Ogled vira Alel

'''Alel''' je ena od različic istega [[gen]]a na [[lokus (genetika)|genskem lokusu]], ki so prisotne v [[populacija (biologija)|populaciji]] osebkov iste [[vrsta (biologija)|vrste]]. Razlike v zaporedju [[DNK]] različnih alelov se lahko izražajo kot razlike v [[fenotip]]ski lastnosti (npr. barvi), pogosto pa niso očitne.

Večina [[mnogoceličar]]jev je [[diploid]]nih: njihov [[genotip]] sestoji iz para [[homologni kromosom|homolognih kromosomov]], torej imajo dva alela za vsak gen. Če sta oba alela enaka, pravimo, da je osebek homozigot, sicer je heterozigot. V celotni populaciji je lahko prisotnih več alelov, vendar lahko diploidni osebek od staršev [[Dednost|podeduje]] samo dva od njih. Število alelov in njihova porazdelitev v populaciji je eno od meril [[genetska raznolikost|genetske raznolikosti]].

S porazdelitvijo (frekvenco) alelov je mogoče napovedati porazdelitev ustreznih genotipov v populaciji. Najpreprostejši primer opisujeta naslednji enačbi (glej [[Hardy-Weinbergovo načelo]]):
: <math>p + q=1 \, </math>

: <math>p^2 + 2pq + q^2=1 \,</math>,

kjer je ''p'' frekvenca enega in ''q'' frekvenca drugega alela, njun seštevek pa je 1 (100 %). Posledično je ''p²'' delež osebkov v populaciji, homozigotnih za prvi alel, ''2pq'' je delež heterozigotov, ''q²'' pa delež homozigotov za drugi alel. Če je v tej kombinaciji prvi alel dominanten, bo delež osebkov z dominantnim fenotipom enak ''p² + 2pq'', delež osebkov z recesivnim fenotipom pa ''q²''. V praksi je dedovanje redko tako preprosto; lokusi se lahko dedujejo vezano, torej na frekvenco alelov nekega gena vplivajo frekvence alelov drugega gena, poleg tega lahko na njihovo izražanje vplivajo tudi okoljski dejavniki.

== Dominantnost in recesivnost ==
Izražanje določenega alela je pogosto odvisno od drugega alela v osebkovem genotipu. Če je fenotip heterozigota podoben fenotipu homozigota za enega od alelov, potem je tisti alel [[Dominantno dedovanje|dominanten]], drugi pa [[recesivno dedovanje|recesiven]]. Ta lastnost ni absolutna: obstaja cel gradient dominantnosti oz. recesivnosti, ki se lahko z [[evolucija|evolucijo]] določenega alela tudi spreminja, zato govorimo o dominantnosti oz. recesivnosti samo na relaciji med konkretnimi aleli. Soroden izraz je penetranca: to je delež osebkov z določenim alelom v populaciji, pri katerih je izražena povezana fenotipska lastnost. Alel, ki je dominanten nad vsemi drugimi aleli in se vedno izrazi, ima 100 % penetranco.

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Cooper |first1=G.M. |last2=Hausman |first2=R.E. |year=2004 |title=The Cell: a molecular approach |url=https://archive.org/details/cellmolecularapp0000_3rded |edition=3. |location=Sunderland |publisher=Sinauer Associates, Inc |isbn=0-87893-214-3 |pages=[https://archive.org/details/cellmolecularapp0000_3rded/page/90 90]}}
* {{navedi knjigo |last=Hartl |first=Daniel L. |year=2005 |title=Essential genetics: A genomics perspective |edition=4. |publisher=Jones & Bartlett Publishers |location= |isbn=978-0-7637-3527-2 |oclc=  |page=600}}
* {{navedi revijo |last1=Malats |first1=N. |last2=Calafell |first2=F. |title=Basic glossary on genetic epidemiology |journal=Journal of Epidemiology and Community Health |volume=57 |issue=7 |pages=480–482 |year=julij 2003 |pmid=12821687 |pmc=1732526 |doi=10.1136/jech.57.7.480}}

{{normativna kontrola}}
{{genetika-škrbina}}
[[Kategorija:Genetika]]