dne 15. junija 2008.</ref> Še v zgodnjem 20. stoletju so otrokom vsako leto predpisovali živo srebro kot odvajalo in sredstvo proti glistam, dodajali pa so ga tudi otroškim praškom za zobe. 

Živosrebrov organski halogenid [[merbromin]] (dibromohidroksimerkurifluorescein) se še vedno na široko uporablja kot antiseptik za zunanjo uporabo, v nekaterih državah pa je že prepovedan.<ref>{{navedi novice|title=What happened to Mercurochrome?|date=23. julij 2004|url=http://www.straightdope.com/columns/read/2518/what-happened-to-mercurochrome|accessdate=7. julija 2009}}</ref>

== Strupenost in varnost ==
[[Slika:Skull and Crossbones.svg|left|120px]]
{{glej tudi|Zastrupitev z živim srebrom}}
Živo srebro in večina njegovih spojin je izredno strupena, zato je treba z njimi ravnati skrajno previdno. Če pride do razlitja živega srebra, na primer zaradi razbitja [[termometra]], je treba prostor očistiti po posebnem postopku.<ref>[http://www.epa.gov/mercury/spills/index.htm ''Mercury: Spills, Disposal and Site Cleanup''], Environmental Protection Agency. Pridobljeno dne 11. avgusta 2007.</ref> Če je podlaga neprepustna, je treba manjše kapljice živega srebra zbrati v večje in jih shraniti v tesno zaprto posodo. Vakuumski sesalnik in metla za čiščenje nista primerna, ker tekočino še bolj razbijeta. Mesto razlitja se zatem posuje z uprašenim [[žveplo]]m, [[Cink|cink]]ovim prahom ali katero drugo uprašeno kovino, s katero živo srebro tvori amalgam. Takšen postopek je za čiščenje poroznih površin in oblačil neučinkovit, zato je treba kontaminirane predmete zavreči.  

Do zastrupitve z živim srebrom lahko pride tudi z vdihavanjem in absorbcijo skozi kožo in sluznico, zato morajo biti prostori dobro prezračeni, posode za shranjevanje živega srebra pa varne in tesno zaprte. Segrevanje spojin, ki pri segrevanju sproščajo živo srebro, mora potekati v ustreznih prezračenih prostorih. 

Najbolj strupene oblike živega srebra so njegove organske spojine, na primer dimetil živo srebro in metil živo srebro. Seveda so strupene tudi njegove anorganske spojine, na primer cinabarit, ki je zelo strupen pri zaužitju in vdihavanju.<ref name=msds>[http://msds.chem.ox.ac.uk/ME/mercuric_sulphide.html ''Varnostni list Hg(II) sulfida''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090922001135/http://msds.chem.ox.ac.uk/ME/mercuric_sulphide.html |date=2009-09-22 }}, Oxford University. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>  

Živo srebro lahko povzroča akutne ali kronične zastrupitve.

=== Topnost v vodi, toksokinetika in mehanizem delovanja ===
[[Strup]]eni učinki živega srebra in njegovih spojin so pogojeni z njegovo [[topnost]]jo. Živo srebro ima največjo topnost v vodi izmed vseh kovin, in sicer je topnost elementarnega živega srebra v vodi pri 25&nbsp;°C 56 μg/L. Topnost dimetil živega srebra je majhna in znaša pri 20&nbsp;°C 1 μg/L. Metil živo srebro in etil živo srebro imata relativno dobre lipofilne lastnosti, kar jima omogoča prehajanje preko [[Celična membrana|celičnih membran]] in raztapljanje v mastnih tkivih. Obe spojini je zato težko odstraniti iz organizma.<ref>[http://www.nap.edu/openbook.php?record_id=9899&page=32 "Chemistry, Exposure, Toxicokinetics, and Toxicodynamics"]. ''Toxicological Effects of Methylmercury''. The National Academies Press: Washington, D.C., 2000.</ref><ref>[http://www.clu-in.org/contaminantfocus/default.focus/sec/Mercury/cat/Chemistry_and_Behavior/ "Mercury - Chemistry and Behavior"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121021032633/http://clu-in.org/contaminantfocus/default.focus/sec/Mercury/cat/Chemistry_and_Behavior/ |date=2012-10-21 }}. CLU-IN. Pridobljeno 24. aprila 2012.</ref>

