Ogled vira Carigrad

{{Infopolje Naselje
| official_name      = Carigrad
| native_name        = İstanbul
| native_name_lang   = tr
| settlement_type    = {{wrap|Metropolitanska občina in provinca}}
| image_skyline      = {{multiple image|total_width=280px|perrow=1/3/2/1|border=infobox|caption_align = center
| image1   = Historical peninsula and modern skyline of Istanbul.jpg
| caption1 = Zgodovinski polotok, [[Modra mošeja]] in [[Hagija Sofija]]
| image2   = Istanbul_asv2020-02_img53_Maiden's_Tower.jpg
| caption2 = [[Deviški stolp]]
| image3   = Galata tower 01 23.jpg
| caption3 = [[Galatski stolp]]
| image4   = Istiklal Street tram in January 2024.jpg
| caption4 = Avenija İstiklal in tramvaj
| image5   = View of Topkapı Palace from the Galata Tower, Istanbul, Turkey 001 (cropped).jpg
| caption5 = [[Palača Topkapi]]
| image6   = View of Levent financial district from Istanbul Sapphire.jpg
| caption6 = Poslovna četrt Levent 
| image7   = Istanbul, Turkey Bosporus.jpg
| caption7 = [[Bospor]], [[Bosporski most]] in mošeja Ortaköy
}}
| image_blank_emblem =
| blank_emblem_type  = Grb metropolitanske občine Istanbul
| image_flag         =
| image_map          = Istanbul in Turkey.svg
| pushpin_map        = Turčija
| pushpin_map_caption = Lega Carigrada
| coordinates        = {{koord|41|00|49|N|28|57|18|E|region:TR-34_type:adm2nd|display=inline,title}}
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{zastava|Turčija}}
| subdivision_type1  = [[Pokrajine v Turčiji|Pokrajina]]
| subdivision_name1  = [[Marmara, Turčija|Marmara]]
| subdivision_type2  = [[Province v Turčiji|Provinca]]
| subdivision_name2  = [[İstanbul (provinca)|Carigrad]]
| seat_type          = Sedež province
| seat               = Cağaloğlu, Fatih
| parts_type         = Okrožja
| parts              = 39
| established_date   = 11. maj 330
| government_type    = 
| governing_body     = Občinski svet Carigrada
| leader_title       = Župan
| leader_name        = [[Ekrem İmamoğlu]]
| leader_party       = [[Republikanska ljudska stranka|CHP]]
| leader_title1      = Guverner
| leader_name1       =
| area_footnotes     = <ref>{{cite web|url=https://www.ibb.istanbul/SitePage/Index/82|publisher=Istanbul Buyuksehir Belediyesi|title=YETKİ ALANI|access-date=4 February 2020|archive-date=6 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200406112545/https://www.ibb.istanbul/SitePage/Index/82|url-status=dead}}</ref>{{efn|İstanbul Province {{=}} 5,460.85&nbsp;km<sup>2</sup>{{Plain list|
* Land area {{=}} 5343,22&nbsp;km<sup>2</sup>
* Lake/Dam {{=}} 117,63&nbsp;km<sup>2</sup>
* Europe (25 districts) {{=}} 3474,35&nbsp;km<sup>2</sup>
* Asia (14 districts) {{=}} 1868,87&nbsp;km<sup>2</sup>
* Urban (36 districts) {{=}} 2576,85&nbsp;km<sup>2</sup> [Metro (39 districts) – (Çatalca+Silivri+Şile)]
}}
<nowiki>*</nowiki>Glede na število prebivalcev in status velemesta se meje mesta Istanbul ujemajo z mejami province, provinca pa se obravnava kot metropolitansko mesto Istanbul.
}}
| area_water_km2     =
| area_urban_km2     = 2576,85
| area_metro_km2     = 5343,22
| elevation_max_footnotes = <ref>{{cite web |title=İstanbul'un En Yüksek Tepeleri |url=https://www.kartal24.com/104583-istanbulun-en-yuksek-tepesi-neresidir |website=Hava Forumu |date=15 April 2020 |publisher=Hava Durumu Forumu}}</ref>
| elevation_max_m    = 537
| population_as_of   = 31. december 2023
| population_footnotes = <ref name="Population of Turkey">{{cite web |url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=The-Results-of-Address-Based-Population-Registration-System-2023-49684&dil=2 |title=The Results of Address Based Population Registration System, 2023 |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=6 February 2024 |access-date=6 February 2024}}</ref>  <!-- do not add update figure as that stat is only published once a year due to legal reasons -->
| population_urban   = 15.305.657
| population_metro   = 15.655.924
| population_density_urban_km2 = 5939
| population_density_metro_km2 = 2930
| population_rank    = 1. v državi
| population_demonym = Carigrajčan, Carigrajčanka
| demographics_type1 = BDP {{Nobold|(nominalni, 2022)}}
| demographics1_footnotes = <ref>{{cite web|url=https://cip.tuik.gov.tr/ |language=tr|title=Ulusal Hesaplar - Kişi başına GSYH ($)|trans-title=National Accounts - GDP per capita ($) |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |access-date=8 December 2023}}</ref><ref>{{cite web|url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Gross-Domestic-Product-by-Provinces-2022-45867&dil=2 |title=GDP by Provinces, 2022 - İstanbul had the highest share of GDP with 30.4% (Tables 1 and 3) |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=7 December 2023 |access-date=8 December 2023}}</ref>
| demographics1_title1 = Metropolitanska občina in provinca
| demographics1_info1 = 4564 mrd. [[Turška lira|₺]]<br>276 mrd. [[US$]]
| demographics1_title2 = Na prebivalca
| demographics1_info2 = 287.524 ₺<br>17.349 US$
| postal_code_type   = Poštna številka
| postal_code        = 34000–34990
| area_codes         = {{brezpreloma|+90 212 (evropska stran)}} {{brezpreloma|+90 216 (azijska stran)}}
| registration_plate_type = [[Registrske tablice Turčije|Avtomobilska oznaka]]
| registration_plate = 34
| blank_name_sec2    = [[GeoTLD]]
| blank_info_sec2    = [[.ist]], [[.istanbul]]
| website            = {{Ubl|{{URL|https://ibb.istanbul/en|ibb.istanbul}}|{{URL|http://en.istanbul.gov.tr/|istanbul.gov.tr}}}}
| blank3_name        = [[indeks človekovega razvoja|HDI]] (2021)
| blank3_info        = 0,867<ref>{{cite web|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org}}</ref> (1. v državi)
| timezone           = 
| utc_offset         = +3
| iso_code           = TR-34
| module             = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
| child = yes
| official_name = Zgodovinski predeli Istanbula
| criteria = {{UNESCO WHS type|(i)(ii)(iii)(iv)}}(i)(ii)(iii)(iv)
| ID = 356bis
| year = 1985
| extension = 2017
| area = 765,5 ha
}}
}}

'''Carigrad''' ({{jezik-tr|İstanbul}}), v zgodovini poznan tudi kot '''[[Bizanc]]''' in '''[[Konstantinopel]]'''<ref>{{Navedi splet |url=http://concise.britannica.com/ebc/article-9368294/Istanbul |title=Britannica, Istanbul |accessdate=2011-12-03 |archive-date=2007-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071218080707/http://concise.britannica.com/ebc/article-9368294/Istanbul |url-status=dead }}</ref> oziroma ''Novi Rim'', je največje [[mesto]] v [[Republika Turčija|Republiki Turčiji]] in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Carigrajska mestna občina je imela decembra 2010 13,26 milijona prebivalcev, kar je pomenilo 18% celotnega turškega prebivalstva. Mesto v administrativnih mejah je imelo po štetju leta 2000 8,8 milijona prebivalcev.<ref name=census>[http://www.citypopulation.de/Turkey-C20.html Turkey: Census Population.]</ref> Pokriva 39 okrožij Istanbulske pokrajine.<ref>[http://www.ibb.gov.tr/en-US/Organisation/AuthorityArea/Pages/Districts.aspx Istanbul Metropolitan Municipality: Districts of Istanbul] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200413173213/http://www.ibb.gov.tr/en-US/Organisation/AuthorityArea/Pages/Districts.aspx |date=2020-04-13 }}. Pridobljeno 28. maja 2009. Arhivirano 13. aprila 2020.</ref> Če se k mestu prišteje tudi njegov azijski del, je največja mestna občina v [[Evropa|Evropi]] in edina svetovna metropola, ki leži na dveh kontinentih.

Leži ob [[Bospor|Bosporski ožini]] in ga obdaja naravno pristanišče [[Zlati rog]]. V svoji dolgi zgodovini je bil prestolnica [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] (330–395), [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega]] ali [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] (395–1204 in 1261–1453), [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]] (1204-1261) in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] (1453-1922). Po razglasitvi Turške republike 29. oktobra 1923 je prestolnica države postala [[Ankara]], v kateri je bil med turško vojno za neodvisnost sedež turškega nacionalnega gibanja.

Carigrad je bil leto 2010 evropska prestolnica kulture, leta 2012 pa svetovna prestolnica športa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aces-europa.eu/ |title=ACES > Home |publisher=ACES |accessdate=5. decembra 2010}}</ref> Zgodovinsko središče mesta je leta 1985 postalo del [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/356 |title=UNESCO &#124; Historic Areas of Istanbul |publisher=Whc.unesco.org |accessdate=28. maja 2009}}</ref>

== Toponomija ==
[[Slika:Rome-Capitole-StatueConstantin.jpg|desno|sličica|zgorajdesno|Konstantin I. Veliki]]

Prvo znano naselje na ozemlju sedanjega Carigrada se je imenovalo Bizanc (grško ''Βυζάντιον,'' [Bizántion]). Ustanovili so ga [[Dorci|dorski]] priseljenci iz [[Megara|Megare]] okoli leta 660 pr. n. št. in ga imenovali po svojem kralju Bizasu.<ref name=Evans16>Evans 2000, str. 16.</ref>

Ko je [[Konstantin I. Veliki]] leta 330 mesto razglasil za novo prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva, je mesto postalo znano kot [[Konstantinopel]] (grško ''Κωνσταντινούπολις''-''Kōnstantinoúpolis''), se pravi Konstantinovo mesto,<ref name=Room177>Room 2006, str. 177.</ref> čeprav se je uradno imenovalo ''Nea Roma'' (Novi Rim), vendar se to ime nikoli ni prijelo.<ref>Gregory 2010, str. 62–63-</ref> Mesto je to ime obdržalo skozi celo bizantinsko obdobje in se je na Zahodu uporabljalo vse do ustanovitve [[Republika Turčija|Republike Turčije]].

