Ogled vira Debelost

{{Infopolje Bolezen
 |Name        = Debelost
 |Image       = Obesity-waist circumference.svg
|Alt = tri silhuete oseb z  normalno težo (levo), prekomernoa telesno težo (sredina), in debelostjo (desno).
|Caption = Silhuete in obseg pasu za normalno težo, prekomerno telesno težo in debelost
 |DiseasesDB  = 9099
 |ICD10       = {{ICD10|E|66| |e|65}}
 |ICD9        = {{ICD9|278}}
 |MedlinePlus = 007297
 |OMIM        = 601665
 |eMedicineSubj  = med
 |eMedicineTopic =1653
 |MeshName    = Obesity
 |MeshNumber  = C23.888.144.699.500
 |
}}
'''Debelost''' je [[zdravstveno stanje]], pri katerem se je presežek [[telesna maščoba|telesne maščobe]] nakopičil do tolikšne mere, da bi lahko imel negativen učinek na zdravje, ki vodi do zmanjšane [[pričakovana življenjska doba|pričakovane življenjske dobe]] in povečanih težav z zdravjem.<ref name="WHO 2000 p.6">WHO 2000 p.6</ref><ref name=HaslamJames/>  Ljudje se štejejo kot debeli, če njihov [[indeks telesne mase]] (ITM – razmerje med maso v [[kg]] in kvadratom telesne višine v [[meter|m]]) presega 30&nbsp;kg/m<sup>2</sup>.<ref name="WHO 2000 p.9">WHO 2000 p.9</ref>

Debelost povečuje verjetnost raznih bolezni, zlasti [[bolezni srca in ožilja|bolezni srca]], [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]], [[obstruktivna apneja med spanjem|obstruktivne apneje med spanjem]], nekaterih vrst [[rak (bolezen)|raka]] in [[osteoartritis]]a.<ref name=HaslamJames/> Debelost je najpogosteje posledica kombinacije prevelike količine užite hrane, pomanjkanja telesne dejavnosti in [[poligensko dedovanje|genetske dovzetnosti]], čeprav obstajajo primeri, katerih vzrok so predvsem [[genetika|genetske]] in [[endokrinologija|endokrine]] motnje, [[zdravila]] ali [[duševna motnja|duševne motnje]]. Dokazi za teorijo, da nekateri debeli ljudje jedo sicer malo, vendar se redijo zaradi počasne [[presnova|presnove]], so omejeni; v povprečju potrebujejo debeli ljudje več energije kot suhi, saj jo potrebujejo za ohranjevanje zvišane telesne mase.<ref>{{navedi knjigo |last=Kushner |first=Robert |title=Treatment of the Obese Patient (Contemporary Endocrinology) |publisher=Humana Press |location=Totowa, NJ |year=2007 |page=158 |isbn=1-59745-400-1 |url=http://books.google.com/?id=vWjK5etS7PMC&pg=PA121&lpg=PA121&dq=measurement+of+metabolism+in+obese+Bessesen |doi= |accessdate=5. april 2009}}</ref><ref name=Anes2000>{{navedi revijo |author1=Adams JP|author2= Murphy PG |title=Obesity in anaesthesia and intensive care |journal=Br J Anaesth |volume=85 |issue=1 |pages=91–108 |date=julij 2000 |pmid=10927998 |doi= 10.1093/bja/85.1.91|url=http://bja.oxfordjournals.org/cgi/content/full/85/1/91 | issn=0007-0912 }}</ref>

[[Dieta]] in [[telesna aktivnost]] sta stebra pri zdravljenju debelosti. Kakovost prehrane je mogoče izboljšati tako, da se zmanjša uživanje energijsko bogatih živil, kot so živila z visoko vsebnostjo maščob in sladkorjev, in da se poveča uživanje [[vlaknina|vlaknin]] v prehrani. Debeli ljudje lahko jemljejo [[zdravila proti debelosti]], ki v kombinaciji z ustreznejšo prehrano zmanjšajo apetit in absorpcijo maščob. Če prehrana, telesna dejavnost in zdravila ne učinkujejo, lahko [[gastrični balon|balon v želodcu]] pomaga pri izgubi teže, lahko se opravi bariatrična [[kirurgija]], s katero se zmanjša prostornina želodca in/ali dolžina črevesja, tako da je prizadeta oseba hitreje [[sitost|sita]] in tako zmanjša možnost, da telo iz hrane absorbira hranilne snovi.<ref>NICE 2006 p.10–11</ref><ref name=balloon2008>{{navedi revijo |author1=Imaz I |author2=Martínez-Cervell C |author3=García-Alvarez EE |author4=Sendra-Gutiérrez JM |author5=González-Enríquez J |title=Safety and effectiveness of the intragastric balloon for obesity. A meta-analysis |journal=Obes Surg |volume=18 |issue=7 |pages=841–6 |date=julij 2008 |pmid=18459025 |doi=10.1007/s11695-007-9331-8}}</ref>

