Ogled vira Adam Adamandy Kochański

{{short description|poljski matematik, fizik, urar, pedagog, knjižničar (1631 – 1700).}}
{{infopolje Znanstvenik
| nationality      = {{ikona zastave|Poljska}} [[Poljaki|poljska]]
| fields           = {{cslist|[[matematika]]|[[mehanika]]|[[urarstvo]]|[[fizika]]|[[filozofija]]}}
| workplaces       = [[Jezuitski kolegij v Varšavi]]
| alma_mater       = [[Univerza v Vilni]]
| known for        = [[konstrukcija Kochańskega]]
}}
'''Adam Adamandy Kochański''' {{IPA-pl|ˈadam adaˈmandɨ kɔˈxaj̃ski|IPA|LL-Q809 (pol)-Olaf-Adam Adamandy Kochański.wav}} (''Adam Adamandus Kochański''{{efn|Adamandus je latinizirana oblika priimka (iz ad amo – ''ljubiti''), ki ga je Kochański vedno uporabljal.{{sfnp|Zajdler|1977}}{{rp|251}}}}), [[Poljaki|poljski]] [[matematik]], [[fizik]], [[urar]], [[pedagog]] in [[knjižničar]], * [[5. avgust]] [[1631]], [[Dobrzyń nad Vislo]], [[Krona kraljevine Poljske]] (sedaj [[Poljska]]), † [[17. maj]] [[1700]], [[Teplice]], [[Kraljevina Češka]] (sedaj [[Češka]]).<ref name=Mus>{{navedi splet|title= Adam Adamandy Kochański, Court Mathematician of Jan III Sobieski|publisher= Museum of King Jan III's palace at Wilanow|lang= en, pl, de|url= http://www.wilanow-palac.pl/adam_adamandy_kochanski_court_mathematician_of_jan_iii_sobieski.html|accessdate= 2024-05-15|archive-date= 2024-05-15|archive-url= https://web.archive.org/web/20240515133842/https://www.wilanow-palac.pl/adam_adamandy_kochanski_court_mathematician_of_jan_iii_sobieski.html|url-status= dead}}</ref><ref name="epwn">{{navedi splet|title= Kochański Adam Adamandy|publisher= [[Internetna enciklopedija PWN|Enciklopedija PWN]]|lang= pl|url= https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/;3923470|accessdate= 2021-03-25}}</ref>

Kochański je bil dolgoletni predavatelj na [[Jezuitski kolegij v Varšavi|Jezuitskem kolegiju v Varšavi]] in dvorni matematik [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]].{{r|Mus}}{{r|epwn}}

== Življenje ==

Šolanje je začel na srednji šoli v [[Torunj]]u, 24. avgusta 1652 pa je vstopil v [[Družba Jezusova|jezuitski]] [[noviciat]] v [[Vilna|Vilni]]. Študiral in diplomiral je iz [[filozofija|filozofije]] na [[Univerza v Vilni|Univerzi v Vilni]] (tedaj imenovani Akademija v Vilni). Tam je študiral tudi [[matematika|matematiko]], [[fizika|fiziko]] in [[teologija|teologijo]]. O teh temah je nato predaval na več evropskih univerzah: v [[Univerza v Firencah|Firencah]], [[Karlova univerza v Pragi|Pragi]], [[Univerza Palackega v Olomucu|Olomucu]], [[Univerza v Vroclavu|Vroclavu]], [[Univerza v Mainzu|Mainzu]], [[Univerza v Würzburgu|Würzburgu]] in Vilni.

Leta 1655 je pobegnil pred Rusi iz Vilne in preko Ogrske in Avstrije dosegel Würzburg. Nato je odšel v Mainz, kjer je v letih 1657–1660 predaval matematiko, v letih 1661–1664 pa je nadaljeval teološki študij. Leta 1665 je postal predavatelj matematike na [[Jezuitski kolegij v Firencah|Jezuitskem kolegiju v Firencah]]. V letih 1673–1676 je predaval v Pragi in Olomucu, nato pa je nekaj časa ostal v Vroclavu.

Leta 1680 je sprejel ponudbo poljskega kralja Jana III. Sobieskega in se vrnil na Poljsko ter prevzel mesto kraljevega [[kaplan]]a, matematika, urarja, knjižničarja in učitelja kraljevega sina Jakuba (in malo pozneje njegova brata Aleksandra in Konstanta).

