Ogled vira Berilij

{{Infopolje berilij}}
'''Berílij''' ([[latinščina|latinsko]] ''beryllium'') je [[kemični element|kemijski element]] s simbolom '''Be''' in [[vrstno število|vrstnim številom]] 4. Ta strupeni, [[oksidacijsko stanje|dvovalentni]] element je jekleno sive barve, odporen in lahek, vendar lomljiv. Je [[zemljoalkalijska kovina|zemljoalkalijska]] [[kovina]], ki jo najbolj uporabljajo za učvrščevanje [[zlitina|zlitin]] (najpomembnejša je [[berilijev baker]]).

== Pomembne lastnosti ==

Berilij ima eno najvišjih [[tališče|tališč]] med lahkimi [[kovina]]mi. [[Prožnostni modul|Modul elastičnosti]] berilija je približno za tretjino večji od tistega za [[jeklo]]. Ima izvrstno [[toplotna prevodnost|toplotno prevodnost]], ni magneten in je odporen proti napadu s koncentrirano [[dušikova kislina|dušikovo kislino]]. Je zelo prepusten za [[rentgenski žarki|žarke X]], ko pa ga zadenejo [[delec alfa|delci alfa]], se osvobodijo [[nevtron]]i, kot pri [[radij]]u ali [[polonij]]u (okoli 30 nevtronov/milijon delcev alfa). Pri [[Standardni pogoji|standardni temperaturi in tlaku]] je berilij na zraku odporen proti [[redoks reakcija|oksidaciji]] (čeprav je njegova zmožnost, da opraska [[steklo]], verjetno posledica oblikovanja tanke plasti oksida).

== Uporaba ==

#* Berilij se uporablja kot [[zlitina|zlitinski]] agent pri proizvodnji berilijevega [[baker|bakra]], saj ima Be zmožnost absorbcije velike količine toplote. Zlitine berilijevega bakra se uporabljajo za številne namene zaradi [[električna prevodnost|električne]] in [[toplotna prevodnost|toplotne prevodnosti]], visoke odpornosti in trdnosti, nemagnetskih lastnosti, skupaj z dobro odpornostjo na korozijo in utrujenost. Raba vključuje izdelavo [[varjenje|varilnih]] elektrod, [[vzmet]]i, neiskrečih se orodij in [[električni stik|električnih stikov]].
* Zaradi trdote, lahkosti in stabilnosti razsežnosti na širokem temperaturnem pasu se zlitine berilija in bakra uporabljajo tudi v [[vojaška industrija|vojaški]] in vesoljski industriji kot lahki konstrukcijski materiali v hitrih zračnih plovilih, izstrelkih, vesoljskih plovilih in [[komunikacijski satelit|komunikacijskih satelitih]].
* Tanke plasti berilijevih lističev se uporabljajo pri zaznavanju [[rentgenski žarki|žarkov X]] za izločanje vidne svetlobe in omogočanju, da so zaznani le žarki X.
* Na področju litografije z žarki X se berilij uporablja za reproduciranje mikroskopskih [[integrirano vezje|integriranih vezij]].
* Zaradi majhne verjetnosti termalne absorpcije nevtronov ga uporablja industrija jedrske energije v [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]] za odbojnik in regulator nevtronov.
* Berilij se uporablja tudi pri izdelavi [[žiroskop]]ov, različne [[računalnik|računalniške]] opreme, vzmeti za ročne ure in inštrumente, kjer so potrebni lahkost, neupogljivost in razsežnostna odpornost.
* [[Berilijev oksid]] se uporablja na mnogih področjih, ki zahtevajo odlično toplotno prevodnost. Ima veliko odpornost, trdnost in zelo visoko tališče, in deluje kot električni izolator.
* Berilijeve zlitine so se včasih uporabljale v ceveh za [[fluorescentna luč|fluorescentne luči]], a se je to prenehalo zaradi [[berilijoze]] delavcev, ki so izdelovali cevi.
* Pričakuje se, da bo imel [[JWST|vesoljski daljnogled Jamesa Webba]] berilijevo zrcalo. Ker se bo JWST soočal s temperaturami od -240 C (30 K), je zrcalo narejeno iz berilija, materiala, ki bolje od [[steklo|stekla]] prenaša ekstremen mraz. Berilij se manj krči in deformira kot steklo, torej pri takšnih temperaturah ostaja bolj nespremenljiv.

== Zgodovina ==

Ime berilij prihaja iz [[grščina|grške]] besede ''beryllos'', [[beril]]. V določenem obdobju so beriliju rekli '''glucinij''' (iz grškega korena ''glykys'', sladek) zaradi sladkega okusa njegovih [[Sol (kemija)|soli]]. Berilij je leta 1798 odkril [[Louis Vauquelin]] kot oksid v berilu in [[smaragd]]ih. Leta 1828 sta [[Friedrich Wöhler]] in [[Antoine Alexandre Brutus Bussy|A. A. Bussy]] neodvisno izolirala to kovino tako, da sta reagirala [[kalij]] in [[berilijev klorid]].