Do 19. stoletja je imelo mesto več imen, ki so jih uporabljali tujci ali [[Turki]]. Evropejci<ref>Gautier & 1851 passim.</ref><ref>De Amicis & 1881 passim.</ref> so z imenom Konstantinopel označevali mesto kot celoto, obzidani polotok med [[Zlati rog|Zlatim rogom]] in [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] pa, tako kot Turki, ''Stambol'' ali ''Stambul''. Področje med Zlatim rogom in Bosporjem so imenovali Pera, medtem ko so ga Turki imenovali ''Beyoğlu'', kot ga imenujejo še danes.<ref>Wheatcroft 1995, str. 138–139.</ref>

Ko je Republika Turčija 28. marca 1930 sprejela zakon o poštni službi, so turške oblasti od tujcev uradno zahtevale, da v svojih jezikih privzamejo enotno ime ''İstanbul'',<ref>Robinson, Richard D. (1965), The First Turkish Republic: A Case Study in National Development, Cambridge, Cambridge University Press.</ref> ki je nastalo že v 10. stoletju.<ref name=Lewisix>Lewis 1963, str. ix.</ref>

[[Etimologija|Etimološko]] je ime ''İstanbul'' nastalo iz srednjeveške grške fraze ''εἰς τὴν Πόλιν'' [''is tim 'bolin''] ali, v egejskem narečju, ''εἰς τὰν Πόλιν'' [''is tam 'bolin''] ([[grščina|grško]] ''εις την πολιν'', sodobno grško ''στην Πόλη'' [''stim 'boli'']), ki pomeni ''v mestu'' ali ''v mesto''.<ref name=Room177/><ref name=Lewisix/><ref>Browning 1969, str. 33–34.</ref> V sodobni [[turščina|turščini]] se ime piše z začetnico İ s piko, da se razlikuje od polglasnika I. Carigrad se, tako kot [[Rim]], imenuje tudi ''Mesto na sedmih gričih'', ker naj bi bil tako zgrajen najstarejši del mesta. Na vseh gričih so bile zgrajene [[mošeja|mošeje]].<ref>Dwight 1915, str. 4.</ref>

== Zgodovina ==
=== Prve naselbine ===
[[Slika:Second Court Topkapi 2007 80.JPG|200px|levo|sličica|Ostanki bizantinskega stebra, ki so ga našli v bizantinski akropoli na območju sedanje palače Topkapı]]
Med gradnjo [[predor]]a [[Marmaray]], ki se je začela leta 2004, so pod Yenikapı na polotoku odkrili [[Neolitik|neolitsko]] naselje iz 7. tisočletja pr. n. št., ko [[Bospor]] sploh še ni nastal. Odkritja so pokazala, da je bil polotok naseljen mnogo prej, kot so sprva predvidevali.<ref>Rainsford, Sarah, [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7820924.stm ''Istanbul's ancient past unearthed''], BBC, 10. januar 2009, pridobljeno dne 21. aprila 2010.</ref> [[Tračani|Tračanska]] plemena so med 13. in 11. stoletjem pr. n. št. v bližini [[palača Topkapı|palače Topkapı]] ustanovila dve naselji – Ligos in Semistra. Na azijski strani Bosporja so v Fikirtepeju (sedanji Kadıköy) odkrili ostanke iz [[bakrena doba|bakrene dobe]].<ref>Alkım in Metzger 1969, str. 78.</ref> Na isti lokaciji sta bila tudi [[Feničani|feničanska]] trgovska postaja z začetka 1. tisočletja pr. n. št. in mesto [[Halkedon]], ki so ga ustanovili grški priseljenci iz Megare leta 685 pr. n. št..<ref name=Lister35>Lister 1979, str. 35.</ref>

Zgodovina Carigrada se po sprejeti razlagi začne okoli leta 660 pr. n. št., ko so priseljenci iz Megare pod vodstvom kralja Bizasa na evropski strani Bosporja ustanovili ''Bizantion'' – [[Bizanc]] in do konca stoletja na področju Ligosa in Semistre<ref name=Room177>Room 2006, str. 177.</ref> zgradili [[akropola|akropolo]]. Mesto je za nekaj časa prišlo pod [[Ahemenidsko cesarstvo|perzijsko]] oblast, v 5. stoletju pa so ga v [[grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]] ponovno osvojili Grki.<ref>De Souza 2003, str. 88.</ref> Bizanc se je nato vključil v [[Atiško-delska pomorska zveza|Atiško-delsko pomorsko zvezo]], dokler ni leta 355 pr. n. št. postal samostojen.<ref>Smith 1897, str. 287.</ref> Mesto je dolgo časa uživalo zaščito [[Rimska republika|Rimske republike]] in leta 73 postalo del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].

Odločitev Bizantincev, da stopijo na stran uzurpatorja Prescenija Nigra proti rimskemu cesarju [[Septimij Sever|Septimiju Severu]], je mesto drago stala: ko se je mesto po dveletnem obleganju konec leta 195 vdalo, je bilo popolnoma opustošeno.<ref>Grant 1996, str. 8–10.</ref> Pet let kasneje je Sever začel mesto obnavljati tako, da je po nekaterih poročilih, preseglo svoj prejšnji sijaj.<ref>Limberis 1994, str. 11–12.</ref>

=== Vzpon in propad Konstantinopla ===
[[Slika:Constantinople mediaeval map.jpg|levo|sličica|upright=0.9|Najstarejša ohranjena karta Konstantinopla, ki jo je izdelal firenški kartograf Cristoforo Buondelmonti v 1420-ih-1430-ih]]

Ko je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] septembra 324 v bitki pri Hrizopolisu porazil cesarja [[Licinij I.|Licinija]], je postal cesar celega Rimskega cesarstva.<ref>Barnes 1981, str. 77.</ref> Samo dva meseca kasneje je razkril načrte, da bo na območju Bizanca zgradil novo, krščansko mesto, ki bo zamenjalo staro vzhodno prestolnico [[Nikomedija|Nikomedijo]]. Mesto je uradno imenoval ''Nea Roma'' (Novi Rim), neuradno pa so ga imenovali kar Konstantinopel – Konstantinovo mesto. Ime se je ohranilo vse do leta 1930, ko so ga uradno preimenovali v ''Istanbul'' (slovensko Carigrad).<ref>Barnes 1981, str. 212.</ref> Šest let kasneje, 11. maja 330, so Konstantinopel razglasili za prestolnico cesarstva, ki je kasneje postalo znano kot [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinsko]] ali Vzhodno rimsko cesarstvo.<ref name=Barnes222>Barnes, str. 222.</ref>

Ustanovitev Konstantinopla je bil eden od največjih Konstantinovih dosežkov, ki je prestavil središče rimske moči proti vzhodu. Mesto je postalo središče grške kulture in krščanstva,<ref name=Barnes222/><ref name=Gregory63>Gregory 2010, str. 63.</ref> v katerem so zgradili številne javne stavbe in cerkve, med njimi tudi [[Hagia Sofia|Hagio Sofio]] (''Sveta modrost''), ki je bila tisoč let največja stolnica na svetu.<ref name=Evans217>Evans 2000, str. 217.</ref> V mestu se je razvil Ekumenski konstantinopelski [[patriarhat]], katerega vodja je še vedno ena od najvplivnejših osebnosti [[Pravoslavje|Grške pravoslavne cerkve]]. Konstantinopel je s svojim strateškim položajem in mogočnim obzidjem dolga stoletja branil Evropo pred osvajalci z vzhoda in prodorom [[islam]]a.<ref name=Gregory63/> V skoraj celem [[srednji vek|srednjem veku]] in delu bizantinskega obdobja je bil največje in najbogatejše mesto na evropski celini, v nekaj vmesnih obdobjih pa tudi na celem svetu.<ref>Haldon 2002, str. 9.</ref>

Po [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204 so ga [[Plenjenje Konstantinopla|oplenili in opustošili]]<ref>Gregory 2010, str. 324–329.</ref> in njegova moč je začela upadati. Mesto je postalo prestolnica [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]], ki so ga ustanovili katoliški križarji kot zameno za prejšnje pravoslavno Bizantinsko cesarstvo. Cesarstvo je bilo razdrobljeno na več majhnih državic<ref>Gregory 2010, str. 330–333.</ref> in je že leta 1261 propadlo ter se vrnilo pod oslabljeno bizantinsko oblast.<ref>Gregory 2010, str. 340.</ref> Cerkve, obrambni sistem in osnovne mestne službe so razpadli.<ref>Gregory 2010, str. 341–342.</ref> Število prebivalcev se je s skoraj pol milijona v 9. stoletju zmanjšalo na komaj 40.000.<ref>Madden 2004, str. 113.</ref><ref>Chandler & Fox 1974, str. 374.</ref>

Gospodarski in vojaški ukrepi cesarja [[Andronik II.|Andronika II.]], na primer zmanjšanje obsega vseh oboroženih sil, so cesarstvo oslabili in ga naredili ranljivega za napade od zunaj.<ref>Reinert 2002, str. 258–260.</ref> Sredi 14. stoletja je začelo [[Osmansko cesarstvo]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] postopoma osvajati manjša mesta in naselja ter Konstantinopel sčasoma odrezalo od zaledja.<ref>Baynes 1949, str. 47.</ref> 29. maja 1453 je mesto po osmih tednih oblaganja [[Padec Konstantinopla|zavzel]] osmanski sultan [[Mehmed II. Osvajalec]]. Cesar [[Konstantin XI.]] je bil med obleganjem ubit, Mehmed pa je Konstantinopel razglasil za novo prestolnico Osmanskega cesarstva.<ref>Gregory 2010, str. 394–399.</ref><ref>Haldon 2003, str. 89.</ref> Nekaj ur kasneje je baziliko Hagijo Sofijo razglasil za cesarsko [[Mošeja|mošejo]].<ref name=Lewis6>Lewis 1963, str. 6</ref>

=== Osmansko in turško obdobje ===
[[Slika:Siege of a city, medieval miniature.jpg|sličica|200px|desno|Padec Konstantinopla leta 1453 je pomenil konec Bizantinskega cesarstva]]

Po padcu Konstantinopla je Mehmed II. takoj začel oživljati mesto. Najprej je iz njega izselil vse krščansko prebivalstvo in v mestu pustil samo [[Judi|Jude]] iz njihovo četrt [[Balat]],<ref>Mamboury 1953, str. 98.</ref> potem pa je začel vanj vabiti in nasilno priseljevati muslimane, Jude in kristjane iz [[Anatolija|Anatolije]] ter [[Rumelija|Rumelije]].<ref>Mamboury 1953, str. 99.</ref> V mestu je tako nastala svetovljanska družba, ki se je obdržala večino osmanskega obdobja.<ref>Holt, Lambton in Lewis 1977, str. 306–307</ref> Do konca 15. stoletja se je število prebivalcev povečalo na dvesto tisoč in tako postalo drugo največje mesto v Evropi.<ref>Chandler in Fox 1974, str. 376.</ref> Mehmed II. je obnovil tudi mestno infrastrukturo in začel graditi Veliki bazar ter [[Palača Topkapi|palačo Topkapı]], ki je naslednjih štiristo let služila kot rezidenca osmanskih sultanov.<ref name=Holt>Holt, Lambton in Lewis 1977, str. 307.</ref>