[[slika:Kochanski-2.svg|thumb|right|Ilustracija njegove približne rektifikacije [[krog]]a, ki temelji na izvirni risbi Kochańskega iz ''[[Acta Eruditorum]]'']]
[[slika:Kochanski.svg|thumb|right|Trenutno znana različica [[konstrukcija Kochańskega|konstrukcije Kochańskega]]. Dolžina daljice <math> BF \!\, </math> je [[zgodovina števila π|približek]] števila [[pi|<math> \pi \!\, </math>]].]]
[[slika:Warsaw Wilanow Palace sundial.jpg|thumb|right|[[Palača v Wilanówu|Wilanówska]] stenska [[sončna ura]]]]

Od leta 1698 do smrti se je zdravil v Teplicah na Češkem. Ko je umrl 16. ali 17. maja 1700, so ga najverjetneje pokopali v tamkajšnji palačni cerkvi ali v jezuitski cerkvi v bližnjem [[Chomutov]]u.<ref>{{navedi splet|last1= Szabłowska−Zaremba|first1= Monika|title= Matematyk i konstruktor zegarów|website= [[Forum Akademickie]]|lang= pl|url= https://forumakademickie.pl/fa-archiwum/archiwum/2007/01/53_matematyk_i_konstruktor_zegarow.html}}</ref>

== Znanstveno delo ==

Napisal je veliko znanstvenih člankov, predvsem o matematiki in [[mehanika|mehaniki]], pa tudi o fiziki, [[astronomija|astronomiji]] in filozofiji. Kot matematik je prispeval k ravninski [[geometrija|geometriji]] ([[planimetrija|planimetriji]]), predvsem k problemom [[konstrukcija z ravnilom in šestilom|klasičnih]] [[geometrijska konstrukcija|geometrijskih konstrukcij]]. Njegovo najbolj znano delo, ''Ciklometrična opazovanja, prilagojena za lažjo prakso'' (''Observationes Cyclometricae ad facilitandam Praxin accomodatae''), je posvečeno [[kvadratura kroga|kvadraturi kroga]] in je bilo objavljeno leta 1685 v vodilni znanstveni reviji tistega časa, ''[[Acta Eruditorum]]''.{{sfnp|Kochański|1685}}{{sfnp|Fukś|2011}} S [[konstrukcija Kochańskega|svojo konstrukcijo]] je našel tudi slavni [[zgodovina števila π|približek]] števila [[pi|<math> \pi \!\, </math>]], ki se sedaj imenuje približek Kochańskega, in je točen na štiri decimalke:<ref>{{MathWorld|id=KochanskisApproximation|title=Kochanski's Approximation|lang=en}}</ref>

: <math> \begin{align}
 \pi &\approx \sqrt{4+(3 - \operatorname{tg}\, 30^{\circ})^{2} \ } = \sqrt{\frac{40}{3}-2\sqrt{3} \ } = \frac{1}{3}\sqrt{120-18\sqrt{3} \ } \\
     &= [3;7,15,3,1,1,1,10,1,8,1,2,3,2,13,2,11,1,7,6,11,2,11,1,46,2,1,1,6,8,2,16,1,63, \cdots ] \\
     &= \left\{ 3, \frac{22}{7}, \frac{333}{106}, \frac{1021}{325}, \frac{1354}{431}, \frac{2375}{756}, \frac{3729}{1187}, \frac{39665}{12626}, \frac{43394}{13813}, \frac{386817}{123130}, \frac{430211}{136943}, \frac{1247239}{397016}, \ldots \right\} \\
     &= 3{,}14153\ 33387\ 05094\ 61863\ 63982\ 21964\ 62407\ 1199 \ldots \!\, . \end{align} </math>

Njegova konstrukcija predstavlja približen način rektifikacije kroga, to je določitev [[odsek]]a z [[dolžina|dolžino]], ki je enaka [[obseg]]u kroga. [[absolutna vrednost|Absolutna]] vrednost razlike med številom <math> \pi \!\, </math> in približkom ([[relativna napaka]]) je po njegovi konstrukciji enaka:

: <math> \left| \pi - \sqrt{\frac{40}{3} - 2 \sqrt{3} \ } \right| = 0{,}00005\ 93148\ 84698\ 61982\ 62451\ 61314\ 87881\ 2998 \ldots \!\, . </math>

Ukvarjal se je tudi z [[magični kvadrat|magičnimi kvadrati]],{{r|epwn}} kar se lahko uvrsti med prispevke k [[algebra|algebri]].

Sodeloval je in si dopisoval z mnogimi znanstveniki, med njimi z [[Johannes Hevel|Johannesom Hevelom]] in [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Gottfriedom Wilhelmom Leibnizem]] (več kot 40 pisem). Očitno je bil edini od sodobnih Poljakov, ki je poznal elemente na novo izumljenega [[infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]].

