Ogled vira Barva

{{drugi pomeni}}
[[Slika:RGB krychle.svg|sličica|Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu ]]
'''Bárva''' je zaznava določenega dela [[Vidni spekter|vidnega spektra]] [[Svetloba|svetlobe]]. Barva predmeta, ki jo opazovalec zazna, je odvisna od svetlobnega vira, ki opazovani predmet [[Osvetljenost|osvetljuje]], lastnosti predmeta, ki vpadno svetlobo [[Odboj|odbija]] ali [[Prozornost|prepušča]], in tudi od opazovalca samega. Barva je torej določena s [[Spekter elektromagnetnega valovanja|spektrom]] svetlobe, ki ga zazna [[oko]] opazovalca. 

Barvo navadno opišemo z imeni kot so [[rdeča]], [[oranžna]], [[rumena]], [[zelena]], [[modra]] in [[vijolična]]. Razločitev med posameznimi barvami ni točno določena. Poleg tega za zaznavanje barve vplivajo tudi dolgotrajni pojavi (vzgoja) opazovalca in kratkotrajni kot so bližnje barve. 

Za opis barv uporabljamo več različnih modelov. Vsem modelom je skupno, da posamezni barvi priredimo [[Koordinatni sistem|prostorske koordinate]]. Primera takih modelov sta RGB in CMYK.&nbsp;

[[Barvni model RGB|RGB model]] (R – rdeča (ang. red), G – zelena (ang. green), B – modra (ang. blue)), je tako imenovani&nbsp;aditivni oziroma seštevalni model, ki z mešanjem vseh treh osnovnih barv da [[Bela|belo]] barvo, [[črna]] pa pomeni njihovo odsotnost. Uporablja se za opis človeškega zaznavanja barv in delovanje [[LCD-zaslon|LCD zaslonov]]. Primer mešanja barv v tem modelu: rumena se sestavi iz rdeče in zelene, vijolična iz rdeče in modre. 

[[Barvni model CMYK|CMYK model]] (C – [[cian]], M – magenta, Y – rumena (ang. yellow), K – črna (angl. key)) je model, ki se uporablja&nbsp;predvsem v [[Tisk|tisku]]. Je subtrahivni oziroma odštevalni model, torej je ravno obraten RGB modelu: z dodajanjem vseh treh barv nastane črna, bela je odsotnost barv.

== Fizika barve ==
[[Slika:Spectrum441pxWithnm.png|sličica|Zvezni spekter vidne svetlobe z označenimi valovnimi dolžinami]]
[[Slika:Emission spectrum-Fe.png|sličica|Diskretni emisijski spekter železa. Vsebuje veliko črt, ki predstavljajo različne valovne dolžine. Barvni ton železa je rumene barve. V spektroskopiji se iz zajetega spektra določi snov oziroma element. ]]

Svetloba je [[elektromagnetno valovanje]], ki ga opišemo z [[Valovna dolžina|valovno dolžin]]<nowiki/>o (ali [[Frekvenca|frekvenco]]) in [[Intenziteta|intenziteto]]. Svetlobo, katere valovno dolžino zaznajo čutnice v človeškem očesu, imenujemo vidna svetloba. Valovne dolžine vidne svetlobe so približno med 390 [[Nanometer|nm]] in 700 nm. 
Spekter svetlobe opisuje, s kolikšno intenziteto se določena valovna dolžina pojavi v svetlobi, ki se odbija od predmeta, oziroma jo svetilo izseva. Spekter valovanja, ki izhaja od opazovanega predmeta oziroma svetlobnega vira, določa njegov videz, vključno z zaznano barvo.

Barve spektra bele svetlobe so tako imenovane barve mavrice. Besedo [[Spekter elektromagnetnega valovanja|spekter]] je prvi uvedel [[Isaac Newton]] leta 1671 iz [[Latinščina|latinske]] besede za ''sliko oziroma videz, izgled.'' Ugotovil je namreč, da je bela svetloba sestavljena iz več različnih barv, ki imajo točno določeno valovno dolžino. Take barve imenujemo monokromatske barve.