Debelost je vodilni [[preprečljivi vzroki smrti|preprečljivi vzrok smrti]] po vsem svetu, njena [[prevalenca|razširjenost]] pri odraslih in otrocih se povečuje (zadnji podatki za Slovenijo iz leta 2013 sicer kažejo na stabilizacijo odstotka, zlasti pri otrocih).<ref name="DnevnikDec2013"/> Za zdravstvene organe je eden najresnejših [[javno zdravje|javnozdravstvenih]] problemov 21. stoletja.<ref name=Barn1999>{{navedi revijo |author1=Barness LA|author2= Opitz JM|author3= Gilbert-Barness E |title=Obesity: genetic, molecular, and environmental aspects |journal=Am. J. Med. Genet. A |volume=143A |issue=24 |pages=3016–34 |date=december 2007 |pmid=18000969 |doi=10.1002/ajmg.a.32035 }}</ref> Debelost je dandanes v veliki meri [[Stigmatizacija|stigmatizirana]] (predvsem v [[zahodni svet|zahodnem svetu]]), čeprav je nekdaj predstavljala, v nekaterih delih sveta pa še vedno predstavlja, simbol bogastva in plodnosti.<ref name=HaslamJames/><ref name=Woodhouse/> Leta 2013 je Ameriško zdravstveno združenje debelost razvrstilo med bolezni.<ref name=NYTimes20130618>{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2013/06/19/business/ama-recognizes-obesity-as-a-disease.html?_r=0 |title=A.M.A. Recognizes Obesity as a Disease |last=Pollack |first=Andrew |date=18.6.2013 |website=The New York Times |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131108104934/http://www.nytimes.com/2013/06/19/business/ama-recognizes-obesity-as-a-disease.html?_r=0 |archivedate=2013-11-08 |accessdate=2013-10-30 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.hhnmag.com/hhnmag/HHNDaily/HHNDailyDisplay.dhtml?id=5870001020 |title=The Facts About Obesity |last1=Weinstock |first1=Matthew |date=junij 21, 2013 |website=H&HN |publisher=American Hospital Association |accessdate=24.6.2013 |archive-date=2013-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130909051439/http://www.hhnmag.com/hhnmag/HHNDaily/HHNDailyDisplay.dhtml?id=5870001020 |url-status=dead }}</ref>

== Razvrstitev ==
Debelost je zdravstveno stanje, pri katerem je presežek [[telesna maščoba|telesne maščobe]] dosegel mero, ki lahko škodljivo vpliva na zdravje.<ref name="WHO 2000 p.6"/> Opredeljena je z [[indeks telesne mase|indeksom telesne mase]] (ITM) in se dodatno ocenjuje na osnovi porazdelitve maščobe glede na [[razmerje pas-boki]] ter na osnovi dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja.<ref>{{navedi revijo |journal= Nutr J |year=2007 |volume=6 |page=32 |title= Measurement and Definitions of Obesity In Childhood and Adolescence: A field guide for the uninitiated |author= Sweeting HN |doi=10.1186/1475-2891-6-32|pmid=17963490 |url=http://www.nutritionj.com/content/6/1/32 |pmc= 2164947 |issue=1}}</ref><ref>NHLBI p.xiv</ref> ITM je tesno povezan tako z [[odstotek telesne maščobe|odstotkom]] kot tudi s skupno količino telesne maščobe.<ref>{{navedi revijo |author1=Gray DS|author2= Fujioka K |title=Use of relative weight and Body Mass Index for the determination of adiposity |journal=J Clin Epidemiol |volume=44 |issue=6 |pages=545–50 |year=1991 |pmid=2037859 |doi= 10.1016/0895-4356(91)90218-X}}</ref>