Osmani so Konstantinopel hitro pretvorili iz trdnjave krščanstva v simbol [[islam]]ske kulture. Iz verskih skladov so začeli graditi cesarske mošeje, katerim so bile pogosto priključene šole, bolnišnice in [[hamam|javna kopališča]].<ref name=Holt/> Posebno velike umetniške in arhitekturne dosežke so ustvarili v obdobju [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]] (1520-1566). Njegov glavni arhitekt [[Mimar Sinan]] je zgradil mošejo [[Sulejmanija (mošeja)|Sulejmanijo]] in druge velike mestne stavbe. Cvetela je tudi osmanska umetnost oblikovanja [[keramika|keramike]], [[kaligrafija]] in [[Miniatura (umetnost)|miniaturno]] slikarstvo.<ref>Atıl 1987.</ref> Do konca 18. stoletja je število prebivalcev naraslo na 570.000.<ref>Chandler in Fox 1974, str. 377.</ref>

Obdobje uporov na začetku 19. stoletja je pripeljalo na prestol naprednega sultana [[Mahmud II.|Mahmuda II.]] in se končalo s [[tanzimat]]skim obdobjem, v katerem so cesarstvo reformirali po zahodnoevropskih standardih.<ref>Boyar in Fleet 2010, str. 97.</ref><ref>Shaw in Shaw 1977, str. 55.</ref> Zgradili so mostove čez Zlati rog<ref>Çelik 1993, str. 87–89.</ref> in v 1880-ih mesto povezali z evropskim železniškim omrežjem.<ref>Harter 2005, str. 251.</ref> Leta 1875 so odprli Tünel, eno od najstarejših [[podzemna železnica|podzemnih železnic]] na svetu<ref>Çelik 1993, str. 96–98.</ref> in druge sodobne objekte. V naslednjih desetletjih so zgradili tudi vodovodno, električno, telefonsko in tramvajsko omrežje in z nekaj zamude Carigrad pretvorili v evropsko mesto.<ref>Shaw in Shaw 1977, str. 230, 287, 306.</ref>

[[Slika:Sultanvahideddin.jpg|sličica|200px|desno|Zadnji osmanski sultan [[Mehmed VI.]] zapušča palačo [[Palača Dolmabahçe|Dolmabahçe]] leto dni pred razglasitvijo Republike Turčije]]
Veliki napori za modernizacijo države niso mogli preprečiti propadanja osmanskega režima. Na začetku 20. stoletja je država doživela [[Mladoturki|mladoturško]] revolucijo, ki je odstavila sultana [[Abdul Hamid II.|Abdula Hamida II.]], njej pa je sledil niz vojn, ki so prizadele tudi prestolnico.<ref>Çelik 1993, str. 31.</ref> Zadnja med njimi je bila [[prva svetovna vojna]], po kateri so [[Britanci]], [[Francozi]] in [[Italijani]] okupirali mesto. Zadnjega osmanskega sultana [[Mehmed VI.|Mehmeda VI.]] so novembra 1922 izgnali. Naslednje leto se je okupacija končala s podpisom [[Lozanski sporazum|Lozanske mirovne pogodbe]] in priznanjem [[Republika Turčija|Republike Turčije]]. Republiko je razglasil [[Mustafa Kemal Atatürk]] 29. oktobra 1923.<ref>Landau 1984, str. 50.</ref>

24. aprila 1915 so na ukaz osmanskih oblasti v mestu aretirali stotine [[Armenci|armenskih]] voditeljev<ref>Kamuran Gürün, Tarih Boyunca, ''Ermeni Meselesi'', str. 213.</ref><ref>Walker, Christopher J. (1997), ''World War I and the Armenian Genocide'', v Hovannisian, Richard G, ''The Armenian People From Ancient to Modern Times'', II. del, Foreign Dominion to Statehood: The Fifteenth Century to the Twentieth Century, Palgrave Macmillan, str. 252, ISBN 0-333-61974-9.</ref><ref>Chisholm, Hugh (1911), ''Encyclopædia Britannica'', 7, ''Constantinople, the capital of the Turkish Empire''.</ref><ref>Shiragian, ''The legacy: Memoirs of an Armenian Patriot''.</ref> in jih po sprejetju Zakona o deportaciji (turško ''Tehcir Kanunu'') 29. maja 1915 deportirali. Od takrat dalje je osmanska armada začela izganjati Armence iz njihovih domov in jih prisilila na stotine kilometrov dolg pohod brez hrane in vode v puščavo na ozemlju sedanje Sirije.<ref>''The Encyclopædia Britannica'', Vol. 7, Edited by Hugh Chisholm, (1911), 3; ''Constantinople, the capital of the Turkish Empire…''</ref><ref>[http://concise.britannica.com/ebc/article-9368294/Istanbul Britannica, Istanbul] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071218080707/http://concise.britannica.com/ebc/article-9368294/Istanbul |date=2007-12-18 }}: ''When the Republic of Turkey was founded in 1923, the capital was moved to Ankara, and Constantinople was officially renamed Istanbul in 1930.''</ref><ref>{{citation |publisher = International Association of Genocide Scholars |format = [[PDF]] |url = http://www.genocidescholars.org/images/Resolution_on_genocides_committed_by_the_Ottoman_Empire.pdf |title = Resolution on genocides committed by the Ottoman empire |accessdate = 2011-12-03 |archive-date = 2008-04-22 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080422005726/http://genocidescholars.org/images/Resolution_on_genocides_committed_by_the_Ottoman_Empire.pdf |url-status = dead }}.</ref><ref>Gaunt, David. ''[http://books.google.se/books?id=4mug9LrpLKcC&printsec=frontcover&dq=Massacres,+Resistance,+Protectors&cd=1#v=onepage&q=&f=false Massacres, Resistance, Protectors: Muslim-Christian Relations in Eastern Anatolia during World War I]''. Piscataway, New Jersey: Gorgias Press, 2006.</ref><ref>{{Cite journal|doi = 10.1080/14623520801950820 | last1 = Schaller | first1 = Dominik J | last2 = Zimmerer | first2 = Jürgen | year = 2008 | title = ''Late Ottoman genocides: the dissolution of the Ottoman Empire and Young Turkish population and extermination policies&nbsp;– introduction'' |url =|journal = Journal of Genocide Research | volume = 10 | issue = 1| page = 7–14 |issn = 1462-3528}}</ref><ref>{{citation | publisher = Armenian Genocide |url =http://www.armenian-genocide.org/Affirmation.169/current_category.6/affirmation_detail.html | title = ''United Nations Sub-Commission on Prevention of Discrimination and Protection of Minorities'' | date = 2. julij 1985}}.</ref> Tem dogodkom je sledilo množično preganjanje Armencev, ki je povzročilo smrt milijon do milijon in pol ljudi<ref>Totten, Samuel, Paul Robert Bartrop, Steven L. Jacobs (ur.)''Dictionary of Genocide''. Greenwood Publishing Group, 2008, str. 19. ISBN 0-313-34642-9.</ref><ref>Noël, Lise. ''Intolerance: A General Survey''. Arnold Bennett, 1994, ISBN 0-7735-1187-3, str. 101.</ref><ref>Schaefer, T (ed.). ''Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Society''. Los Angeles: SAGE Publications, 2008, str. 90.</ref><ref>{{citation | title = The criminal law of genocide: international, comparative and contextual aspects | first1 = Ralph J | last1 = Henham | first2 = Paul | last2= Behrens | year = 2007 | pages = 17.}}.</ref><ref>{{citation |first = Levon | last = Marashlian | title = ''Politics and Demography: Armenians, Turks, and Kurds in the Ottoman Empire'' | place = Cambridge, Massachusetts, USA | publisher = Zoryan Institute | year = 1991}}.</ref><ref>Hans-Lukas Kieser, Dominik J. Schaller, ''Der Völkermord an den Armeniern und die Shoah: The Armenian genocide and the Shoah'', Chronos, 2002, ISBN 303400561X, str. 114.</ref> in postalo znano kot [[armenski genocid]].<ref>{{citation | publisher = Armenian Genocide | url =http://www.armenian-genocide.org/Affirmation.169/current_category.6/affirmation_detail.html | title = United Nations Sub-Commission on Prevention of Discrimination and Protection of Minorities | date = 2. julij 1985}}.</ref>

== Geografija ==
[[Slika:Istambul and Bosporus big.jpg|sličica|200px|desno|Satelitski posnetek Carigrada in Bosporskega preliva, ki povezuje Črno morje na severu in Marmarsko morje na jugu.]]

Carigrad leži v severozahodni Turčiji v regiji Marmara in obsega 5343 km<sup>2</sup>. Bosporska ožina, ki povezuje [[Črno morje]] na severu in [[Marmarsko morje]] na jugu, deli mesto na evropski del, v katerem je zgodovinsko in gospodarsko središče mesta in azijski (anatolski) del. V evropski del mesta se zajeda globok in ozek morski zaliv [[Zlati rog]] severno od polotoka, na katerem sta bila nekdanja [[Bizanc]] in [[Konstantinopel]]. V poznem 19. stoletju so obalo v [[Galata|Galati]] na vhodu v zaliv utrdili in zgradili pomol, ki je zamenjal nekoč peščeno obalo.<ref name="topo">{{navedi splet|url=http://www.tourism.gov.tr/EN/Genel/BelgeGoster.aspx?17A16AE30572D3130239EEA0FCDF038B91FBF5F1F3911EBA|publisher=Republic of Turkey Ministry of Culture and Tourism|title=''The Topography of İstanbul''|accessdate=13. junija 2010|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305063341/http://tourism.gov.tr/en/genel/belgegoster.aspx?17a16ae30572d3130239eea0fcdf038b91fbf5f1f3911eba|url-status=dead}}</ref>
[[Slika:West-turkey-plates-cropped.gif|sličica|200px|levo|Geološke prelomnice v zahodni Turčiji so zgoščene prav malo jugozahodno od Carigrada pod Marmarskim in severnim Egejskim morjem]]

Zgodovinski Carigrad - Konstantinopel na polotoku med Marmarskim morjem in Zlatim rogom naj bi bil zgrajen na sedmih gričih, na katerih so bile cesarske mošeje, in obdan z 22 km dolgim obzidjem. Najvišji grič je Sarayburnu, na katerem je [[palača Topkapi]].<ref>{{navedi splet|url=http://english.istanbul.gov.tr/Default.aspx?pid=294|publisher=Governorship of Istanbul|title=''Istanbul from a Bird's Eye View''|accessdate=13. junija 2010}}</ref> Na griču na nasprotni strani Zlatega roga je mestna četrt Beyoğlu, nakdanja [[Galata]]. Hiše v Galati so bile zaradi strmega pobočja zgrajene na podzidanih terasah, katerih ostanki so ponekod v starem delu mesta še vidni. Ceste so bile stopničaste.<ref name="topo"/> Tudi Üsküdar, nekdanji Halkedon, v azijskem delu mesta je zgrajen na podobnem gričevnatem terenu, ki se spušča proti obali Bosporja, vendar so pobočja bolj strma. Najvišja točka Carigrada je hrib Çamlıca v azijskem delu mesta, ki je visok 288 m.<ref name="topo"/>