V tabeli so prikazani približni intervali valovnih dolžin posameznih barv v [[Vakuum|vakuumu]]. Lahko bi rekli, da je celoten interval za neko barvo, tako imenovan barvni vtis oziroma barvni ton, spekter pa je točno določena kombinacija valovnih dolžin določenega predmeta oziroma atoma. Barvo bi lahko definirali kot skupek spektrov, ki povzroča isti barvni vtis oziroma barvni ton. Svetlobni [[spekter]] beleži jakost vsake valovne dolžine. Celotni spekter prihajajočega valovanja od telesa določa njegov videz, vključno z zaznano barvo. Pravzaprav lahko določimo barvo kot množico spektrov, ki povzroča isti barvni vtis. Takšna določitev je različna med različnimi [[vrsta (biologija)|vrstami]] ali celo med posamezniki.

{| class="wikitable" style="width:400px; margin:hem 0 1em 1em; clear:right;"
|+ Barva, valovna dolžina, frekvenca in energija barve
|-
!style="text-align: left"|Barva
!<math>\lambda \,\!</math><br />(nm)
!<math>\nu \,\!</math><br />(THz)
!<math>\nu_b \,\!</math><br />(μm<sup>−1</sup>)
![[Photon energy|<math>E \,\!</math>]]<br />(eV)
!<math>E \,\!</math><br />(kJ mol<sup>−1</sup>)
|- style="text-align:right;"
!style="text-align: left"|[[Infrardeča]]
| >&nbsp;1000
| <&nbsp;300
| <&nbsp;1,00
| <&nbsp;1,24
| <&nbsp;120
|- style="text-align:right;"
!style="text-align: left"|Rdeča
| 700
| 428
| 1,43
| 1,77
| 171
|- style="text-align:right;"
!style="text-align: left"|Oranžna
| 620
| 484
| 1,61
| 2,00
| 193
|- style="text-align:right;"
!style="text-align: left"|Rumena
| 580
| 517
| 1,72
| 2,14
| 206
|- style="text-align:right;"
!style="text-align: left"|Zelena
| 530
| 566
| 1,89
| 2,34
| 226
|- style="text-align:right;"
!style="text-align: left"|Cian
| 500
| 600
|
|
|
|- style="text-align:right;"
!style="text-align: left"|Modra
| 470
| 638
| 2,13
| 2,64
| 254
|- style="text-align:right;"
!style="text-align: left"|Vijolična (vidna)
| 420
| 714
| 2,38
| 2,95
| 285
|- style="text-align:right;"
!style="text-align: left"|Blizu [[ultravijolična|ultravijolične]]
| 300
| 1000
| 3,33
| 4,15
| 400
|- style="text-align:right;"
!style="text-align: left"|Daleč od ultravijolične
| <&nbsp;200
| >&nbsp;1500
| >&nbsp;5,00
| >&nbsp;6,20
| >&nbsp;598
|}

== Človeški vid ==
[[Slika:Cone-response-en.png|sličica|243x243_pik|Normaliziran odziv čepnic (polne črte) in paličnic (črtkana črta) v odvisnosti od valovne dolžine vpadne svetlobe.]]

{{glavni|Barvni vid}}

V človeškem očesu na mrežnici se nahajata dve vrsti vidnih čutnic ali fotoreceptorjev – čepnice in paličnice. S čepnicami zaznavamo barve, s paličnicami intenziteto (torej svetlo / temno) svetlobe in jih uporabljamo pri gledanju v mraku oziroma temi. Za razliko s paličnicami, čepnice uporabljamo za gledanje pri dobri osvetljenosti oziroma pri visoki intenziteti svetlobe. Pri človeku obstajajo tri vrste čepnic, saj vsak zaznava le eno od barv rdeče, zelene in modre. Na sliki lahko vidimo katere valovne dolžine zaznava posamezni tip čepnic in kako vidimo ponoči. 

