Ogled vira Astronomska enota

{{infopolje Enota
| bgcolour =
| name = Astronomska enota
| image=[[File:Astronomical unit.svg|300px]]
| caption=Siva črta ponazarja razdaljo Zemlja–Sonce, ki je v povprečju velika 1 astronomsko enoto.
| standard = [[Astronomski sistem enot]]<br />[[Mednarodni sistem enot#Seznam ne-SI enot sprejemljivih za uporabo s sistemom SI v strokovne namene|Sprejeto za uporabo v SI]]
| quantity = [[dolžina|dolžine]]
| symbol = au ali ua
| units1 = [[Metrični sistem enot|metrične]] ([[Mednarodni sistem enot|SI]]) enote
| inunits1 = {{val|149597870700|ul=m}}
| units2 = [[Imperialna enota|imperialne]]&nbsp;&&nbsp;[[United States customary units|US]]&nbsp;enote
| inunits2 =9,2956 x {{val|e=7|ul=mi}}
| units3 = [[Astronomski sistem enot|astronomske enote]]
| inunits3 = 4,8481 x {{val|e=-6|ul=pc}}<br />&nbsp;&nbsp;&nbsp;1,5813 x {{val|e=-5|ul=ly}}
}}
'''Astronómska enòta''' (oznaka '''a.&nbsp;e.''' ('''<math>a_0</math>'''), mednarodna pa '''AU''', '''au''', '''a.u.''' ali '''A''') je [[dolžina|dolžinska]] [[merska enota|enota]], ki se uporablja največ v [[astronomija|astronomiji]] in je približno enaka [[razdalja|razdalji]] [[Zemlja|Zemlje]] od [[Sonce|Sonca]]. Točna določitev enote mora upoštevati še dejstvo, da [[tir]] Zemlje okrog Sonca ni [[krožnica]], ampak [[elipsa]]. Izvirno so astronomsko enoto določili kot glavno os Zemljinega tira, to je kot povprečno razdaljo Zemlje od Sonca. Za še večjo [[točnost in natančnost|točnost]] je [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU) leta 1976 določila astronomsko enoto kot razdaljo od Sonca, na kateri bi imel [[masa|brezmasen]] delec v nemotenem tiru [[obhodni čas]] 365,2568983 [[dan|dni]] (ali [[Gaussovo leto]]). [[Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM) predlaga oznako za astronomsko enoto '''ua'''.

Točna [[meritev|izmerjena]] vrednost je [[1 E11 m|149.597.870.691 ± 30]] [[meter|m]]. Od leta 2014 BIPM ponovno priznava definicijo astronomske enote IUA iz leta 2012 kot 149.597.870.700 m.

V času, ko so astronomsko enoto predstavili, je bila njena dejanska vrednost zelo slabo znana. Razdalje [[planet]]ov izražene z a.&nbsp;e. se lahko določi iz [[heliocentrični sestav|heliocentrične]] [[geometrija|geometrije]] in zakonov [[gibanje|gibanja]] planetov. Navsezadnje so dejansko vrednost a.&nbsp;e. približno določili iz opazovanj [[paralaksa|paralakse]] in nedavno še točneje z [[radar]]jem. Medtem ko se sedaj pozna vrednost astronomske enote z veliko točnostjo, pa se ne pozna vrednosti za [[Sončeva masa|maso Sonca]] zaradi nezanesljivosti merjenj [[gravitacijska konstanta|splošne gravitacijske konstante]]. Ker je gravitacijska konstanta znana na pet ali šest decimalk, lege planetov pa na 11 do 12 decimalk, je nemogoče izvesti preračun lege planetov v [[mednarodni sistem enot|metričnem]] [[sistem enot|sestavu enot]], ne da bi se izgubila točnost pri njihovi pretvorbi. Zaradi tega se račune v [[nebesna mehanika|nebesni mehaniki]] izvede v Sončevih masah in astronomskih enotah namesto v [[kilogram]]ih in [[kilometer|kilometrih]]. Astronomska enota se rabi v glavnem kot priročna enota za merkenje razdalj znotraj [[Osončje|Osončja]] in v drugih sorodnih [[zvezdni sistem|zvezdnih sestavih]]. Je tudi temeljna komponenta pri definiciji druge astronomske dolžine [[parsek]]a.