Carigrad leži blizu severne anatolske prelomnice, na kateri se stikata afriška in evrazijska [[tektonska plošča]]. Prelomnica, ki teče od severne Anatolije proti Marmarskemu morju, je vzrok za številne [[potres]]e in človeške žrtve v zgodovini mesta. Eden od najbolj uničujočih je bil potres leta 1509, ki je povzročil [[cunami]], ki je pljusknil preko mestnega obzidja. Ubil je več kot 10.000 prebivalcev in uničil več kot sto mošej. Leta 1999 je bil potres z epicentrom v bližnjem [[Nikomedija|İzmitu]], ki je v mestu in okolici zahteval 17.000 žrtev.<ref name="dis-awaits">{{navedi novice|last=Revkin|first=Andrew C.|title=Disaster Awaits Cities in Earthquake Zones|url=http://www.nytimes.com/2010/02/25/science/earth/25quake.html|work=The New York Times|date=24. februar 2010|accessdate=13. junija 2010}}</ref> Prebivalci Carigrada se zavedajo, da bi podoben potres v prihodnosti zahteval še več žrtev, ker mnoge, tudi sodobne stavbe, niso ustrezno zgrajene.<ref name="dis-awaits" /> Seizmologi trdijo, da je verjetnost, da bo do leta 2030 v Carigradu potres z magnitudo 7,6, večja od 60 odstotkov.<ref>{{harvnb|Parsons|Toda|Stein|Barka|2000}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Traynor|first=Ian|title=A Disaster Waiting to Happen – Why a Huge Earthquake Near Istanbul Seems Inevitable|url=http://www.guardian.co.uk/world/2006/dec/09/turkey.naturaldisasters|work=The Guardian |location=UK |date=9 December 2006|accessdate=13. junija 2010 }}</ref>

=== Podnebje ===
Podnebje v Carigradu je na meji med [[Vlažno subtropsko podnebje|vlažnim subtropskim podnebjem]] in [[Sredozemsko podnebje|sredozemskim podnebjem]] s toplimi poletji in vplivom [[Oceansko podnebje|oceanskega podnebja]].

Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppenovi klasifikaciji podnebij]], v kateri je minimalna mejna vrednost padavin 30 mm, ima vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), glede na minimalno mejno vrednost padavin 40 mm, pa mediteransko podnebje s toplimi poletji (''Csa''),<ref name=McKnight>{{navedi knjigo | author=McKnight, Tom L |author2= Hess, Darrel | year=2000 | chapter=Climate Zones and Types |  title=Physical Geography: A Landscape Appreciation | url=https://archive.org/details/physicalgeographmckn | location=Upper Saddle River, NJ | publisher=Prentice Hall | isbn=0-13-020263-0}}</ref> čeprav je proti severu podnebje bolj oceansko.<ref name=McKnight/><ref>{{harvnb|Eisma|1995|p=174.}}</ref>

Poleti je vreme vroče in vlažno, s povprečno julijsko in avgustovsko temperaturo 23&nbsp;°C.<ref name="bbc-weather">{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT004370 |publisher=BBC Weather Centre |work=World Weather |title=''Average Conditions – Istanbul'' |accessdate=27. junija 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060518023851/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT004370 |archivedate=2006-05-18 |url-status=live }}</ref> Poletja so razmeroma suha, čeprav je količina padavin precejšnja. Izjemno visoke temperature so redke, saj se preko 32&nbsp;°C dvignejo v povprečju samo pet dni letno.<ref name="wbase">{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=6071&refer=&units=us |publisher=WeatherBase |accessdate=27. junija 2010 |title=''Historical Weather for Istanbul, Turkey''}}</ref> Zimsko vreme je hladno, mokro in pogosto sneženo, s povprečno januarsko in februarsko temperaturo 4&nbsp;°C.<ref name="bbc-weather"/> Snežne padavine so obilne, vendar snežna odeja in temperature pod lediščem redko trajajo več kot nekaj dni. Pomladi in jeseni so mile, toda nepredvidljive in pogosto mokre. Dnevi so hladni do topli, noči pa vedno hladne.

Vlažnost zraka je vztrajno visoka in lahko zaostri sicer zmerno poletno vročino.<ref name="bbc-weather"/> Še posebno visoka je v jutranjih urah, ko relativna vlažnost na splošno doseže 80 %, zato je megla dokaj pogosta. Mesto ima v povprečju kar 228 meglenih dni na leto, predvsem v zimskih mesecih. Megla se proti poldnevu običajno razkroji. Nevihte so redke in se pojavijo samo 23 dni na leto. Najpogostejše so poleti in zgodaj jeseni.<ref name="wbase"/> Carigrad ima v povprečju 124 dni z znatnimi padavinami letno, ki skupaj nanesejo kakšnih 844 mm dežja. Najvišja dokumentirana temperatura je dosegla 40,5&nbsp;°C julija 2000, najnižja pa -16,1&nbsp;° C 9. februarja 1927.<ref name="Meteor.gov.tr PDF">{{navedi splet |url=http://www.dmi.gov.tr/files/kurumsal/ekitap/4mevsim2/s5152.pdf |title=İstanbul Bölge Müdürlüğü'ne Bağlı İstasyonlarda Ölçülen Ekstrem Değerler (Extreme Values Measured in Istanbul Regional Directorate) |publisher=Meteor.gov.org |accessdate=27. julija 2010 |archive-date=2014-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140522233449/http://www.dmi.gov.tr/files/kurumsal/ekitap/4mevsim2/s5152.pdf |url-status=dead }}</ref> Carigrad je tudi precej vetroven s povprečno hitrostjo vetra 18 km/h.<ref name="wbase" /> Zaradi izredne velikosti, razgibane topografije in vpliva morja ima mesto številne različne mikroklime.
[[File:Istanbul location districts.svg|right|thumb|400px|Carigrajska okrožja segajo daleč od središča mesta, po celotni dolžini Bosporja (s Črnim morjem na vrhu in Marmarskim morjem na dnu zemljevida.]]
<div style="text-align: center;">
{| class="wikitable" border=1
!Mesec
!colspan=2 align="center"|Najvišja temperatura
!colspan=2 align="center"|Najnižja temperatura
!Št. deževnih dni
!Št. sončnih dni
|-
!
!Povprečna
!Najvišja
!Povprečna
!Najnižja
!
!
|-
|Januar
|align="center"|9
|align="center"|19
|align="center"|3
|align="center"|<math>-</math>13
|align="center"|18
|align="center"|2,6
|-
|Februar
|align="center"|9
|align="center"|24
|align="center"|2
|align="center"|<math>-</math>16
|align="center"|15
|align="center"|3,3
|-
|Marec
|align="center"|11
|align="center"|27
|align="center"|3
|align="center"|<math>-</math>11
|align="center"|14
|align="center"|4,4
|-
|April
|align="center"|16
|align="center"|33
|align="center"|7
|align="center"|<math>-</math>2
|align="center"|9
|align="center"|6,6
|-
|Maj
|align="center"|21
|align="center"|34
|align="center"|12
|align="center"|2
|align="center"|8
|align="center"|8,9
|-
|Junij
|align="center"|26
|align="center"|37
|align="center"|16
|align="center"|6
|align="center"|5
|align="center"|10,8
|-
|Julij
|align="center"|29
|align="center"|39
|align="center"|18
|align="center"|11
|align="center"|4
|align="center"|11,7
|-
|Avgust
|align="center"|29
|align="center"|41
|align="center"|20
|align="center"|10
|align="center"|3
|align="center"|11,3
|-
|September
|align="center"|25
|align="center"|38
|align="center"|15
|align="center"|6
|align="center"|6
|align="center"|8,5
|-
|Oktober
|align="center"|21
|align="center"|33
|align="center"|12
|align="center"|3
|align="center"|10
|align="center"|6,2
|-
|November
|align="center"|15
|align="center"|27
|align="center"|9
|align="center"|<math>-</math>7
|align="center"|13
|align="center"|4,6
|-
|December
|align="center"|11
|align="center"|22
|align="center"|5
|align="center"|<math>-</math>12
|align="center"|17
|align="center"|2,3
|}
</div>

== Prebivalstvo ==
{| class="wikitable" style="float:right; font-size:93%; width:310px; height:16px; border:0; text-align:left; line-height:120%; margin-left:10px; margin-bottom:10px;"
|-
| colspan="14"  style="text-align:center; background:#f4f4f4; height:24px;"|'''Prebivalstvo Carigrada'''
|-
! Leto
! Število prebivalcev
! Leto
! Število prebivalcev
|-
| 330
| 40.000
| 1914
| {{decrease}} 909.978
|-
| 400
| {{increase}} 200.000
| 1927
| {{decrease}} 680.857
|-
| 530
| {{increase}} 550.000
| 1935
| {{increase}} 741.148
|-
| 545
| {{decrease}} 350.000
| 1940
| {{increase}} 793.949
|-
| 715
| {{decrease}} 300.000
| 1945
| {{increase}} 860.558
|-
| 950
| {{increase}} 400.000
| 1950
| {{increase}} 983.041
|-
| 1200
| {{decrease}} 250.000
| 1955
| {{increase}} 1.268.771
|-
| 1453
| {{decrease}} 36.000
| 1960
| {{increase}} 1.466.535
|-
| 1477
| {{increase}} 70.000
| 1965
| {{increase}} 1.742.978
|-
| 1566
| {{increase}} 600.000
| 1970
| {{increase}} 2.132.407
|-
| 1690
| {{increase}} 750.000–800.000
| 1975
| {{increase}} 2.547.364
|-
| 1817
| {{decrease}} 500.000
| 1980
| {{increase}} 2.772.708
|-
| 1860
| {{increase}} 715.000
| 1985
| {{increase}} 5.475.982
|-
| 1885
| {{increase}} 873.570
| 1990
| {{increase}} 6.629.431
|-
| 1890
| {{increase}} 874.000
| 2000
| {{increase}} 8.803.468
|-
| 1897
| {{increase}} 1.059.000
| 2007
| {{increase}} 11.372.613
|-
| 1901
| {{decrease}} 942.900
| 2010
| {{increase}} 13.120.596
|}
Število prebivalcev metropole se je v 25 letih od leta 1980 do 2005 več kot potrojilo. Približno 70 % prebivalcev živi v evropskem, 30 % pa v azijskem delu mesta. Zaradi velike nezaposlenosti v jugovzhodnem delu Turčije se je veliko prebivalcev iz teh regij preselilo v Carigrad in se naselilo na obrobjih mesta. Priseljevanje povzroča stalno rast na črno zgrajenih obrobnih naselij (''gecekondu'').

