Ogled vira Blaise Pascal

{{drugipomeni2|Pascal}}
{{infopolje Znanstvenik
| image = <!-- Wikidata -->
| caption = Blaise Pascal
}}

'''Blaise Pascal''' [blêz paskál], [[Francozi|francoski]] [[matematik]], [[filozof]] in [[fizik]], * [[19. junij]] [[1623]], [[Clermont-Ferrand]], [[Puy-de-Dôme]], [[Auvergne (regija)|Auvergne]], [[Francija]], † [[19. avgust]] [[1662]], [[Pariz]], Francija.

== Življenje ==
[[Slika:Pascal1423.jpg|thumb|right|250px|Blaise Pascal iz knjige »Praktična fizika« (»Practical Physics«) iz leta 1914]]

Pascal velja za enega največjih neuresničenih talentov v [[zgodovina matematike|zgodovini matematike]]. S svojo izjemno matematično nadarjenostjo in s prav neverjetno intuicijo v [[geometrija|geometriji]] bi ob nekoliko drugačnih življenjskih okoliščinah v znanosti zapustil najbrž daleč globlje sledi. Žal mu je dokaj ustvarjalne energije pobral njegov nenehen boj s krhkim zdravjem, razen tega pa se je v zrelih ustvarjalnih letih večinoma ukvarjal bolj z religioznimi vprašanji kot z [[znanost]]jo. Ostal je eden najkontroverznejših genijev v vsej zgodovini zahodne misli.

Že kot dete se je moral Pascal boriti z boleznimi, menda so se dolgo bali celo za njegovo življenje. V šolo kasneje prav zaradi svojega krhkega zdravja ni hodil, pač pa je imel domačega učitelja. Njegov oče se je namreč bal, da bi se njegov zagnanec zaradi učenja v šoli preveč izčrpal. Domačemu učitelju je celo naročil, naj da dečku predvsem dobro [[humanizem|humanistično]] izobrazbo s poudarkom na [[latinščina|latinskem]] in [[grščina|grškem]] jeziku, izogiba pa se naj zahtevne matematike. Kljub temu se je Pascal odločil žrtvovati ves svoj prosti čas za študij geometrije. V vsega nekaj tednih je samostojno in na povsem samosvoj odkril več izrekov [[evklidska geometrija|evklidske geometrije]]. Oče po vsem tem seveda ni mogel več skrivati navdušenja nad sinovo nadarjenostjo. Podaril mu je [[Evklid]]ove ''[[Elementi|Elemente]]'' in mu priskrbel najboljše pogoje za matematično izobrazbo.

Leta 1640 je Pascal kot komaj šestnajstletni mladenič napisal izvrstno razpravo iz [[projektivna geometrija|projektivne geometrije]] z naslovom ''[[Razprava o stožnicah]]'' (''[[Essai pour les coniques]]''), dolgo vsega eno stran. Na njej se je predstavil z enim od svojih sploh največjih odkritij v matematiki - z znamenitim izrekom o [[šestkotnik]]u, včrtanemu [[stožnica|stožnici]], kasneje znanim tudi pod priljubljenim imenom [[mistični heksagram]]. Ko je razprava prišla v roke [[René Descartes|Renéju Descartesu]], se mu je zdela naravnost briljantna in menda dolgo ni mogel verjeti, da jo je resnično napisal tak mladenič. Podobno je bil kasneje leta 1676 ob njenem prebiranju začuden tudi nemški matematik [[Gottfried Wilhelm Leibniz]]. Žal razprava ni bila nikdar objavljena in danes velja za izgubljeno.

Pri osemnajstih je Pascal izumil in sestavil računski stroj [[Pascaline]], prvi takšne vrste v zgodovini, ki je zmogel seštevati in odštevati. Z njim je pomagal očetu pri njegovi obsežni reorganizaciji davčnega sistema v mestu [[Rouen]], kjer je dobil mesto glavnega davkarja.

Nesrečni dogodek v novembru leta 1654, ko se je Pascal s konjsko vprego prevrnil in komaj ostal živ, pa je močno spremenil nadaljnji potek njegovega življenja. V njem je namreč zaznal skrivnostno opozorilo, da so njegove matematične dejavnosti vse prej kot po Božji volji. Odločil se je, da se poslej posveti izključno premišljevanju o veri in [[bog]]u. Kmalu zatem se je pridružil skupini zavzetih kristjanov, ki se je zbirala okrog samostana [[Port Royal]], in ji ostal zvest do smrti. Lotil se je pisanja zagovora krščanstva, a je njegovo delo ostalo nedokončano. Prijatelji so po smrti zbrali gradivo na lističih in ga izdali pod naslovom ''Misli''.