[[Slika:Obesity6.JPG|thumb|left|alt=prednji in stranski pogled »skrajno debelega« moškega trupa. Videti je gube na koži in ginekomastijo|»skrajno debel« moški z ITM 47&nbsp;kg/m<sup>2</sup>: teža 146&nbsp;kg, višina 177&nbsp;cm]]
Pri otrocih je zdrava telesna masa odvisna od starosti in spola. Debelosti pri otrocih in mladostnikih se ne določa v absolutnem smislu, temveč glede na zgodovinsko normalno skupino, tako da se jo jemlje kot ITM nad 95. [[percentil]]om.<ref name="cdc.gov">{{navedi splet |url=http://www.cdc.gov/nccdphp/dnpa/healthyweight/assessing/bmi/childrens_BMI/about_childrens_BMI.htm |title=Healthy Weight: Assessing Your Weight: BMI: About BMI for Children and Teens|publisher=[[Center for disease control and prevention]]|accessdate=6. april 2009}}</ref> Referenčni podatki, na katerih temeljijo ti percentili, izvirajo iz obdobja od 1963 do 1994, tako da povečevanje teže v zadnjem času na referenčno vrednost ne vpliva.<ref name="Flegal KM, Ogden CL, Wei R, Kuczmarski RL, Johnson CL 2001 1086–93">{{navedi revijo |author1=Flegal KM |author2=Ogden CL |author3=Wei R |author4=Kuczmarski RL |author5=Johnson CL |title=Prevalence of overweight in US children: comparison of US growth charts from the Centers for Disease Control and Prevention with other reference values for body mass index |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=73 |issue=6 |pages=1086–93 |date=junij 2001 |pmid=11382664 |doi= |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/73/6/1086}}</ref>

{| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center"
|-
! ITM !! Razvrstitev 
|-
|width=50%| < 18.5 ||teža pod normalo
|-
|18,5–24,9 || normalna teža
|-
|25,0–29,9 || zvišana teža
|-
|30,0–34,9 || debelost razred I
|-
|35,0–39,9 || debelost razred II
|-
|≥ 40,0 || &nbsp;&nbsp;debelost razred III&nbsp;&nbsp;
|}

ITM je opredeljena kot masa osebe, deljeno s kvadratom njene višine, v enotah kilogramov na kvadratni meter:

{|
|-
! <math>\mathrm{ITM}</math>&nbsp;
| <math>= \frac{\text{masa}(\text {kg})}{\left(\text{višina}(\text {m})\right)^2}</math>
|}

Najpogosteje se uporabljajo definicije, ki jih je leta 1997 določila in leta 2000 objavila [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO), za katere veljajo vrednosti v preglednici na desni strani.<ref name="WHO 2000 p.9"/>

Nekatere ustanove so definicije SZO delno prilagodile po svoje. Kirurška literatura deli »razred III« debelosti v dodatne kategorije, za katere pa so vrednosti še vedno sporne.<ref name=morbid2007>{{navedi revijo |author=Sturm R |title=Increases in morbid obesity in the USA: 2000–2005 |journal=Public Health |volume=121 |issue=7 |pages=492–6 |date=julij 2007 |pmid=17399752 |pmc=2864630 |doi=10.1016/j.puhe.2007.01.006 }}</ref>
* ITM ≥ 35 ali 40: ''huda debelost'' 
* ITM ≥ 35 s problemi z zdravjem zaradi debelosti ali pa ITM ≥ 40–44,9: ''morbidna debelost'' 
* ITM ≥ 45 ali 50: ''skrajna debelost''

Glede na to, da prebivalstvo Azije razvija negativne posledice za zdravje pri nižjem ITM kot pri belcih, so nekateri narodi debelost opredelili na novo; na Japonskem pomeni debelost, če je ITM nad 25.<ref>{{navedi revijo |author1=Kanazawa M |author2=Yoshiike N |author3=Osaka T |author4=Numba Y |author5=Zimmet P |author6=Inoue S |title=Criteria and classification of obesity in Japan and Asia-Oceania |journal=Asia Pac J Clin Nutr |volume=11 Suppl 8 |issue= |pages=S732–S737 |date=december 2002 |pmid=12534701 |doi= 10.1046/j.1440-6047.11.s8.19.x}}</ref> [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] pa kot debelost uporablja ITM nad 28.<ref>{{navedi revijo |author=Bei-Fan Z |title=Predictive values of body mass index and waist circumference for risk factors of certain related diseases in Chinese adults: study on optimal cut-off points of body mass index and waist circumference in Chinese adults |journal=Asia Pac J Clin Nutr |volume=11 Suppl 8 |issue= |pages=S685–93 |date=december 2002 |pmid=12534691 |doi= 10.1046/j.1440-6047.11.s8.9.x|url= |author2=Cooperative Meta-Analysis Group of Working Group on Obesity in China}}</ref>