Peroralno vnešeno elementarno živo srebro (Hg<sup>0</sup>) se v prebavilih praktično ne absorbira in za odrasle osebe ni strupeno. Absorbirajo se njegove anorganske soli Hg (II), katerih absorpcija je 10 % ali manj, in organke spojine, na primer metil živo srebro CH<sub>3</sub>Hg, katerega absorpcija je 90-100 %. Ker je živo srebro hlapno, se lahko v telo vnese tudi z vdihavanjem.<ref>{{cite journal|author=Černe, K.|title=Toksikologija (težkih) kovin|journal=Medicinski razgledi|volume=48|issue=1-2|year=2008|pages=87|url=http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr09_1_10.pdf}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[http://www.rzs-idrija.si/hg.htm Rudnik živega srebra, Idrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426052702/http://www.rzs-idrija.si/hg.htm |date=2009-04-26 }}. Pridobljeno 2. januarja 2010.</ref> Živo srebro se iz telesa izloča večinoma preko [[ledvica|ledvic]], ki so najbolj izpostavljene, [[debelo črevo|debelega črevesa]] in [[jetra|jeter]], zato so ti organi še posebej izpostavljeni strupenim učinkom.<ref name=elit>Varagić, V.M. in Milošević, M.P. ''Farmakologija'', 13. izdaja. Elit-Medica: Beograd, 1997, str. 634-635.</ref>

Na molekularnem nivoju živo srebro reagira s sulfhidrilnimi skupinami na beljakovinah, kar povzroči [[encimska inhibicija|inhibicijo encimov]] ter patološke spremembe [[celična membrana|celične membrane]]. Elementarno živo srebro in metil živo srebro še posebej učinkujeta na osrednje živčevje, medtem ko so anorganske soli korozivne za kožo, oči in [[sluznica|sluznico]] v prebavilih ter so [[nefrotoksin|nefrotoksični]].<ref name=pdo>Kosnett, M.J. "Mercury". ''Poisoning & drug overdose'', ur. Olson, K.R. McGraw-Hill Companies, Inc.: New York, 2007. [elektronski vir] {{COBISS|ID=3040020}}</ref>

=== Mejne vrednosti ===
Zastrupitve z metil živim srebrom spadajo med najbolj raziskane zastrupitve. Zgornja meja dnevne izpostavljenosti celokupnemu živemu srebru, ki jo je predpisala [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO), je 2,0 μg/kg telesne mase, mejna koncentracija živosrebrovih par pa znaša 0,2 μg/m<sup>3</sup>.<ref>[http://www.who.int/phe/news/Mercury-flyer.pdf "Exposure to mercury: a major publich health concern"]. World Health Organisation, 2007. Pridobljeno 24. april 2012.</ref> Ameriška [[Agencija za zaščito okolja]] (EPA) je zaradi morebitnih učinkov na še nerojene otroke in majhne otroke mejo za metil živo srebro pomaknila še niže, na 0,1 μg/kg telesne mase na dan.<ref>[http://www.epa.gov/hg/exposure.htm "Methylmercury exposure"]. U.S. Environmental Protection Agency, 2001. Pridobljeno 24. april 2012.</ref>

=== Poklicna izpostavljenost ter klinični simptomi in znaki ===
Industrijska in komercialna raba živega srebra je zaradi njegove toksičnosti v večini držav urejena z ustreznimi zakoni in predpisi. Živo srebro se povsod obravnava kot poklicna nevarnost, zato so povsod predpisane dopustne in mejne vrednosti in načini odlaganja odpadkov.
 