== Zgledi ==

* 366,547 a.&nbsp;e. - razdalja [[Proksima Kentavra|Proksime]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] od Sonca,
* 39,7 a.&nbsp;e. - razdalja [[Pluton]]a od Sonca,
* 13,0 a.&nbsp;e. - razdalja Proksime Kentavra od [[alfa Kentavra|α]] Kentavra,
* 6,4 a.&nbsp;e. - največja razdalja med Zemljo in [[Jupiter|Jupitrom]],
* 5,2 a.&nbsp;e. - razdalja Jupitra od Sonca,
* 4,0 a.&nbsp;e. - najmanjša razdalja med Zemljo in Jupitrom,
* 2,57 a.&nbsp;e. - glavni premer [[Betelgeza|Betelgeze]],
* 1,523679 a.&nbsp;e. - [[srednja polos|velika polos]] [[Mars]]a,
* 0,0026 a.&nbsp;e. - razdalja [[Luna|Lune]] od Zemlje.

Nekaj približnih pretvorbenih množiteljev:

* 1 a.&nbsp;e. = 1,496 · 10<sup>18</sup> [[Angstrem|Å]] = 149.600.000 [[kilometer|km]] = 92.960.000 [[milja|milj]] = 490.800.000.000 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]] = 8,33 [[svetlobno leto|svetlobnih minut]]
* 1 sv.&nbsp;l. (svetlobno leto) = 63.241 a.&nbsp;e.
* 1 pc ([[parsek]]) ≈ 206.265 a.&nbsp;e.

== Meritve skozi zgodovino ==

Kako točno so [[astronom]]i in drugi merili astronomsko enoto prikazuje spodnja razpredelnica.

{| class="wikitable"
|-
| bgcolor=#ccffcc| '''<math>a_{0}</math>'''
| bgcolor=#ccffcc| '''[[Sončeva paralaksa|''π''<sub>☉</sub>]]'''
| bgcolor=#ccffcc| '''čas'''
| bgcolor=#ccffcc| '''avtor'''
| bgcolor=#ccffcc| '''postopek'''
|-
| <math>[\cdot 10^{9} \;\mathrm{m}]</math> 
| &nbsp;
| &nbsp;
| &nbsp;
| &nbsp;
|-
| 3,7
| –
| 265 pr. n. št.
| [[Aristarh]]
| navidezno [[gibanje]] [[Luna|Lune]]<ref>{{sktxt|Van Helden|1985|pp=5–9}}.</ref>

|-
| 32,89
| 40"
| okoli 249 pr. n. št.
| [[Arhimed]]
| &nbsp;