V tehniki se je ukvarjal predvsem z [[urarstvo|urarstvom]], tako solarnim kot mehanskim. Kot mehanik je bil priznan urar. Leta 1659 je predlagal zamenjavo [[nihalo|nihala]] [[mehanska ura|mehanske ure]] z regulacijsko [[vzmet]]jo in standardizacijo števila obratov [[nemirka|nemirk]] na [[ura (naprava)|uro]]. S tem je predvidel [[Christiaan Huygens|Huygensov]] izum [[spiralna tehtnica|spiralne tehtnice]] leta 1675. Leta 1667 je izdelal uro z magnetnim nihalom.{{r|epwn}} Skupaj s Hevelom je leta 1684 izdelal masivno in bogato okrašeno [[sončna ura|sončno uro]] na steni kraljeve rezidence v [[Palača v Wilanówu|Palači v Wilanówu]].{{sfnp|Klimka|1986}} Kot astronom je zagovarjal [[heliocentrični model|heliocentrizem]].{{r|epwn}}{{sfnp|Zajdler|1977}}{{rp|252}}

Proti koncu življenja, ko je živel na Češkem, je delal tudi na problematiki [[perpetuum mobile|perpetuuma mobilea]].

== Izbrana bibliografija ==

* {{citat|last1= Kochański|first1= Adam Adamandy|author-mask1= 3|title= Analecta mathematica|date= 1661|location= Würzburg}}. Izdano pri Schott, K., ''Cursus mathematicus''. Naslednji izdaji Frankfurt 1674, Bamberg 1677
* {{citat|last1= Kochański|first1= Adam Adamandy|author-mask1= 3|title= Mirabilia chronometrica|date= 1687|location= Mainz}}. Izdano kot IX. knjiga dela Schott, K., ''Technica curiosa sive Mirabilia artis''.
* {{citat|last1= Kochański|first1= Adam Adamandy|author-mask1= 3|title= Matematične, fizikalne in astronomske razprave: <br /> ''Solutio theorematum...; <br /> Consideratio speciminis Libri de momentis gravium authore J. F. V. Lucensi (1685); <br /> Considerationes et observationes physico-mathematicae circa diurnam telluris vertiginem...; <br /> Grammicae rationes cyclometricae ad usus mechanicos; Novum genus perpendiculi pro horologii rotatis...; <br /> Considerationes quaedam circa quadrata et cubos magicos, nec non aliquos problemata... (1686); <br /> Mensurae universales magnitudinum ac temporum; Mercurii in sole anno 1690... visi observationes''|date= 1681–1696|publisher= [[Acta Eruditorum]]|location= Leipzig}}
* {{citat|last1= Kochański|first1= Adam Adamandy|author-mask1= 3|title= Observationes Cyclometricae ad facilitandam Praxin accomodatae|journal= Acta Eruditorum|date= 1685|volume= 4|pages= 394–398|location= Leipzig}}
* {{citat|last1= Kochański|first1= Adam Adamandy|author-mask1= 3|title= Opuscula|date= 2003|publisher= Wyższa Szkoła Filozoficzno-Pedagogiczna „Ignatianum”, Wydawnictwo WAM|location= Krakov}}

== Opombe ==

{{seznam opomb}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat|last1= Fukś|first1= Henryk|title= Observationes Cyclometricae by Adam Adamandy Kochański - Latin text with annotated English translation|date= 2011|arxiv= 1106.1808|bibcode= 2011arXiv1106.1808F}}
* {{citat|last1= Fukś|first1= Henryk|title= Adam Adamandy Kochański's approximations of π: reconstruction of the algorithm|journal= [[The Mathematical Intelligencer|Mathematical Intelligencer]]|date= 2012|volume= 34|issue= |pages= 40–45|doi= 10.1007/s00283-012-9312-1|arxiv= 1111.1739v2}}
* {{citat|last1= Klimka|first1= L. A.|title= Солнечные часы в Литве // Памятники науки и техники / [[Sovjetska akademija znanosti|Akademija znanosti ZSSR]], Inštitut za zgodovino naravoslovja in tehnike|date= 1986|publisher= Nauka|location= Moskva}}
* {{citat|last1= Krajewski|first1= M.|title= Dobrzyński słownik biograficzny|date= 2002|location= Włocławek}}
* {{citat|last1= Zajdler|first1= Ludwik|authorlink1= Ludwik Zajdler|title= Dzieje zegara|date= 1977|edition= 2.|location= Varšava}}
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kochanski, Adam Adamandy}}

[[Kategorija:Poljski matematiki]]
[[Kategorija:Poljski fiziki]]
[[Kategorija:Poljski jezuiti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Vilni]]
[[Kategorija:Predavatelji na Jezuitskem kolegiju v Firencah]]
[[Kategorija:Predavatelji na Jezuitskem kolegiju v Varšavi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Firencah]]
[[Kategorija:Predavatelji na Karlovi univerzi v Pragi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Palackega v Olomucu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Vroclavu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Mainzu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Würzburgu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Vilni]]