Študije posameznih primerov obolenj so pokazale, da se bolezenski znaki, na primer drhtavica, poslabšane mentalne sposobnosti in motnje v spanju, kažejo celo pri delavcih, ki so bili kronično izpostavljeni nizkim koncentracijam živega srebra 0,7–42 μg/m<sup>3</sup>.<ref name="ngim">{{cite journal|author=Ngim C.H.|author2=Foo S.C.|author3=Boey K.W.|author4=Keyaratnam, J.|title=Chronic neurobehavioral effects of elemental mercury in dentists|url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-industrial-medicine_1992-11_49_11/page/782|journal=British Journal of Industrial Medicine|volume=49|issue=11|year=1992|pages=782-90|pmid=1463679}}</ref><ref name="liang">{{cite journal|author=Liang Y.X.|author2=Sun R.K.|author3=Chen Z.Q.|author4=Li L.H.|title=Psychological effects of low exposure to mercury vapor: Application of computer-administered neurobehavioral evaluation system|journal=Environmental Research|volume=60|year=1993|pages=320-327|doi=10.1006/enrs.1993.1040}}</ref> Ena od študij je pokazala, da akutna izpostavljenost (4-8 ur) izračunanim koncentracijam živega srebra od 1,1 do 44 mg/m<sup>3</sup> povzroča bolečine v prsih, [[dispneja|dispnejo]],<ref>[http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/dispnea.php ''Dispnea''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111230195721/http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/dispnea.php |date=2011-12-30 }}. Pridobljeno dne 14. februarja 2012.</ref> kašelj, izkašljevanje krvi, oslabitev pljučne funkcije, hudi kemični [[pnevmonitis]] in nekardiogeni [[pljučni edem]], poleg tega pa še akutni [[gingivostomatitis]] (vnetje dlesni in ustne sluznice).<ref>{{cite journal|author=McFarland, R.B.|author2=Reigel, H.|title=Chronic Mercury Poisoning from a Single Brief Exposure|journal=Journal of Occupational Medicine|volume=20|issue=8|year=1978|pages=532|doi=10.1097/00043764-197808000-00003}}</ref><ref name=pdo/> Akutna izostavljenost hlapom živega srebra dokazano vpliva na [[osrednje živčevje]] in povzroča psihotične reakcije, za katere so značilni [[delirij]], [[halucinacija|halucinacije]], in [[samomorilnost|samomorilne težnje]]. Poklicna izpostavljenost povzroča  široko paleto funkcionalnih motenj, med njimi [[eretizem]] (poudarjena psihomotorična aktivnost), razdražljivost, vzkipljivost, pretirano plašnost in [[nespečnost]]. Pri nadaljnji izpostavljenosti se razvije drobno drhtenje, ki lahko preide v močne mišične [[krč]]e. Drhtenje se na začetku pojavlja samo na rokah in se kasneje razširi na veke, ustnice in jezik. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim koncentracijam živega srebra povzroča manj opazne simptome eretizma, utrujenost, razdražljivost, [[izguba spomina|izgubo spomina]], žive sanje in [[Velika depresivna motnja|depresijo]].<ref>[http://www.inchem.org/documents/ehc/ehc/ehc001.htm ''Environmental Health Criteria 1: Mercury''], Svetovna zdravstvena organizacija, Ženeva, 1976, ISBN 92-4-154061-3.</ref><ref name=pdo/>

Pri otrocih se je predvsem v preteklosti pojavljala [[akrodinija]] (t. i. »rozasta bolezen« ali ''pink disease''), redka idiosinkratična reakcija kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti zaradi lokalnih zdravil in cepiv, ki so vsebovala živo srebro, ki se je kazala z bolečinami v udih, k temu se je pogosto pridružila še značilna rožnata obarvanost kože in njeno luščenje ([[deskvamacija]]), lahko še [[hipertenzija]] (zvišan [[krvni tlak]]), neješčnost ([[anoreksija]]) in nespečnost.<ref name=pdo/> Pri nekaterih občutljivejših otrocih naj bi živo srebro vplivalo tudi na razvoj simptomov [[avtizem|avtizma]].<ref>{{cite journal|author=Kobal, A.B.|title=Možni vpliv živega srebra na patogenezo avtizma|journal=Zdrav. Vestn.|volume=78|pages=37-44|year=2009|url=http://zdravtizem.si/Mozni%20vpliv%20zivega%20srebra%20na%20patogenezo%20avtizma.html|access-date=2012-01-18|archive-date=2012-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20121028122529/http://zdravtizem.si/Mozni%20vpliv%20zivega%20srebra%20na%20patogenezo%20avtizma.html|url-status=dead}}</ref>