|-
| 0,7548 (?)<br />148,74
| &nbsp;
| okoli 230 pr. n. št.
| [[Eratosten]]
| navidezno gibanje Lune (?)
|-
| 7,8
| 7'
| 136 pr. n. št.
| [[Hiparh]]
| [[Lunin mrk|Lunini mrki]] in navidezno gibanje Lune
|-
| 65
| –
| 90 pr. n. št.
| [[Posidonij]]
| navidezno gibanje Lune<ref name="kleomed">{{sktxt|Kleomed|2014}}.</ref><ref name="gomez_2013">{{sktxt|Gomez|2013|pp=8}}.</ref>
|-
| 7,7
| 2′ 50″
| okoli 150
| [[Ptolemaj|Ptolemej]]
| &nbsp;
|-
| 7,1
| &nbsp;
| okoli 890
| [[Albatani]]
| &nbsp;
|-
| 87,71
| 15"
| okoli 1630
| [[Godefroy Wendelin|Wendelin]]
| Aristarhov postopek
|-
| 93,8
| 14,02"
| 4. december 1639
|[[Jeremiah Horrocks|Horrocks]]
|navidezni [[prehod Venere|prehod]] [[Venera|Venere]] prek [[Sonce|Sončeve]] ploskve
|-
| 152,9750
| 8,6"
| 1659
| [[Christiaan Huygens|Huygens]]
| &nbsp;
|-
| 40
| &nbsp;
| 1665
| [[Giovanni Battista Riccioli|Riccioli]]
| ocena [[paralaksa|paralakse]] Sonca
|-
| ''neuspelo''
| &nbsp;
| 1671
| [[Jean-Felix Picard (astronom)|Picard]]<br />[[Jean Richer|Richer]]
| [[Mars]]ova [[deklinacija]]
|-
| 109,8
| &nbsp;
| 1672
| [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini]] I.
| paralaksa Marsa ob [[opozicija (astronomija)|opoziciji]]
|-
| 138,48
| 9,5″
| 1672
| Cassini I.<br />[[John Flamsteed|Flamsteed]]
| Marsova deklinacija
|-
| &nbsp;
| &nbsp;
| 1716
| [[Edmond Halley|Halley]]
| postopek navideznega prehoda Venere prek Sončeve ploskve
|-
| 138,5 (129,2)
| &nbsp;
| 1752 (1751)
| [[Nicolas Louis de Lacaille|de Lacaille]]
| Marsova deklinacija
|-
| 153,165 592
| &nbsp;
| 6. junij 1761
| [[James Short|Short]]
| Halleyev postopek navideznega prehoda Venere
|-
| 153,9<br />148,2
| &nbsp;
| 3. junij 1769
| &nbsp;
| navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
|-
| 152,9750
| 8,6"
| 1771
| [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande|de Lalande]]
| &nbsp;
|-
| 152,500
| &nbsp;
| 1825
| [[Johann Franz Encke|Encke]]
| [[statistika|statistično]] izračunan navidezni prehod Venere
|-
| 149,50
| &nbsp;
| 1862
| [[Jean Bernard Léon Foucault|Foucault]]
| [[konstanta aberacije|konstanta]] [[aberacija svetlobe|aberacije]]
|-
| 146,83<br />147,32
| &nbsp;
| 1862
| več odprav
| paralaksa Marsa ob opoziciji
|-
| 147,49
| &nbsp;
| 1863
| [[Peter Andreas Hansen|Hansen]]
| paralaktična neenačba Lune
|-
| 147,00
| &nbsp;
| 1863
| [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Le Verrier]]
| Sončeve motnje Luninega gibanja
|-
| 148,990<br />153,5 ± 6,65
| &nbsp;
| 1864
| [[Karl Rudolph Powalky|Powalky]]
| izračunan navidezni prehod Venere<br />lege opazovališč
|-
| ''neuspelo''<br />''nazadovoljivo''
| &nbsp;
| 9. december 1874
| [[George Biddell Airy|Airy]]<br />[[David Gill|Gill]]
| navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
|-
| 149,84
| &nbsp;
| 1877
| Gill
| paralaksa Marsa ob opoziciji
|-
| 149,50 ± 0,17
| &nbsp;
| 1879
| [[Albert Abraham Michelson|Michelson]]<br />[[Simon Newcomb|Newcomb]]
| konstanta aberacije
|-
| ''neuspelo''<br />150,184 ± 0,686<br />148,179 ± 2,002
| &nbsp;
| 6. december 1882
| Airy<br />več odprav<br />&nbsp;
| navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
|-
| ''bolje''
| &nbsp;
| 1889
| Gill
| paralaksa [[asteroid]]ov [[12 Viktorija|Viktorija]], [[7 Iris|Iris]], [[80 Sapfo|Sapfo]]
|-
| 149,670
| 8,7899″
| 1895
| Newcomb
| &nbsp;
|-
| 149,500 ± 0,050
| &nbsp;
| 1896