== Učinki na zdravje ==
Prekomerno telesno maso povezujejo z različnimi [[bolezen|boleznimi]], predvsem z boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo tipa 2, obstruktivno apnejo med spanjem, nekaterimi vrstami raka, osteoartritisom <ref name="HaslamJames" /> in [[astma|astmo]].<ref name=HaslamJames/><ref name=Poulain/> Posledično je bilo ugotovljeno, da debelost skrajšuje [[življenjska doba|življenjsko dobo]].<ref name=HaslamJames/>

=== Smrtnost ===
{{več slik|align=right||direction=horizontal|width=200|image1=MenBMIMort.png|image2=WomenBMIMort.png|200|alt1=(Levo) graf kaže, kako se tveganje za smrt spreminja z ITM. Najnižje tveganje je pri ITM 20 do 25, povečuje pa se v obe smeri. (Desno) Kako se tveganje za smrt spreminja z ITM. Najnižje tveganje je pri ITM 20 do 25, povečuje pa se v obe smeri.|footer=Relativno tveganje za smrt v času 10 let odvisno od ITM, za bele moške (levo) in ženske (desno) v ZDA, ki nikoli niso kadili.<ref name=NEJM10>{{navedi revijo |first=Berrington de |last=Gonzalez A |title=Body-Mass Index and Mortality among 1.46 Million White Adults |journal=N. Engl. J. Med. |volume=363 |issue=23 |pages=2211–9 |date=december 2010 |pmid=21121834 |doi=10.1056/NEJMoa1000367 |url= |pmc=3066051   }}</ref>||}}