=== Zdravljenje ===
Raziskovanje zdravljenja zastrupitev z živim srebrom je omejeno. Trenutno so na voljo zdravila za zdravljenje akutnih zastrupitev, ki vsebujejo [[kelator]]je [[N-acetil-D,L-penicilamin]] (NAP), [[dimerkaprol]] (BAL), 2,3-dimerkapto-1-propansulfonsko kislino (DMPS) in dimerkaptosukcinsko kislino (DMSA). V manjši študiji, ki je zajela enajst gradbenih delavcev, izpostavljenih živemu srebru, so obolele zdravili z DMSA in  NAP.<ref name=Bluhm>{{cite journal|author=Bluhm, R.E. ''s sod.''|title=Elemental Mercury Vapour Toxicity, Treatment, and Prognosis After Acute, Intensive Exposure in Chloralkali Plant Workers. - Part I: History, Neuropsychological Findings and Chelator effects|url=https://archive.org/details/sim_human-and-experimental-toxicology_1992-05_11_3/page/201|journal=Human & experimental toxicology|volume=11|issue=3|year=1992|pages=201-10|doi=10.1177/096032719201100308|pmid=1352115}}</ref> [[Kelacija|Kelacijska]] terapija z obema zdraviloma je izločila majhen del ocenjene celotne količine absorbiranega živega srebra. DMSA je bila pri izločanju bolj učinkovita kot NAP.<ref name=Bluhm/>

=== Izpusti v okolje ===
[[Slika:Mercury fremont ice core.png|thumb|right|Vsebnost živega srebra v ozračju v zadnjih 270 letih; podatki so pridobljeni z analizo ledu na ledeniku Upper Fremont, Wyoming, ZDA.]]
Analize ledu z ledenika Upper Fremont v [[Wyoming]]u, [[Združene države Amerike|ZDA]], so pokazale, da je bila predindustrijska vsebnost živega srebra v ozračju približno 4 ng/l. To vrednost se lahko šteje za naravno raven onesnaženosti, čeprav je zelo odvisna od regionalnih in globalnih vplivov. Primer tega so ognjeniški izbruhi, ki lahko njegovo vsebnost v ozračju povečajo za 4–6-krat.<ref>[http://toxics.usgs.gov/pubs/FS-051-02/ ''Glacial Ice Cores Reveal A Record of Natural and Anthropogenic Atmospheric Mercury Deposition for the Last 270 Years''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704010753/http://toxics.usgs.gov/pubs/FS-051-02/ |date=2007-07-04 }}, United States Geological Survey (USGS). Pridobljeno dne 1. maja 2007.</ref>

Naravni viri, na primer ognjeniki, prispevajo približno polovico emisij živega srebra v ozračje. Za drugo polovico so odgovorni ljudje.<ref name=Pacyna/><ref>[http://www.epa.gov/mercury/ ''What is EPA doing about mercury air emissions?''], United States Environmental Protection Agency (EPA). Pridobljeno dne 1. maja 2007.</ref><ref>Solnit, R., [http://www.orionmagazine.org/index.php/articles/article/176/ ''Winged Mercury and the Golden Calf''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071005122256/http://www.orionmagazine.org/index.php/articles/article/176/ |date=2007-10-05 }}, Orion Magazine, September/Oktober 2006. Pridobljeno dne 3. decembra 2007.</ref>
* 65 % prispevajo stacionarna kurišča, od tega največ [[termoelektrarna|termoelektrarne]] na [[premog]] (v ZDA leta 1999 40 %). K njim se prištevajo tudi kurišča na plin, iz katerega ni bilo odstranjeno živo srebro. Emisije iz kurišč premoga so za en do dva reda velikosti večje od emisij iz kurišč nafte in so odvisne od posamezne države.<ref name=Pacyna/>
* 11 % prispeva proizvodnja zlata. Trije največji posamični onesnaževalci v ZDA so ravno trije največji rudniki zlata. 
* V vzhodni [[Kanada|Kanadi]] je pomemben vir onesnaževanja z živim srebrom hidrogeokemijsko izpiranje živega srebra iz jalovine rudnikov zlata.<ref>Maprani, A.C., Al, T.A., MacQuarrie, K.T. Dalziel, J.A.,  Shaw, S.A., Yeats, Ph.A.,  ''Determination of Mercury Evasion in a Contaminated Headwater Stream'', Environmental Science & Technology '''39''' (6), 2005, str. 1679.</ref> 
* 6,8 % prispeva proizvodnja barvnih kovin, predvsem talilnice.  
* 6,4 % prispeva proizvodnja [[cement]]a. 
* 3,0 % prispevajo odlagališča odpadkov, med njimi komunalna odlagališča, odlagališča nevarnih odpadkov, sežigalnice odpadkov in sežigalnice mulja iz čistilnic odpadnih voda. Njihov prispevek je verjetno dva do pet krat večji, vendar se ga zaradi pomanjkljivih podatkov ne da izračunati. 
* 3,0 % prispeva proizvodnja natrijevega hidroksida (NaOH).
* 1,4 % prispeva proizvodnja surovega [[železo|železa]] in [[jeklo|jekla]].
* 1,1 % prispevajo proizvodi, ki vsebujejo živo srebro, največ baterije. 
* 2,0 % prispevajo drugi viri.