| [[Mednarodna astronomska zveza|IAU]], [[Pariz]]
| &nbsp;
|-
| 149,464
| &nbsp;
| 1901
| Gill
| paralaksa asteroidov
|-
| 149,397 ± 0,016
| 8.807″
| 1901
| [[Arthur Robert Hinks|Hinks]]
| paralaksa asteroida [[433 Eros|Eros]] ob opoziciji
|-
| &nbsp;
| &nbsp;
| 1912
| S. S. Hug
| radialne [[hitrost]]i [[zvezda|zvezd]]
|-
| 149,413
| &nbsp;
| 1924
| [[Harold Spencer Jones|Jones]]
| paralaktična neenačba Lune
|-
| 149,447
| &nbsp;
| 1927
| [[Willem de Sitter|de Sitter]]
| paralaktična neenačba Lune
|-
| 149,462 ± 0,060
| &nbsp;
| 1928
| Jones
| zvezdni [[spekter|spektri]]
|-
| 149,566 ± 0,034
| &nbsp;
| 1929
| Jones
| [[okultacija|okultacije]] zvezd z Luno
|-
| 149,668 ± 0,017
| &nbsp;
| 1931
| Jones
| paralaksa asteroida 433 Eros ob opoziciji
|-
| 149,549 ± 0,221
| &nbsp;
| 1911-<br />1936
| [[Kraljevi observatorij Greenwich|KO Greenwich]]
| konstanta aberacije
|-
| 149,453
| &nbsp;
| 1938
| de Sitter
| &nbsp;
|-
| 149,422 ± 0,119
| &nbsp;
| 1941
| [[Walter Sydney Adams|Adams]]
| zvezdni spektri
|-
| 149,668 4
| 8,790″
| 1941
| Jones
| &nbsp;
|-
|149,670
|&nbsp;
|1948
|[[Gerald Maurice Clemence|Clemence]]
|&nbsp;
|-
|149,550 ± 0,014
|&nbsp;
|1960
|&nbsp;
|[[Pioneer 5]] na [[tir]]u [[Zemlja]]-Venera
|-
|149,592 ± 0,006
|&nbsp;
|1961
|&nbsp;
|[[radar]]ski [[odboj]] na Veneri
|-
|149,674 ± 0,017
|&nbsp;
|1964
|&nbsp;
|&nbsp;
|-
|149,600
|&nbsp;
|1964
|IAU, [[Hamburg]]
|&nbsp;
|-
|149,598 000 ± 0,000 680
|&nbsp;
|&nbsp;
|&nbsp;
|radarski odboj na Veneri
|-
|149,597 870 ± 2
|&nbsp;
|1976
|IAU<ref name="Seidelmann1977">{{sktxt|Seidelmann|1977}}.</ref> 
|[[IAU (1976) Sistem astronomskih konstant|definicija]] prek [[Gaussova gravitacijska konstanta|Gaussove gravitacijske konstante]]{{efn|Po tej definiciji je astronomska enota dolžine dolžina (''A'') za katero ima [[Gaussova gravitacijska konstanta]] (''k'') vrednost 0,01720209895, če so merske enote astronomske enote dolžine, mase in časa.<ref name="IAU76">Resolution No. 10 of the [http://www.iau.org/static/resolutions/IAU1976_French.pdf XVIth General Assembly of the International Astronomical Union], Grenoble, 1976</ref><ref name="Trümper">{{sktxt|Hussmann|Sohl|Oberst|2009|pp=4}}</ref><ref name= Fairbridge>{{sktxt|Williams|1997|pp=48}}.</ref>}}
|-
|149,597 870 660
|&nbsp;
|1982
|[[Laboratorij za reaktivni pogon|JPL]] DE200<ref name="#1">DE200/DE403/DE405, ''Planetne in Lunine efemeride'' [http://www.jpl.nasa.gov/ JPL], [[Pasadena, Kalifornija|Pasadena]]</ref>
|&nbsp;
|-
|149,597 870 610
|&nbsp;
|1992
|IERS<ref name="#1"/>
|&nbsp;
|-
|149,597 870 691
|&nbsp;
|1995
|JPL DE403/DE405, EPM2000<ref>EPM2000, ''Planetne in Lunine efemeride'' Inštituta za uporabno astronomijo, [[Ruska akademija znanosti|RAZ]], [[Sankt Peterburg]]</ref>
|&nbsp;
|-
|149,597 870 691(30)
|&nbsp;
|&nbsp;
|&nbsp;
|&nbsp;
|-
|149,597 870 691(6)
|&nbsp;
|2006
|[[Mednarodni urad za uteži in mere|BIPM]]
|&nbsp;
|-
|149,597 870 700 ± 3
|&nbsp;
|2009
|Pitjeva <br /> Standish<ref name="PitjevaStandish2009">{{sktxt|Pitjeva|Standish|2009}}.</ref> 
|&nbsp;
|-
|bgcolor="#ffffcc"|149,597 870 700
|8,794&nbsp;143&nbsp;[287&nbsp;32]"{{efn|Za pretvorbo je vzet [[Zemljin polmer|Zemljin ekvatorski polmer]] <math>r_{\rm Z} = 6{,}3781366 \cdot 10^{6} \, \mathrm{m} \, </math> po formuli:
: <math> \pi_{\odot} = \arcsin \frac{r_{\rm Z}}{a_{0}} \!\, . </math>}}
|2014
|BIPM
|definicija IAU iz 2012
|}