Po podatkih turškega statističnega urada je imela mestna občina (se pravi cela provinca) leta 2010 13.255.685 prebivalcev,<ref name="Turkey pop 2010">[http://tuikrapor.tuik.gov.tr/reports/rwservlet?adnksdb2=&ENVID=adnksdb2Env&report=turkiye_il_koy_sehir.RDF&p_kod=1&p_yil=2010&p_dil=1&desformat=html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111002182155/http://tuikrapor.tuik.gov.tr/reports/rwservlet?adnksdb2=&ENVID=adnksdb2Env&report=turkiye_il_koy_sehir.RDF&p_kod=1&p_yil=2010&p_dil=1&desformat=html |date=2011-10-02 }} ''Address-based population survey 2010''.</ref> kar uvršča Carigrad med največja mesta na svetu. Ob popisu prebivalstva leta 2000 je imel 8.803.468 prebivalcev.<ref name=cens>http://www.citypopulation.de/Turkey-C20.html ''Principal cities as of 2000 census''.</ref> Trenutne ocene kažejo, da je letna rast števila prebivalcev v povprečju 3,45 %, predvsem zaradi priseljevanja s podeželja. Gostota prebivalstva je 2.742 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar daleč presega turško povprečje z 81 prebivalci na kvadratni kilometer.<ref>{{navedi splet|url=http://www.urge-project.ufz.de/istanbul/general.htm|title=Presentation of Reference City: Istanbul|publisher=Urban Green Environment|accessdate=27. septembra 2007|language=tr|archive-date=2012-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120117090125/http://www.urge-project.ufz.de/istanbul/general.htm|url-status=dead}}</ref>

V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil Carigrad največje, v večjem delu svoje zgodovine pa tudi najpomembnejše mesto na svetu. Izjema je bilo obdobje propadanja Bizantinskega cesarstva pred osmansko zasedbo. Zaradi njegovega pomembnega geopolitičnega položaja so se vanj priseljevale etnične skupine iz cele Evrope, Azije in Afrike ter se postopoma asimilirale z lokalnim grškim in kasneje turškim prebivalstvom.
 
Na začetku 20. stoletja je bil Carigrad zelo multikulturno mesto, v katerem je živelo več kot 100.000 Grkov.<ref name="www1.mfa.gr">{{navedi splet |url=http://www1.mfa.gr/en/issues-of-greek-turkish-relations/relevant-documents/the-greek-minority-and-its-foundations-in-istanbul-gokceada-imvros-and-bozcaada-tenedos.html |title=''The Greek Minority and its foundations in Istanbul, Gokceada (Imvros) and Bozcaada (Tenedos)'' |date=21. marec 2011 |accessdate=15. septembra 2011 |archive-date=2012-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120726194222/http://www.mfa.gr/en/issues-of-greek-turkish-relations/relevant-documents/the-greek-minority-and-its-foundations-in-istanbul-gokceada-imvros-and-bozcaada-tenedos.html |url-status=dead }}</ref> V celi Anatoliji je živelo še preko 1,5 milijona Grkov.<ref>Kilic, Ecevit (7. september 2008). ''Sermaye nasıl el değiştirdi?''. Sabah. Pridobljeno dne 25. decembra 2008.</ref> Zaradi pomembne vloge v turškem gospodarstvu so bili Grki, ki so živeli v mestu pred 30. oktobrom 1918, izključeni iz zamenjave prebivalstva leta 1923. Zaradi davka na premoženje, ki je bil uveden leta 1942, carigrajskega pogroma leta 1955, izgonov leta 1964<ref name="www1.mfa.gr"/> in ciprske krize leta 1974, se je število Grkov izjemno zmanjšalo, tako da danes v mestu živi samo še kakšnih 2.000, večinoma starejših prebivalcev.<ref>Gilson, George. ''Destroying a minority: Turkey’s attack on the Greeks'', book review of (Vryonis 2005), Athens News, 24. junija 2005.</ref>

Stanje števila prebivalcev je prikazano v preglednici. Število prebivalcev do leta 1914 se od ene do druge raziskave razlikuje do 50 %. Števila od leta 1927 do 2000 so rezultat popisov prebivalstva. Števili za leto 2005 in 2006 sta rezultat računalniške simulacije. Podvojitev števila prebivalcev od leta 1980 do 1985 je rezultat naravnega prirastka in širitve meja mesta.

=== Verstva ===
Najštevilčnejša verska skupina so [[muslimani]], med katerimi je največ [[suniti|sunitov]], mnogo pa je tudi alevijev. Leta 2007 je bilo v mestu 2994 aktivnih mošej.<ref>{{navedi splet |url=http://w9.gazetevatan.com/haberdetay.asp?Newsid=188144&Categoryid=1 |title=Vatan – Diyanet: Türkiye’de 79 bin 096 cami var |publisher=W9.gazetevatan.com |accessdate=6. junija 2009 |archive-date=2009-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090211180338/http://w9.gazetevatan.com/haberdetay.asp?Newsid=188144&Categoryid=1 |url-status=dead }}</ref>

[[Slika:İstanbul 4228.jpg|sličica|desno|200px|Osmanska neobaročna mošeja Ortaköy in Bosporski most]]

Pomembnejše verske manjšine so grški pravoslavni kristjani, armenski kristjani, sirski vzhodni pravoslavni kristjani, katoliški levantinci in [[sefardski Judje]]. Po popisu prebivalstva leta 2000 je bilo v Carigradu 2691 aktivnih mošej, 123 aktivnih cerkva in 26 aktivnih sinagog ter 109 muslimanskih in 57 nemuslimanskih pokopališč. V nekaterih delih mesta je število prebivalcev iz nemuslimanskih etničnih skupin znatno: v Kumkapıju je veliko Armencev, v Balatu veliko Judov, v Fenerju in Samatyi veliko Grkov, v nekaterih delih Nişantaşıja in Beyoğluja pa veliko levantinskih kristjanov. V nekaterih četrtih, na primer v Kuzguncuku, je prebivalstvo zelo raznoliko, tako da stoji armenska cerkev poleg sinagoge, na drugi strani ceste pa pravoslavna cerkev poleg mošeje.

Sedež ekumenskega konstantinopelskega patriarha, ki je obenem patriarh avtokefalne Grške pravoslavne cerkve, je v četrti Fener. V Carigradu imajo sedež tudi nadškof Turške pravoslavne cerkve, armenski nadškof in turški veliki rabin. Na številnih krajih so še vedno sledovi tudi drugih skupnosti, ki so nekoč živele v Carigradu. Med njimi so najopaznejše albanska vas Arnavutköy, poljska vas Polonezköy in Yenibosna (Nova Bosna).

Carigrad je bil od leta 1517 do 1924 zadnji sedež [[Kalifat|Islamskega kalifata]], ki je bil po ustanovitvi republike razpuščen. Njegove pristojnosti je prevzel turški parlament. 2. septembra 1925 so bile razpuščene tudi [[Tekija (verska zgradba)|tekije]] in [[tarika]]t, ker njihove dejavnosti niso bile združljive s sekularno demokratično republiko, predvsem z njenim šolskim sistemom. Nadzor nad verskimi zadevami je prevzel državni Direktorat za verska vprašanja. Večina [[sufizem|sufistov]] in pripadnikov drugih oblik islamskega misticizma je še naprej v tajnosti opravljala svoje obrede in nekatere sekte imajo še danes veliko privržencev. Da bi se izognili še vedno veljavni prepovedi, sami sebe razglašajo za kulturna društva.

[[Slika:Patriarchate Constantinopolis.jpg|200px|sličica|desno|Notranjost cerkve sv. Jurija, v kateri je sedež grškega pravoslavnega patriarhata]]

V mestu je že od 4. stoletja sedež ekumenskega konstantinopelskega patriarhata, sedež avtokefalnega turškega pravoslavnega patriarhata in armenskega patriarhata. Do priznanja [[avtokefalnost]]i je bil v njem tudi sedež okrnjenega bolgarskega pravoslavnega [[eksarhat]]a.
  
Vsakdanje življenje kristjanov, predvsem Grkov in Armencev, se je zelo spremenilo zaradi sporov med temi etničnimi skupnostmi in Turki med propadanjem Osmanskega cesarstva, ki se je začelo v 1820. letih in trajalo sto let. Spori so dosegli višek med letoma 1912 in 1922, se pravi med [[balkanske vojne|balkanskimi vojnami]], [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in [[turška vojna za neodvisnost|turško vojno za neodvisnost]]. V obdobju od leta 1914 do 1927 se je število krščanskih prebivalcev zmanjšalo s 450.000 na 240.000.<ref>[http://www.scribd.com/doc/6920910/Globalization-Cosmopolitanism-and-the-Donme-in-Ottoman-Salonica-and-Turkish-Istanbul Globalization, Cosmopolitanism, and the Dönme in Ottoman Salonica and Turkish Istanbul]. Marc Baer, University of California, Irvine.</ref> Večina sedanjega grškega in armenskega prebivalstva živi v Carigradu in njegovi okolici. Trenutno je v mestu približno 45.000 Armencev,<ref name="todayszaman.com">{{navedi novice|url=http://www.todayszaman.com/tz-web/detaylar.do?load=detay&link=161291|accessdate=15. decembra 2008|title=Foreign Ministry: 89,000 minorities live in Turkey|date=15. december 2008|work=Today's Zaman|archive-date=2010-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100501063653/http://www.todayszaman.com/tz-web/detaylar.do?load=detay&link=161291|url-status=dead}}</ref> h katerim ni prištetih skoraj 40.000 armenskih delavcev, ki so prišli iz Armenije na začasno delo v Turčijo po letu 1991 in živijo večinoma v Carigradu.<ref>{{navedi novice|url=http://www.economist.com/world/europe/displaystory.cfm?story_id=8173275 |title=Armenians in Turkey |work=The Economist |date=16. november 2006 |accessdate=28. maja 2009}}</ref> Grška skupnost, ki je leta 1924 štela 150.000 prebivalcev,<ref name="Gilson">Gilson, George. »[http://www.athensnews.gr/athweb/nathens.print_unique?e=C&f=13136&m=A10&aa=1&eidos=S Destroying a minority: Turkey’s attack on the Greeks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080617131719/http://www.athensnews.gr/athweb/nathens.print_unique?e=C&f=13136&m=A10&aa=1&eidos=S |date=2008-06-17 }}«, Athens News, 24. junij 2005.</ref> sedaj šteje komaj 2.000-4.000 prebivalcev.<ref name="todayszaman.com"/> V mestu je uradno tudi 60.000 Grkov, ki živijo v Grčiji, vendar so obdržali turško državljanstvo.<ref name="todayszaman.com"/>

Sefardski Judi živijo v mestu preko 500 let. Njihovi predniki so pribežali z [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] med [[španska inkvizicija|špansko inkvizicijo]] leta 1492, ker bi se morali po padcu mavrskega kraljestva [[Al Andaluz]] pokristjaniti. Sultan [[Bajazid II.]] (1481-1512) je ponje poslal veliko ladjevje pod poveljstvom admirala Kemala Reisa. 200.000 Judov je najprej pobegnilo v [[Tanger]], [[Alžir]], [[Genova|Genovo]] in [[Marseille]], od tam v [[Solun]] in nazadnje v Carigrad. Sultan je dal zavetje več kot 93.000 beguncem. Druga velika skupina sefardskih Judov je prišla iz južne [[Italija|Italije]], ki je bila takrat v španski posesti. Italijansko sinagogo (İtalyan Sinagogu) v Carigraduu najpogosteje obiskujejo prav potomci teh italijanskih Judov.