Zgoraj navedeni podatki so ocene globalnih emisij živega srebra v letu 2000, ki jih je povzročil človek, in ne upoštevajo sežiganje biomase, ki je v nekaterih regijah pomemben vir onesnaževanja.<ref name=Pacyna>{{cite journal|author=Pacyna E.G.|author2=Pacyna J.M.|author3=Steenhuisen F.|author4=Wilson S.|title=Global anthropogenic mercury emission inventory for 2000|url=https://archive.org/details/sim_atmospheric-environment_2006-07_40_22/page/4048|journal=Atmos. Environ.|volume=40|issue=22|year=2006|pages=4048}}</ref>

Trenutna koncentracija živega srebra v mestni atmosferi je 0,01–0,02 µg/m<sup>3</sup>. V zaprtih prostorih je koncentracija precej višja in meri 0,0065–0,523 µg/m<sup>3</sup> (povprečno 0,069 µg/m<sup>3</sup>).<ref>[http://www.newmoa.org/prevention/mercury/MercuryIndoor.pdf ''Indoor Air Mercury''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170525032313/http://www.newmoa.org/prevention/mercury/MercuryIndoor.pdf |date=2017-05-25 }}, maj 2003. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>

Živo srebro vstopa v okolje tudi zaradi neustreznega odlaganja, na primer zakopavanja in sežiganja nekaterih proizvodov. Mednje spadajo avtomobilski deli, baterije, fluorescentne cevi, medicinski proizvodi, termometri, termostati in drugi izdelki.<ref>[http://www.epa.gov/epaoswer/non-hw/reduce/epr/products/mercury.htm ''Mercury-containing Products''], United States Environmental Protection Agency (EPA). Pridobljeno dne 1. maja 2007.</ref> Zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje se poskuša uporaba živega srebra odpraviti ali čim bolj omejiti. V termometrih se zato uporabljata obarvan [[etanol]] in zlitina [[galinstan]]. Živosrebrovi termometri se zaradi njihove večje natančnosti še uporabljajo na nekaterih znanstvenih področjih.

Med največje industrijske nezgode spada tudi zastrupitev z živim srebrom, ki se je iz industrijskih odplak odlagalo v zalivu [[Minamata]] na [[Japonska|Japonskem]]. Zaradi zastrupitve je umrlo ali utrpelo različne telesne okvare več kot 3.000 ljudi. Simptomi zastrupitve so postali znani kot [[minamatska bolezen]].<ref>[http://www.env.go.jp/en/chemi/hs/minamata2002/ ''Minamata Disease The History and Measures''], Ministry of the Environment, Government of Japan. Pridobljeno dne 7. julija 2009.</ref>