== Glej tudi ==

* [[parsek]]
* [[svetlobno leto]]
* [[pretvorba enot]]
* [[red magnitud]]
* [[Gaussova gravitacijska konstanta]]
* [[mednarodni sistem enot|enote sprejemljive za uporabo s sistemom SI in so dobljene eksperimentalno]]

== Opombe ==

{{notelist}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat|last1= Gomez|first1= Alberto G.|date= 2013|url= http://www.authorhouse.co.uk/Bookstore/BookDetail.aspx?BookId=SKU-000625467|title= Aristarchos of Samos, the Polymath|publisher= AuthorHouse|isbn= 978-1481789493}}
* {{citat|last1= Hussmann|first1= H.|last2= Sohl|first2= F.|last3= Oberst|first3= J.|title= Astronomy, astrophysics, and cosmology — Volume VI/4B ''Solar System''|url= http://books.google.com/?id=wgydrPWl6XkC&pg=RA1-PA4|page= |date= 2009|chapter= §4.2.2.1.3: Astronomical units|editor-last1= Trümper|editor-first1= Joachim E.|isbn= 3-540-88054-2|publisher= Springer}}
* {{citat|last1= Kleomed|first1= |authorlink= Kleomed|url= http://www.attalus.org/translate/poseidonius.html#215.K|title= Fragment 215.K|publisher= [[attalus.org]]|date= 2014-03-20|accessdate= 2014-10-23|language= en}}
* {{citat|last1= Pitjeva|first1= E. V.|last2= Standish|first2= E. M.|title= Proposals for the masses of the three largest asteroids, the Moon-Earth mass ratio and the Astronomical Unit|journal= [[Celestial Mechanics and Dynamical Astronomy]]|date=april 2009|volume= 103|issue= 4|pages= 365-372|doi= 10.1007/s10569-009-9203-8}}
* {{citat|last1= Seidelmann|first1= P. Kenneth|title= Numerical values of the constants of the Joint Report of the Working Groups of IAU Commission 4|journal= [[Celestial Mechanics]]|volume= 16|issue= |pages= 165..177|date= 1977|doi= 10.1007/BF01228598|url= http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-data_query?bibcode=1977CeMec..16..165S&link_type=ARTICLE}}
* {{citat|last1= Van Helden|first1= Albert|title= Measuring the Universe: Cosmic Dimensions from Aristarchus to Halley|place= Chicago|publisher= University of Chicago Press|date= 1985|isbn=0-226-84882-5}}
* {{citat|last1= Williams|first1= Gareth V.|title= Encyclopedia of planetary sciences|editor-last1= Shirley|editor-first1= James H.|editor-last2= Fairbridge|editor-first2= Rhodes Whitmore|chapter= Astronomical unit|url= http://books.google.si/books?id=dw2GadaPkYcC&pg=PA48|page= |isbn= 0-412-06951-2|date= 1997|publisher= Springer}}
{{refend}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Enote za dolžino]]
[[Kategorija:Astronomske konstante]]