Ogled vira Bozoni W in Z

'''Bozóni W''' so [[osnovni delec|osnovni delci]], [[kvant]]i [[šibka jedrska sila|šibke jedrske sile]]. 
Njihov [[električni naboj]] je ±1[[osnovni naboj|e<sub>0</sub>]], [[masa]] pa 80,4110 GeV/c<sup>2</sup>, kar je približno 80-krat več od mase [[proton]]a, in enak šibki [[izospin]]. Obstajajo tri različne vrste [[bozon]]ov W: pozitivno nabiti W<sup>+</sup>, negativno nabiti W<sup>-</sup> (antidelec prvega) ter električno nevtralni '''bozon Z'''. Bozone W so odkrili leta [[1983]] v raziskovalnem središču [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN]] v skupini, ki sta jo vodila [[Carlo Rubbia]] in [[Simon van der Meer]]. Slednjima je bila za to odkritje leto kasneje podeljena tudi [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelova nagrada]].

Najenostavnejši zgled, pri katerem sodelujejo bozoni W, je [[razpad beta]]:

: <math> n\rightarrow p + e^- + \overline{\nu}_e \!\, .</math>

Pri tem [[nevtron]] razpade na [[proton]], [[elektron]] in [[nevtrino|elektronski antinevtrino]]. 
Vemo pa, da sta proton in nevtron nadalje sestavljena iz [[kvark]]ov, torej gre pri razpadu nevtrona pravzaprav za to, da se eden od kvarkov ''d'', ki sestavlja nevtron pretvori v kvark ''u'', pri čemer nastane bozon W:

: <math> d \rightarrow W^- + u \!\, .</math>

Bozon W zatem nadalje razpade na elektron in elektronski antinevtrino.

Dejstvo, da imajo bozoni W in Z maso, je nekoliko zagonetno. Bozone W in Z namreč pravilno opisuje [[umeritvena teorija]] SU(2), vendar pa ta zahteva, da morajo biti bozoni brez mase. Tudi [[foton]] je brez mase, kar se ujema s tem, da foton in teorijo [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]] opisuje umeritvena teorija U(1). Zato je bilo potrebno vpeljati nekakšen mehanizem, ki [[spontani zlom simetrije|spontano zlomi simetrijo]] SU(2), s čimer dosežemo, da imajo bozoni W in Z maso. Najbolj priljubljen mehanizem je [[Higgsov mehanizem]], ki zahteva vpeljavo dodatnega delca, imenovanega [[Higgsov bozon]]. Obstoja slednjega do zdaj še niso uspeli eksperimentalno dokazati.

Združitev umeritvene teorije SU(2), ki opisuje šibko interakcijo in bozone W in Z, elektromagnetne interakcije ter Higgsovega mehanizma je znana kot Glashow-Weinberg-Salamov model. [[Sheldon Lee Glashow|Glashow]], [[Steven Weinberg|Weinberg]] in [[Abdus Salam|Salam]] so zanjo leta [[1979]] prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. Dandanes je model splošno sprejet in je vgrajen v [[standardni model]] [[fizika osnovnih delcev|fizike delcev]].

[[Kategorija:Jedro in osnovni delci]]
[[Kategorija:Umeritveni bozoni]]
[[Kategorija:1983 v znanosti]]