== Pojavljanje ==

Berilij najdemo v 30 različnih [[mineral]]ih, od katerih so najpomembnejši [[bertrandit]], beril, [[krizoberil]] in [[fenacit]]. Dragoceni obliki berila sta [[akvamarin (mineral)|akvamarin]] in [[smaragd]]. Najpomembnejša komercialna vira berilija in njegovih spojin sta beril in bertrandit. Trenutno se večina te kovine pridobi z redukcijo [[berilijev fluorid|berilijevega fluorida]] z [[magnezij]]em. Kovinski berilij ni bil zlahka dostopen do leta 1957.

'''Izolacija'''

:<math>\mbox{BeF}_2 + \mbox{Mg} \rightarrow \mbox{MgF}_2 + \mbox{Be}</math>

== Izotopi ==

Berilij ima le en stabilen [[izotop]], Be-9. Kozmogenski berilij (Be-10) nastaja v [[Zemlja|Zemljinem]] [[ozračje|ozračju]] zaradi razdelitve [[kisik]]a in [[dušik]]a ob obstreljevanju s [[Kozmični žarki|kozmičnimi žarki]]. Ker berilij večinoma obstaja v [[raztopina|raztopini]] pri ravni [[pH]] manj kot približno 5,5 (in večina deževnice ima pH manj kot 5), vstopi v raztopino in pade na površino Zemlje skupaj z dežjem. Ko [[sedimentne kamnine|sediment]] hitro postaja bolj bazičen, Be raztopino zapusti. Kozmogenski Be-10 se torej nabira na površini [[prst (pedologija)|prsti]], kjer mu njegova relativno dolga [[razpolovni čas|razpolovna doba]] (1,5 milijona let) omogoča dolg obstoj pred razpadom v B-10 ([[bor (element)|bor]]). Be-10 in njegovi hčerinski produkti so bili uporabljani pri določanju [[erozija|erozije]] prsti, [[oblikovanje prsti|oblikovanju prsti]] iz [[regolit]]a, razvoju [[lateritska prst|lateritskih prsti]], kot tudi variiranju Sončeve aktivnosti in starosti ledenih plošč.

Dejstvo, da sta Be-7 in Be-8 nestabilna, ima globoke kozmološke posledice, saj to pomeni, da elementi, težji od berilija, niso mogli nastati z jedrskim spajanjem ob [[prapok]]u. Povrhu so jedrske ravni berilija-8 takšne, da lahko v zvezdah nastaja [[ogljik]] in tako omogoča [[življenje]]. (Glej [[proces treh delcev alfa]] in [[nukleosinteza ob prapoku]]).

== Učinki na zdravje ==

Berilij in njegove soli so [[strup]]i in potencialne [[Karcinogen|karcinogene]] snovi. Izpostavljenost beriliju povzroča kronično [[berilijoza|berilijozo]], pljučno in sistemsko [[granulomatoza|granulomatozo]], od leta 1933 pa so znane tudi akutne bolezni dihal zaradi berilija.

Zgodnji raziskovalci so okušali berilij in njegove različne spojine z jezikom, da bi po sladkem okusu ugotovili njegov obstoj. Z razvojem sodobne diagnostične opreme ta izjemno tvegan postopek ni več potreben. Berilijev prah lahko povzroča [[pljučni rak|pljučnega raka]].

Pri zaužitju berilija pri ljudeh niso opazili posebnih učinkov, saj se v želodec in notranje organe absorbira zelo majhna količina, pač pa so [[čir]]e zaradi zaužitja berilija opazili pri [[Domači pes|psih]]. Stik ranjene [[koža|kože]] z berilijem lahko povzroči [[izpuščaj]]e ali čire. Ni znano, ali berilij povzroča [[Teratogenost|prirojene hibe]].

S to snovjo je moč ravnati varno, če se držimo določenih postopkov; ravnanje z njim, ne da bi bili s temi postopki seznanjeni, ni priporočljivo.

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
[http://www.periodicvideos.com/videos/003.htm Berilij (video)], University of Nottingham
{{kategorija v Zbirki|Beryllium}}
{{Wikislovar|berilij|Berilij}}
{{navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}}

[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:Zemljoalkalijske kovine]]
[[Kategorija:1797 v znanosti]]
[[Kategorija:Berilij|*]]
[[Kategorija:Karcinogeni skupine 1 po IARC]]
{{normativna kontrola}}