Barve v možganih se seštevajo kot v RGB modelu. Telo, ki ga vidimo belo, torej odbija svetlobo, ki je sestavljeno iz vseh valovnih dolžin vidnega spektra, telo, ki ga vidimo črno pa absorbira vso svetlobo z valovnimi dolžinami vidnega spektra.

== Delitev barv ==

{| class="wikitable" width="400" align="right" style="margin: 0em 1em; clear: right"
|+ '''Barve vidnega svetlobnega spektra'''<ref>{{navedi knjigo | title = Fundamentals of Atmospheric Radiation: An Introduction with 400 Problems | author = Craig F. Bohren | publisher = Wiley-VCH | year = 2006 | isbn = 978-3-527-40503-9 | url = https://books.google.com/books?id=1oDOWr_yueIC&pg=PA214 | page = 214 | bibcode = 2006fari.book.....B }}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
|-
!style="text-align: left"| Barva
! Območje [[valovna dolžina|valovne dolžine]]
! [[Frekvenca|Frekvenčno]] območje
|-align="center" bgcolor="#FF0000" style="color:white;"
!style="text-align: left"|[[rdeča]]
|~ 630–700&nbsp;nm
|~ 480–430&nbsp;THz
|-align="center" bgcolor="#FF6600" style="color:black;"
!style="text-align: left"|[[oranžna]]
|~ 590–630&nbsp;nm
|~ 510–480&nbsp;THz
|-align="center" bgcolor="#FFFF00" style="color:black;"
!style="text-align: left"|[[rumena]]
|~ 560–590&nbsp;nm
|~ 540–510&nbsp;THz
|-align="center" bgcolor="#008000" style="color:white;"
!style="text-align: left"|[[zelena]]
|~ 490–560&nbsp;nm
|~ 610–540&nbsp;THz
|-align="center" bgcolor="#0ff" style="color:black;"
!style="text-align: left"|[[cian]]
| ~ 520–490&nbsp;nm
| ~ 580–610&nbsp;THz
|-align="center" bgcolor="#0000FF" style="color:white;"
!style="text-align: left"|[[modra]]
|~ 450–490&nbsp;nm
|~ 670–610&nbsp;THz
|-align="center" bgcolor="#8000FF" style="color:white;"
!style="text-align: left"|[[vijolična]]
|~ 400–450&nbsp;nm
|~ 750–670&nbsp;THz
|}

* '''primarne barve''' – rdeča, rumena, modra, tudi primarne barve aditivnega sestavljanja barv
* '''sekundarne barve''' – barve, ki so sestavljene iz dveh primarnih (npr: rumena, sinja in škrlatna - angl. ''yellow'', ''cian'' in ''magenta'')
* '''tople barve''' – rdeče, oranžne, rumene, rjave
* '''hladne barve''' - modre, zelene, škrlatne
* '''nevtralne barve''' – bele, rjave, bež
* '''močne barve''' – intenzivne barve, ki niso razredčene s črno, belo ali komplementarno barvo
* '''blede barve''' – manj intenzivne barve zaradi mešanja z belo, črno ali komplementarno barvo

== Glej tudi ==

* [[barve v umetniških delih]]
* [[barve v religiozni simboliki]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==

{{Wikislovar|barva|Barva}}
* Skrbinek A. [http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/iko/lio/design/izmenjava/objave/skrbinek/Pluralizem_barve_20061204.pdf Pluralizem barve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304233954/http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/iko/lio/design/izmenjava/objave/skrbinek/Pluralizem_barve_20061204.pdf |date=2016-03-04 }}. Laboratorij za inženirsko oblikovanje, Fakulteta za strojništvo v Mariboru.
* Pungert, D. (2018) [http://pefprints.pef.uni-lj.si/5399/1/Magistrska_naloga_kon%C4%8Dano.pdf Odboj svetlobe na obarvanih površinah]. Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
* http://eucbeniki.sio.si/fizika8/141/index.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190208092041/http://eucbeniki.sio.si/fizika8/141/index.html |date=2019-02-08 }}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Barva| ]]
[[Kategorija:Obdelava slik]]
[[Kategorija:Vid]]
[[Kategorija:Kvalije]]