Na začetku 20. stoletja je bilo v Carigradu več kot 200.000 Judov. Med nastajanjem Turške republike in spremljajočim nacionalizmom je mnogo Judov skupaj z drugimi manjšinami emigriralo.<ref name="ReferenceB">Rifat Bali, ''Yeni Bilgiler ve 1934 Trakya Oraylari-I'', v Tarih ve Toplum 186/1999</ref><ref>{{navedi splet|url=https://eleven.co.il/article/13936 |title=Стамбул. Электронная еврейская энциклопедия – ЭЕЭ |publisher=Eleven.co.il |accessdate=15. septembra 2011}}</ref> Leta 1934 je bil velik [[pogrom]],<ref name="ReferenceB"/> leta 1942 pa je bil uveden davek na premoženje (Varlık Vergisi),<ref name="ReferenceB"/> ki sta, poleg bombnih napadov na sinagoge, pospešila njihovo odseljevanje. Po podatkih Svetovnega judovskega kongresa je v Turčiji ostalo 23.000 Judov, večinoma v Carigradu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.musevicemaati.com/index.php?contentId=33 |title=Türkiye Hahambaşılığı |publisher=Musevi Cemaati |accessdate=15. septembra 2011 |archive-date=2010-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100605034717/http://www.musevicemaati.com/index.php?contentId=33 |url-status=dead }}</ref> V mestu je približno 20 sinagog, med katerimi je najpomembnejša Neve Shalom v okrožju Beyoğlu, ki je bila posvečena leta 1951.

== Arhitektura ==
{{glavni|Carigrajska arhitektura}}
[[File:Istanbul_asv2020-02_img48_Galata_Tower.jpg|thumb|left|upright|[[Galatski stolp]] dominira obzorju srednjeveške genovske citadele na severu Zlatega roga.]]

Carigrad je znan predvsem po svoji [[bizantinska arhitektura|bizantinski]] in [[osmanska arhitektura|osmanski arhitekturi]]. Kljub razvoju kot turško mesto od leta 1453 vsebuje veliko antičnih, rimskih, bizantinskih, krščanskih, muslimanskih in judovskih spomenikov.

Neolitska naselbina v četrti Yenikapı na evropski strani, ki sega v ok. 6500 pred našim štetjem in približno tisočletje pred nastankom [[Bospor]]ja (ko je bilo [[Marmarsko morje]] še jezero)<ref>{{navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Deluge-NASA.png|title=Illustration of the Lake (later Sea) of Marmara and the formation of the Turkish Straits after the Black Sea deluge|website=www.ncdc.noaa.gov|date=26 January 2014}}</ref> je bilo odkrito med gradnjo železniškega predora [[Marmaray]].<ref name="BBC-Rainsford-2009">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7820924.stm|title=Istanbul's ancient past unearthed|website=www.bbc.com|publisher=BBC|first=Sarah|last=Rainsford|date=10 January 2009|accessdate=29 May 2021}}</ref> Je najstarejša znana človeška naselbina na evropski strani mesta. Najstarejša znana človeška naselbina na azijski strani je gomila Fikirtepe v bližini Kadıköya, z ostanki iz ok. 5500-3500 pred našim štetjem ([[bakrena doba]]).

V mestu so številni antični spomeniki. Najstarejši je [[obelisk]] Tutmozisa III. ([[Teodozijev obelisk]]). Zgrajen iz rdečega [[granit]]a, visok 31 m, prihaja iz templja [[Karnak]] v [[Luksor]]ju in ga je tam postavil faraon [[Tutmozis III.]] (vladal 1479–1425 pr. n. št.) južno od sedmega stebra. Rimski cesar [[Konstancij II.]] (vladal 337–361 n. št.) je dal tega in še en obelisk prepeljati po reki [[Nil]] v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] v počastitev njegovih ''ventennalia'' ali 20 let na prestolu leta 357. Drugi obelisk je bil postavljen v [[Circus Maximus]] v [[Rim]]u jeseni istega leta in je zdaj znan kot [[Lateranski obelisk]]. Obelisk, ki je postal ''Teodozijev obelisk'', je ostal v Aleksandriji do leta 390 n. št., ko ga je [[Teodozij I.]] (vladal 379–395 n. št.) dal prepeljati v [[Konstantinopel]] in postaviti na tamkajšnji [[hipodrom]].<ref name = Habachi>Labib Habachi, ''The Obelisks of Egypt, skyscrapers of the past'', American University in Cairo Press, 1985, p.145-151.</ref> Ob ponovni postavitvi na hipodromu v Konstantinoplu je bil obelisk nameščen na okrasnem podstavku z [[relief (umetnost)|reliefi]], ki prikazujejo Teodozija I. in njegove dvorjane. Spodnji del obeliska je bil poškodovan v antiki, verjetno med prevozom v Aleksandrijo leta 357 n. št. ali med njegovo ponovno postavitvijo na hipodromu v Konstantinoplu leta 390. Zaradi tega je trenutna višina obeliska le 18,54 metra oziroma 25,6 metra, če upoštevamo podstavek. Med štirimi vogali obeliska in podstavkom so štiri bronaste kocke, uporabljene pri njegovem transportu in ponovni postavitvi.<ref name = Wallis>E.A. Wallis Budge, ''Cleopatra's Needles and Other Egyptian Obelisks'', The Religious Tract Society, London, 1926, reprinted 1990, p.160-165.</ref>
{{Multiple image|align=right|direction=vertical|image1=Istanbul_-_Sul_Bosforo_01.JPG|image2=Ciragan Palace 2014.JPG |image3=Istanbul_Beylerbeyi_Palace_IMG_7663_1805.jpg |image4=Istanbul_Bosphorus_Küçüksu_Palace_IMG_7764_1920.jpg |caption4=Palače Dolmabahçe, Çırağan, Beylerbeyi in Küçüksu na Bosporju iz 19. stoletja, ki sta jih zgradila osmanska sultana Abdülmecid in Abdülaziz, so zasnovali člani armenske družine dvornih arhitektov Balyan.<ref>"Continuity and Change in Nineteenth-Century Istanbul: Sultan Abdulaziz and the Beylerbeyi Palace", Filiz Yenişehirlioğlu, ''Islamic Art in the 19th Century: Tradition, Innovation, And Eclecticism'', 65.</ref>}}

Naslednji po starosti je [[Kačji steber]] iz leta 479 pr. n. št.. Iz [[Delfi|Delfov]] so ga prinesli leta 324 n. št., med vladavino [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]], in prav tako postavili na spino hipodroma. Prvotno je bil del starogrškega [[Kačji steber|žrtvenega trinožnika]] v Delfih, ki je bil postavljen v spomin na Grke, ki so se borili in porazili [[Ahemenidsko cesarstvo|perzijsko]] vojsko v [[bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]] (479 pr. n. št.). Tri kačje glave 8-metrskega visokega stebra so ostale nedotaknjene do konca 17. stoletja (ena je na ogled v bližnjem [[Carigrajski arheološki muzej|Carigrajskem arheološkem muzeju]]).

Zgrajen iz [[porfir]]ja in postavljen v središču [[Konstantinov forum (Konstantinopel)|Konstantinovega foruma]] leta 330 n. št., da bi obeležil ustanovitev nove rimske prestolnice, je bil Konstantinov steber prvotno okrašen s skulpturo rimskega cesarja Konstantina Velikega, upodobljenega kot solarni bog [[Apolon]], na njegovem vrhu, ki je padel leta 1106 in je bil pozneje zamenjan s križem med vladavino bizantinskega cesarja [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] (vladal 1143–1180).

Po vsem mestu so sledovi bizantinskega obdobja, od starodavnih cerkva, ki so bile zgrajene nad zgodnjekrščanskimi zbirališči, kot je [[Hagija Irene]], [[cerkev Hora]], [[samostan Stoudios]], [[cerkev sv. Sergija in Bakha]], [[samostan Device Pammakaristos]], [[samostan Pantokratorja]], [[samostan Kristusa Pantepoptesa]], Hagia Teodozija, cerkev Device Kiriotis, samostan Constantina Lipsa, [[Bodrumska mošeja|cerkev Myrelaion]] itd.; do palač, kot so [[Muzej mozaikov Velike palače]], [[Porfirogenetova palača]], [[Bukoleon]]ova palača in [[palača Blaherne]]; ter druga javna mesta in stavbe, kot so [[Konstantinopelski hipodrom]], [[Avgustaion v Konstantinoplu|Avgustaion]], [[Cisterna bazilika]], [[Teodozijeva cisterna]], [[Filoksenova cisterna]] in [[Hebdomonova cisterna]], [[Valensov akvadukt]], [[Anemasova ječa]], [[Konstantinopelsko obzidje]] in Porta Aurea (Zlata vrata), med številnimi drugimi. Teodozijevo pristanišče iz 4. stoletja v Yenikapıju, nekoč najbolj obremenjenem pristanišču v Konstantinoplu, je bilo med številnimi arheološkimi odkritji, do katerih je prišlo med izkopavanjem predora Marmaray.

Vendar pa je Hagija Sofija tista, ki v celoti izraža obdobje Konstantinopla kot mesta brez para v krščanstvu. [[Hagija Sofija]], na vrhu katere je kupola s premerom 31 metrov nad kvadratnim prostorom, ki ga opredeljujejo štirje loki, je vrhunec bizantinske arhitekture.<ref name="mangocyril">{{navedi knjigo |last1=Mango |first1=Cyril |title=Byzantine Architecture |url=https://archive.org/details/byzantinearchite0000mang |date=1985 |publisher=Electa Editrice |location=Milan |isbn=978-0-8478-0615-7}}</ref> Hagija Sofija je bila največja [[stolnica]] na svetu, dokler je v 15. stoletju niso spremenili v mošejo. Minareti so iz tega obdobja. Zaradi njenega zgodovinskega pomena so jo leta 1935 ponovno odprli kot muzej. Vendar so jo julija 2020 ponovno spremenili v mošejo.
[[File:Sultanahmet Camii, İstanbul.jpg|thumb|left|Mošeja sultana Ahmeda je znana kot Modra mošeja zaradi modrih ploščic İznik, ki krasijo njeno notranjost.<ref name=bluemosque>{{navedi splet|title=Blue Mosque |url=http://www.bluemosque.co/|website=bluemosque.co|access-date=12 June 2014}}</ref> V ospredju je viden obelisk Tutmozisa III. (Teodozijev obelisk).]]