== Delo v matematiki ==

V matematiki se je ukvarjal s [[stožec|stožčevimi]] [[stožnica|preseki]], [[teorija števil|teorijo števil]], kjer je znan njegov Pascalov aritmetični trikotnik [[binomski koeficient|binomskih koeficientov]] ali Pascalova matrika, ki ga je sestavil leta 1653 v delu ''Razprava o aritmetičnem trikotniku'' (''Traité du triangle arithmétique'').

Pascal je znan z [[verjetnostni račun|verjetnostnim računom]], s [[krivulja]]mi, kjer je znana ravninska krivulja 4. reda, imenovana [[Pascalov polž]] ali polževka, ki je [[konhoida]] [[krog]]a in kot poseben primer [[srčnica]] (kardioida), ki je [[epicikloida]]. Pascalov polž je določen s [[kartezični koordinatni sistem|kartezičnimi koordinatami]] (''x'', ''y'') z:

: <math> (x^2 + y^2 - ax)^2 = d^2 (x^2 + y^2) \!\, , </math>

s koeficientom:

: <math> a = 2r \!\, , </math>

v parametrični obliki:

: <math> x = a \cos ^2 \varphi  \!\, , </math>

: <math> y = a \cos \varphi \sin \varphi + d \sin \varphi </math>

in v [[polarni koordinatni sistem|polarnih koordinatah]] (''r'', φ):

: <math> r = a \cos \varphi + d  \!\, . </math>

Če je <math>a=d\, </math> ali <math>a>d\, </math>, se krivulja imenuje [[srčnica]] ali kardioida, ki je epicikloida, kjer sta premer premičnega in nepremičnega kroga enaka. V [[geometrija|geometriji]] sta znana Papos-Pascalov (glej [[Papos Aleksandrijski|Papos]]) in splošni [[Pascalov izrek]], ki ga je Pascal dokazal okoli leta 1639: po dve in dve nasprotni stranici [[stožnica|stožnici]] včrtanega [[šestkotnik]]a se sekajo v [[Točka (geometrija)|točkah]], ki leže na isti [[premica|premici]]. Oba izreka sta dualna [[Brianchonov izrek|Brianchonovemu izreku]].

== Delo na drugih področjih ==

V [[fizika|fiziki]] se je ukvarjal s [[tlak]]om v [[tekočina|tekočini]], kjer je znan izraz za [[hidrostatični tlak]] kot [[hidrostatični tlak|Pascalov zakon]]. Po njem se imenuje [[merska enota|enota]] za tlak, [[paskal|pascal]]. Leta 1642 je izdelal prvi mehanski [[računski stroj]]. Stroj je znal [[seštevanje|seštevati]] in [[odštevanje|odštevati]] 6-mestna [[število|števila]].

V [[filozofija|filozofiji]] se je ukvarjal z odnosom [[religija|vere]] in [[razum]]a. O svojem filozofskem pogledu je napisal delo ''Misli'', kjer najdemo tudi njegovo "[[Pascalova stava|stavo]]".<ref>{{Navedi knjigo|title=Misli|last=Pascal|first=Blaise|publisher=Mohorjeva družba|year=1980|location=Celje|page=84-88|cobiss=392195}}</ref>

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Po Pascalu se imenujeta [[paskal (programski jezik)|programski jezik pascal]] in SI enota za [[tlak]].

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke}}
{{wikinavedek}}
* [http://www.ub.uni-freiburg.de/fileadmin/ub/referate/04/pascal/pensees.pdf Pascalove ''Pensées'' (pdf, francoščina).]

==Sklici==
{{sklici|1}}

{{Znanstveniki, katerih imena se uporabljajo kot SI enote}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pascal, Blaise}}
[[Kategorija:Francoski filozofi]]
[[Kategorija:Filozofi med renesanso in razsvetljenstvom]]
[[Kategorija:Francoski fiziki]]
[[Kategorija:Francoski matematiki]]
[[Kategorija:Člani Mersennovega kroga]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Blaise Pascal| ]]
[[Kategorija:Francoski rimokatoličani]]