=== Ribe ===
[[Ribe]] in [[mehkužci]] slabo izločajo težke kovine, zato se v njihovih organizmih kopiči živo srebro, pogosto v obliki zelo strupenega metil živega srebra. Ker sta živo srebro in metil živo srebro topna v maščobah, se akumulirata predvsem v [[notranji organ|notranjih organih]], vendar se pojavljata tudi v [[mišičnina|mišičnem tkivu]].<ref>{{cite journal|author=Cocoros G.|author2=Cahn P.H.|author3=Sile W.|title=Mercury concentrations in fish, plankton and water from three Western Atlantic estuaries|journal=Journal of Fish Biology|volume=5|issue=6|pages=641-47,|year=1973|doi=10.1111/j.1095-8649.1973.tb04500.x}}</ref> Ribje vrste, ki so visoko v prehranjevalni verigi, na primer [[morski pes|morski psi]], [[mečarica|mečarice]], [[skuša|skuše]], [[tuna|tune]] in [[malakantida|malakantide]], lahko vsebujejo tudi desetkrat več živega srebra kot ribe, s katerimi se hranijo. Proces se imenuje [[biomagnifikacija]]. Posledica tega procesa je bila zastrupitev z živim srebrom v zalivu Minamata na Japonskem.

== Zakonodaja ==
V [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] je od 13. februarja 2003 v veljavi ''Direktiva 2002/95/EC o omejevanju uporabe določenih nevarnih snovi v novih električnih in elektronskih aparatih'', ki omejuje vsebnost živega srebra tudi v drugih proizvodih na 1000 ppm.<ref name="eu regs">[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2003:037:0019:0023:EN:PDF ''Direktiva 2002/95/EC o omejitvi uporabe določenih nevarnih snovi v električnih in elektronskih napravah'']</ref> Omejena je tudi vsebnost živega srebra v embalažnih enotah (vsota koncentracij živega srebra, [[svinec|svinca]], šest valentnega [[krom]]a in [[kadmij]]a je omejena na 100 ppm) in [[baterija (elektrika)|baterijah]] (na 5 ppm).<ref>[http://www.eiatrack.org/s/1785 ''Mercury compounds in European Union''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080428065154/http://www.eiatrack.org/s/1785 |date=2008-04-28 }}. Pridobljeno dne 30. maja 2008.</ref> Julija 2007 je Evropska skupnost omejila vsebnost živega srebra tudi v neelektričnih merilnih instrumentih, kot so termometri in barometri. Omejitve veljajo samo za nove naprave in ne veljajo za področje zdravstva.<ref name="eu reuters">{{navedi novice|author=Jones, H|title=EU bans mercury in barometers, thermometers|publisher=Reuters|date=10. julij 2007|url=http://www.reuters.com/article/environmentNews/idUSL0988544920070710|accessdate=30. maj 2008}}</ref>

[[Norveška]] je uvedla popolno prepoved uporabe živega srebra v proizvodnji ter izvozu in uvozu živosrebrovih proizvodov, ki je začela veljati 1. januarja 2008.<ref name="norway">{{navedi novice|title=Norway to ban mercury|publisher=EU Business|date=21. december 2007|url=http://www.eubusiness.com/news-eu/1198237627.85|accessdate=30. maj 2008}}</ref> Leta 2002 so namreč ugotovili, da je več jezer na Norveškem v zelo slabem stanju zaradi onesnaženja z živim srebrom.<ref name="environment norway">{{cite journal|author=Berg T.|author2=Fjeld E.|author3=Steinnes E.|title=Atmospheric mercury in Norway: contributions from different sources|journal=The Science of the total environment|volume=368|issue=1|year=2006|pages=3-9|pmid=16310836}}</ref>

== Sklici ==
{{opombe|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{commons|mercury (element)}}
* [http://www.chem.unep.ch/mercury/Report/Final%20Assessment%20report.htm Global Mercury Assessment report 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150208234217/http://www.chem.unep.ch/mercury/Report/Final%20Assessment%20report.htm |date=2015-02-08 }} — ''United Nations Environment Programme (UNEP)''
* [http://www.epa.gov/ostwater/fishadvice/advice.html EPA fish consumption guidelines]
* [http://www.nrdc.org/health/effects/mercury/index.asp Mercury Contamination in Fish guide] — ''Natural Resources Defense Council (NRDC)''
{{navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:Živo srebro|*]]
[[Kategorija:Teratogeni]]
{{normativna kontrola}}