V naslednjih štirih stoletjih so Osmani preoblikovali mestno pokrajino Carigrada z obsežnim gradbenim načrtom, ki je vključeval gradnjo visokih mošej in okrašenih palač. Mošeja Sultana Ahmeda ([[Modra mošeja]]), še ena znamenitost mesta, je obrnjena proti Hagiji Sofiji na trgu Sultanahmet (hipodrom v Konstantinoplu). Mošejo [[Sulejmanija (mošeja)|Sulejmanija]], ki jo je zgradil [[Sulejman Veličastni]], je zasnoval njegov glavni arhitekt [[Mimar Sinan]], najslavnejši od vseh osmanskih arhitektov, ki je zasnoval številne znane mestne mošeje in druge vrste javnih stavb in spomenikov.<ref name="sinan-britannica">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Sinan|title=Sinan, Ottoman architect|website=britannica.com|publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref>

Med najstarejšimi ohranjenimi primeri osmanske arhitekture v Carigradu sta trdnjavi [[Anadolu Hisarı]] in [[Rumeli Hisarı]], ki sta pomagali Osmanom med obleganjem mesta. V naslednjih štirih stoletjih so Osmani naredili neizbrisen vtis na obzorju Carigrada, saj so zgradili visoke mošeje in okrašene palače.
[[File:Topkapı - 01.jpg|thumb|right|Pogled na palačo Topkapı, katere notranje jedro je bilo zgrajeno v letih 1459–1465, z Zlatega roga, s Prinčevskimi otoki v ozadju]]

[[Palača Topkapi]] iz leta 1465 je najstarejši ohranjeni sedež vlade v Carigradu. [[Mehmed II.]] je zgradil prvotno palačo kot svojo glavno rezidenco in sedež vlade. Sedanja palača je rasla skozi stoletja kot niz dodatkov, ki so obsegali štiri dvorišča in združevali neoklasicistične, rokokojske in baročne arhitekturne oblike. Leta 1639 je [[Murat IV.]] naredil nekaj najrazkošnejših dodatkov, vključno z [[Palača Topkapi#Bagdadski Kiosk|Bagdadskim kioskom]], v spomin na njegovo osvojitev Bagdada prejšnje leto.<ref name="necipoglu">{{navedi knjigo |last1=Necipoğlu |first1=Gülru |title=The age of Sinan: architectural culture in the Ottoman Empire |url=https://archive.org/details/ageofsinanarchit0000neci |date=2005 |publisher=Princeton University Press |location=Princeton |isbn=978-0-691-12326-4}}</ref> Tu so potekala vladna srečanja do leta 1786, ko je bil sedež vlade prestavljen v Visoko pristanišče. Po nekaj sto letih kraljeve rezidence je bila leta 1853 opuščena v korist baročne palače Dolmabahçe. Palača Topkapi je po odpravi monarhije leta 1922 postala javna last. Po obsežni prenovi je leta 1924 postala eden prvih turških nacionalnih muzejev.

Cesarske mošeje so mošeja v Fatihu, [[mošeja sultana Bajazida II.]], mošeja Yavuza Selima, mošeja Sulejmanija, mošejo sultana Ahmeda (Modra mošeja) in [[Nova mošeja, Carigrad|mošeja Yeni]], ki so bile vse zgrajene na vrhuncu Osmanskega cesarstva v 16. in 17. stoletju. V naslednjih stoletjih, zlasti po tanzimatskih reformah, so osmansko arhitekturo izpodrinili evropski slogi.<ref>{{harvnb|Çelik|1993|p=159}}</ref> Primer tega je cesarska mošeja Nuruosmaniye. Območja okoli avenije İstiklal so bila polna velikih evropskih veleposlaništev in nizov stavb v neoklasicističnem, renesančnem in secesijskem slogu, ki so vplivali na arhitekturo različnih struktur v Beyoğluju - vključno s cerkvami, trgovinami in gledališči - in uradnimi stavbami, kot je [[palača Dolmabahçe]].<ref>{{harvnb|Çelik|1993|pp=133–34, 141}}</ref>

== Kultura ==
{{wide image|Istanbul panorama and skyline.jpg|800px|Panoramski pogled na zgodovinski Carigrad.}}

{{Infobox World Heritage Site|internal=yes
| WHS = Historic Areas of Istanbul
| Image =[[Slika:Istanbul siluet.jpg|300px|alt=Silhouette of several buildings with domes and spires in front of an open waterway at twilight]]
| State Party = [[Turčija]]
| Type = kulturni
| Criteria = I, II, III, IV
| ID = 356
| Year = 1985
| Session = 9.
| Link = http://whc.unesco.org/en/list/356
}}
Carigrad je mesto, v katerem so se mešale razne kulture in verstva, zato je v njem veliko število zgodovinskih cerkva, mošej, sinagog in palač.

=== Muzeji ===
Najbolj znani carigrajski muzeji so [[Hagija Sofija]], bivša sultanova [[palača Topkapi]] (''Topkapı Sarayı''), cerkev Hora, Arheološki muzej, Muzej turške in islamske umetnosti, muzej sodobne umetnosti in [[palača Dolmabahçe]] (''Dolmabahçe Sarayı'').

V muzeje so preurejene tudi pomožne zgradbe več mošej, ki omogočajo vpogled v osmansko obdobje mesta.

=== Stavbe ===
==== Bizantinski Konstantinopel do leta 1453 ====
[[Slika:Istanbul - Basilica Cistern - 01.JPG|sličica|250px|desno|''Yerebatan Sarnıcı'' - [[Cisterna bazilika]]]]

V današnjem Carigradu je še vedno mogoče najti številne stavbe iz bizantinskega obdobja, med katerimi so najbolj ohranjene
* [[Konstantinopelski hipodrom|hipodrom]] (''At Meydanı''), zgrajen leta 203
* [[Konstantinov forum (Konstantinopel)|Konstantinov forum]] (''Çemberli Taş''), zgrajen leta 328
* [[Valensov akvadukt]] (''Bozdoğan Kemeri''), zgrajen leta 368
* [[Konstantinopelsko obzidje|Teodozijevo obzidje]], zgrajeno leta 424
* obmorsko obzidje, zgrajeno leta 439
* razni drugi zgodovinski spomeniki, na primer 20 m visoki [[obelisk]] [[Tutmozis III.|Tutmozisa III.]], pripeljan iz [[Egipt]]a
* [[Cisterna bazilika]] (''Yerebatan Sarnıcı'') iz 6. stoletja

Nekatere cerkve so skoraj nedotaknjene, ker so jih preuredili v mošeje in nato v muzeje:
* [[Hagija Sofija]] ali cerkev sv. Modrosti (turško ''Ayasofya Camii''), zgrajena leta 537
* cerkev Pammakaristós (''Fethiye Camii''), zgrajena v 11. ali 12. stoljetju
* poznobizantinska cerkev Hora (''Kariye Camii'') z videzom iz 14. stoletja
* [[Hagija Irene]] ali cerkev sv. Irene (''Aya İrini''), katere niso spremenili v mošejo, ampak v orožarno.

==== Osmanski Carigrad ====
[[Mehmed II.]] in njegovi dostojenstveniki so takoj po osvojitvi mesta želeli spremeniti njegov videz in s tem pokazati svojo moč in vero. Ker so občudovali grško arhitekturo mesta, so za preurejanje zgradb zadolžili [[arhitekt]]a [[Mimar Sinan|Mimarja Sinana]], ki je bil po rodu Grk ali Armenec in je kasneje razvil poseben osmanski arhitekturni slog.

Od 18. stoletja dalje so v mesto začeli vdirati zahodnjaški slogi, na primer [[barok]] (''Lâleli Camii''), [[klasicizem]] in [[art nouveau]] (''Kamondo Merdivenleri'', ''Beyoğlu''). V času Turške republike se je pojavilo tako imenovano ''prvo nacionalno arhitekturno gibanje''.

Osmanska arhitektura je najbolj opazna na palačah in rezidencah, mošejah in njihovih pomožnih zgradbah, velikih trgovinah in prenočiščih, bazarjih ter okrasnih in namenskih stavbah.

===== Rezidence =====
[[Slika:DolmabahceMainGate.JPG|sličica|250px|desno|Sultanova vrata - vhod v palačo Dolmabahçe]]
* [[palača Topkapi]] (''Topkapı Sarayı'') je bila do leta 1856 prebivališče ([[harem]]) sultanove družine in sedež vlade (''[[divan]]'') in zato tudi središče osmanske oblasti in moči. Zgrajena je na skrajnem koncu polotoka med Zlatim rogom, Bosporjem in Marmarskim morjem. Sedaj je ena največjih carigrajskih turističnih zanimivosti.
* [[palača Dolmabahçe]] (''Dolmabahçe Sarayı''), grajena od leta 842 do 1853, je bila od leta 1856 upravno središče Osmanskega cesarstva. Zgrajena je na evropski strani mesta, s čimer je hotel sultan prikazati svojo pripadnost Evropi.

===== Mošeje (''Camii'') =====
[[Slika:Yeni cami.jpg|sličica|250px|Yeni Cami]]
Sultani, vezirji in drugi premožni dostojanstveniki so običajno bogato financirali gradnjo mošej. Veliko mošej je zgrajenih po vzoru Hagije Sofije.

Prostor za molitev v mošeji je običajno obdan z dvoriščem (''avlu'') in kompleksom stavb (''külliye''), med katere sodijo šola (''medresa''), ki je lahko služila kot osnovna (''mektep''), teološka ali medicinska šola in je imela pripadajoče bivalne prostore (''hücre''), bolnišnica (''dar-üş-şifa''), hospicij (''tabhane''), ljudska kuhinja (''imaret''), knjižnica (''kütüphane''), prenošišča (''[[karavanseraj]]''), javno kopališče (''[[hamam]]''), grobnice (''türbe''), ponekod tudi observatorij za koledarske izračune, povezane z vero (''muvakkithane'').

Tipične mošeje iz posameznih obdobij so:
* iz zgodnjega osmanskega obdobja:
** [[mošeja Mahmuta paše]] - ''Mahmut Paşa Camii'', najstarejša mošeja, zgrajena leta 1462
** [[mošeja sultana Bajazida II.]] - ''Sultan Beyazıt Camii'', najstarejša sultanova mošeja, zgrajena leta 1506
* mošeje arhitekta [[Mimar Sinan|Sinana]]:
** ''İskele Camii'' v Üsküdarju, prva Sinanova mošeja, zgrajena leta 1548
** [[mošeja Şehzade]] - ''Şehzade Camii'', Sinanovo začetniško delo, zgrajena leta 1548
** [[Sulejmanija]] - ''Sultan Süleyman Camii'', Sinanovo delo iz leta 1557
** [[mošeja Rustema paše]] - ''Rüstem Paşa Camii'', darilo velikih vezirjev leta 1561
** ''Piyale Paşa Camii'', zgrajena leta 1578
* iz kasnejšega obdobja:
** [[Nova mošeja, Carigrad|Nova mošeja]] ''Yeni Camii'', zgrajena v letih 1597-1663
** [[Modra mošeja]], ''Sultan Ahmet Camii'', zgrajena leta 1617
** ''[[mošeja sultana Mehmeta Fatiha]]'', zgrajena po potresu leta 1766
** ''mošeja sultana Eyüpa'', zasnovana leta 1458, zgrajena v novem slogu leta 1798-1800
* iz osmanskega baroka:
** ''Nuru Osmaniye Camii'', kupolasta zgradba, prvotno iz belega marmorja s polkrožnim dvoriščem, zgrajena leta 1755
** ''Lâleli Camii'', dokončana leta 1763 in obnovljena po potresu leta 1783, baročna mošeja v majhnim bazarjem v kleti
** ''Nusretiye Camii'', mošeja za vojake, zgrajena leta 1826 ob nekdanji vojašnici
** ''Dolmabahçe Camii'' ob istoimenski palači na obali Bosporja, zgrajena leta 1853

===== Tržnice (''Çarşı'') =====
* [[Veliki bazar, Carigrad|Veliki bazar]] (''Kapalıçarşı'')
* [[Egiptovski bazar, Carigrad|Egiptovski bazar]] (''Mısır Çarşısı'')
* Knjižna tržnica (''Sahaflar Çarşısı'')
* ''Valide Hanı''
* ''Rüstem Paşa Hanı''

===== Trdnjavi (Hisarı) =====
* Yedikule (»Dvorec s sedmimi stolpi«) na južnem koncu [[Konstantinopelsko obzidje|Teodozijevega obzidja]]
* [[Rumeli Hisarı]] in [[Anadolu Hisarı]] ob Bosporju

===== Stolpi (Kulesi) =====
* [[Galatski stolp]]
* Bajazidov stolp
* Leandrov stolp (Kız kulesi) na bosporskom otoku, kod Üsküdara

===== Most (Köprüsü) =====
* [[Galatski most]], od leta 1845 do 1912 večkrat obnovljen

===== Železniški postaji (Garı) =====
* Sirkeci Garı, evropska glavna železniška postaja
* Haydarpaşa Garı, azijska glavna železniška postaja

== Opombe ==
{{notelist}}
== Sklici ==
{{reflist|20em}}

== Viri ==
{{refbegin|2}} 
* Alkım, U. Bahadır, Metzger, Henri (1969), ''Anatolia: From the Beginnings to the End of the 2nd Millennium B.C.'', London, Barrie & Rockliff the Cresset Press.
* Atıl, Esin (1987). ''The Age of Sultan Süleyman the Magnificent''. Washington, D.C., National Gallery of Art. ISBN 978-0-89468-098-4.
* Barnes, Timothy David (1981), ''Constantine and Eusebius'', Cambridge, Mass., Harvard University Press. ISBN 0-674-16531-4.
* Baynes, Norman H. (1949), Baynes, Norman H., Moss, Henry S. L. B., ''Byzantium: An Introduction to East Roman Civilization'', Oxford, Clarendon Press. ISBN 1-4067-5659-8.
* Bertram, Carol (2008). ''Imagining the Turkish House: Collective Visions of Home'', Austin, Texas, University of Texas Press. ISBN 978-0-292-71826-5.
* Borrego, Carlos; Schayes, Guy (2002), ''Air Pollution Modeling and its Application XV'', New York: Kluwer Academic, ISBN 0-306-47294-5.
* Boyar, Ebru; Fleet, Kate (2010), ''A Social History of Ottoman Istanbul'', Cambridge, Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-13623-5.
* Browning, Robert (1969), ''Medieval and Modern Greek'', London, Hutchinson University Library, ISBN 090996001.
* Chandler, Tertius, Fox, Gerald (1974), ''3000 Years of Urban Growth'', London, Academic Press.
* Çelik, Zeynep (1993), ''The Remaking of Istanbul: Portrait of an Ottoman City in the Nineteenth Century'', Berkeley & Los Angeles, University of California Press. ISBN 978-0-520-08239-7.
* Chamber of Architects of Turkey (2005), ''Architectural Guide to Istanbul: Galata'', 2. Istanbul: Chamber of Architects of Turkey, Istanbul Metropolitan Branch. ISBN 975-395-895-1.
* Chamber of Architects of Turkey (2006a). ''Architectural Guide to Istanbul: Historic Peninsula'', 1. Istanbul: Chamber of Architects of Turkey, Istanbul Metropolitan Branch, ISBN 975-395-899-4.
* Chamber of Architects of Turkey (2006b), ''Architectural Guide to Istanbul: Bosphorus & The Asian Side''. 3. Istanbul: Chamber of Architects of Turkey, Istanbul Metropolitan Branch, ISBN 975-395-897-8.
* Chamber of Architects of Turkey (2006c). ''Architectural Guide to Istanbul: Modern & Contemporary'', 4. Istanbul: Chamber of Architects of Turkey, Istanbul Metropolitan Branch, ISBN 975-395-896-X.
* De Amicis, Edmondo (1881), ''Costantinopoli'', Milan, Fratelli Treves.
* De Souza, Philip (2003), ''The Greek and Persian Wars, 499-386 B.C.'', London, Routledge, ISBN 0-415-96854-2.
* Dwight, Harrison G. (1915), ''Constantinople: Old and New'', C. Scribner's Sons.
* Eisma, Doeke (1995), ''Climate Change: Impact on Coastal Habitation'', CRC Press, ISBN 0-87371-301-X.
* Evans, James A. S. (2000), ''The Age of Justinian: The Circumstances of Imperial Power'', London, Routledge. ISBN 0-415-23726-2.
* Gautier, Théophile (2008) [1851], ''Constantinople'', Pariz, Editions Bartillat.
* Grant, Michael (1996), ''The Severans: The Changed Roman Empire'', London. Routledge, ISBN 0-415-12772-6.
* Gregory, Timothy E. (2010), ''A History of Byzantium'', Oxford, John Wiley and Sons. ISBN 1-4051-8471-X.
* Haldon, John F. (2002), ''Byzantium: A History'', 2. izdaja, Stroud, Eng., Tempus. ISBN 0-7524-3472-1.
* Haldon, John F. (2003). ''Byzantium at War, AD 600–1453'', New York. Routledge. ISBN 0-415-96861-5.
* Harter, Jim (2005), ''World Railways of the Nineteenth Century: A Pictorial History in Victorian Engravings'', Baltimore, Johns Hopkins University Press, ISBN 978-0-8018-8089-6.
* Holt, Peter M., Lambton, Ann K. S., Lewis, Bernard (1977), T''he Cambridge History of Islam''. 1. ilustrirani ponatis, Cambridge, Cambridge University Press. ISBN 0-521-29135-6.
* Isaac, Benjamin H. (1986), ''The Greek Settlements in Thrace Until the Macedonian Conquest'', Leiden, E.J. Brill, ISBN 90-04-06921-6.
* Karpat, Kemal H. (1976), ''The Gecekondu: Rural Migration and Urbanization'', Cambridge, Cambridge University Press, ISBN 0-521-20954-4.
* {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}}
* Kelkit, Abdullah, Ak, Tutku (2006), ''Coastal Land Use Planning: A Case Study of Kordonboyu (Çanakkale)'', Journal of Coastal Research '''22''' (4), str. 951–957. doi:10.2112/03-0137.1.
* Keyder, Çağlar (1999), ''Istanbul: Between the Global and the Local'', Lanham, Maryland, Rowman & Littlefield, ISBN 0-8476-9495-X.
* Landau, Jacob M. (1984), ''Atatürk and the Modernization of Turkey'', Leiden, E.J. Brill, ISBN 90-04-07070-2.
* Lewis, Bernard (1963), ''Istanbul and the Civilization of the Ottoman Empire'', Norman, Oklahoma, University of Oklahoma Press, ISBN 0-8061-1060-0.
* Limberis, Vasiliki (1994), ''Divine Heiress: The Virgin Mary and the Creation of Christian Constantinople'', London, Routledge. ISBN 0-415-09677-4.
* Lister, Richard P. (1979). ''The Travels of Herodotus'', London, Gordon & Cremonesi, ISBN 0-86033-081-8.
* Madden, Thomas F. (2004), ''Crusades: The Illustrated History'', Ann Arbor, Mich., University of Michigan. ISBN 0-472-11463-8.
* Reinert, Stephen W. (2002), ''Fragmentation (1204–1453)'' v Mango, Cyril, ''The Oxford History of Byzantium'', Oxford, Oxford University Press. ISBN 0-19-814098-3.
* Room, Adrian (2006), ''Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites'', 2. izdaja, Jefferson, North Carolina, McFarland & Company. ISBN 0-7864-2248-3.
* Smith, William (1897), ''A Smaller History of Greece, From the Earliest Times to the Roman Conquest'', New York, Harper & Brothers.
* De Souza, Philip (2003), ''The Greek and Persian Wars, 499-386 B.C.'', London, Routledge. ISBN 0-415-96854-2.
* Wheatcroft, Andrew (1995), ''The Ottomans: Dissolving Images'', London, Penguin Books, ISBN 0-14-016879-6.
{{refend}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam mest v Turčiji]]
* [[Seznam obleganj Konstantinopla]]

==Zunanje povezave==
{{commons category|Istanbul}}
* [http://www.ibb.gov.tr/en-US/Pages/Home.aspx Website of the Istanbul Metropolitan Municipality]
* [http://en.istanbul.gov.tr/ Website of the Istanbul Governorship]
* [http://sehirrehberi.ibb.gov.tr/Map.aspx?&scl=6&cx=88707&cy=96189&ap=uydu&lng=en Istanbul Metropolitan Municipality: Interactive aerial photos from 1946, 1966, 1970, 1982, 2006, 2011 and 2013]
*[http://historic-cities.huji.ac.il/turkey/istanbul/istanbul.html Old maps of Istanbul] – Eran Laor Cartographic Collection, The National Library of Israel – [http://historic-cities.huji.ac.il/historic_cities.html Historic Cities Research Project]


{{European Capital of Culture}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Carigrad| ]]
[[Kategorija:Mesta v Turčiji]]
[[Kategorija:Pristanišča v Turčiji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Turčiji]]
[[Kategorija:Obalna mesta]]