Debelost je eden od vodilnih preprečljivih vzrokov smrti po vsem svetu.<ref name=Barn1999/><ref>{{navedi revijo |author1=Mokdad AH |author2=Marks JS |author3=Stroup DF |author4=Gerberding JL |title=Actual causes of death in the United States, 2000 |journal=JAMA |volume=291 |issue=10 |pages=1238–45 |date=marec 2004 |pmid=15010446 |doi=10.1001/jama.291.10.1238 |url=http://www.csdp.org/research/1238.pdf|format=PDF}}</ref><ref name=Allison>{{navedi revijo |author1=Allison DB|author2= Fontaine KR|author3=Manson JE |author4= Stevens J|author5= VanItallie TB |title=Annual deaths attributable to obesity in the United States |journal=JAMA |volume=282 |issue=16 |pages=1530–8 |date=oktober 1999 |pmid=10546692 |doi= 10.1001/jama.282.16.1530|url=http://jama.ama-assn.org/cgi/content/full/282/16/1530}}</ref> Obsežne ameriške in evropske študije so pokazale, da je tveganje umrljivosti najnižje pri ITM 20–25&nbsp;kg/m<sup>2</sup><ref name=NEJM10/><ref name=Lancet2009>{{navedi revijo |author=Whitlock G |title=Body-mass index and cause-specific mortality in 900?000 adults: collaborative analyses of 57 prospective studies |journal=Lancet |volume=373 |issue=9669 |pages=1083–96 |date=marec 2009 |pmid=19299006 |doi=10.1016/S0140-6736(09)60318-4 |url= |pmc=2662372 |author2=Lewington S |author3=Sherliker P |display-authors=3 |last4=Sherliker |first4=P |last5=Clarke |first5=R |last6=Emberson |first6=J |last7=Halsey |first7=J |last8=Qizilbash |first8=N |last9=Collins |first9=R}}</ref> pri nekadilcih in pri 24–27&nbsp;kg/m<sup>2</sup> pri ljudeh, ki trenutno kadijo, tveganje pa se povečuje s spremembami v obe smeri.<ref>{{navedi revijo |author1=Calle EE |author2=Thun MJ |author3=Petrelli JM |author4=Rodriguez C |author5=Heath CW |title=Body-mass index and mortality in a prospective cohort of U.S. adults |journal=N. Engl. J. Med. |volume=341 |issue=15 |pages=1097–105 |date=oktober 1999 |pmid=10511607 |doi= 10.1056/NEJM199910073411501|url=http://content.nejm.org/cgi/content/full/341/15/1097}}</ref><ref name=Euro2008>{{navedi revijo |author=Pischon T |title=General and abdominal adiposity and risk of death in Europe |journal=N. Engl. J. Med. |volume=359 |issue=20 |pages=2105–20 |date=november 2008 |pmid=19005195 |doi=10.1056/NEJMoa0801891 |author2=Boeing H |author3=Hoffmann K |display-authors=3 |last4=Bergmann |first4=M. |last5=Schulze |first5=M.B. |last6=Overvad |first6=K. |last7=Van Der Schouw |first7=Y.T. |last8=Spencer |first8=E. |last9=Moons |first9=K.G.M.}}</ref> ITM nad 32&nbsp;kg/m<sup>2</sup> so povezali pri ženskah s podvojeno [[umrljivost]]jo med 16-letnim obdobjem.<ref>{{navedi revijo |author=Manson JE |title=Body weight and mortality among women |journal=N. Engl. J. Med. |volume=333 |issue=11 |pages=677–85 |year=1995 |pmid=7637744| doi = 10.1056/NEJM199509143331101 |author2=Willett WC |author3=Stampfer MJ |display-authors=3 |last4=Colditz |first4=Graham A. |last5=Hunter |first5=David J. |last6=Hankinson |first6=Susan E. |last7=Hennekens |first7=Charles H. |last8=Speizer |first8=Frank E.}}</ref> Za ZDA ocenjujejo, da je debelost vzrok za 111.909 do 365.000 smrti na leto,<ref name=HaslamJames>{{navedi revijo |author1=Haslam DW |author2=James WP |title=Obesity |journal=Lancet |volume=366 |issue=9492 |pages=1197–209 |year=2005 |pmid=16198769 |doi=10.1016/S0140-6736(05)67483-1}}</ref><ref name=Allison/> medtem ko v Evropi odvečni teži pripisujejo 1 milijon (7,7 %) smrti.<ref name=EuroG2008/><ref name=Euro2007>{{navedi revijo |author=Fried M |title=Inter-disciplinary European guidelines on surgery of severe obesity |journal=Int J Obes (Lond) |volume=31 |issue=4 |pages=569–77 |date=april 2007 |pmid=17325689 |doi=10.1038/sj.ijo.0803560 |author2=Hainer V |author3=Basdevant A |display-authors=3 |last4=Buchwald |first4=H |last5=Deitel |first5=M |last6=Finer |first6=N |last7=Greve |first7=J W M |last8=Horber |first8=F |last9=Mathus-Vliegen |first9=E}}</ref> V povprečju debelost zmanjšuje pričakovano življenjsko dobo za šest do sedem&nbsp;let,<ref name=HaslamJames/><ref>{{navedi revijo |author1=Peeters A |author2=Barendregt JJ |author3=Willekens F |author4=Mackenbach JP |author5=Al Mamun A |author6=Bonneux L |title=Obesity in adulthood and its consequences for life expectancy: A life-table analysis |journal=Ann. Intern. Med. |volume=138 |issue=1 |pages=24–32 |date=januar 2003 |pmid=12513041 |doi= 10.7326/0003-4819-138-1-200301070-00008|url=http://www.annals.org/cgi/reprint/138/1/24 |format=PDF |author7=Nedcom}}</ref> ITM med 30 in 35&nbsp;kg/m<sup>2</sup> zmanjšuje pričakovano življenjsko dobo za dve do štiri leta,<ref name=Lancet2009/> huda debelost (ITM&gt;40&nbsp;kg/m<sup>2),</sup> pa pričakovano življenjsko dobo zmanjšuje za deset let.<ref name=Lancet2009/>

=== Obolevnost ===
Debelost povečuje tveganje za številne telesne in duševne težave. Ta soobolenja se najbolj pogosto kažejo kot [[presnovni sindrom]],<ref name=HaslamJames/> (kombinacija sladkorne bolezni tipa 2, [[hipertenzija|visokega krvnega tlaka]], [[hiperholesterolemija|visokega krvnega holesterola]] in [[hipertrigliceridemija|visoke ravni trigliceridov]]).<ref>{{navedi revijo |author=Grundy SM |title=Obesity, metabolic syndrome, and cardiovascular disease |journal=J. Clin. Endocrinol. Metab. |volume=89 |issue=6 |pages=2595–600 |year=2004 |pmid=15181029 |doi=10.1210/jc.2004-0372}}</ref>

Zaplete debelost povzroča neposredno ali pa posredno preko mehanizmov s skupnim vzrokom, kot je na primer slaba prehrana ali življenjski slog brez gibanja. Moč povezave med debelostjo in konkretnimi problemi je različna. Med najmočnejšimi je povezava s sladkorno boleznijo tipa 2. Odvečna telesna maščoba je vzrok za 64 % primerov sladkorne bolezni pri moških in 77 % primerov pri ženskah.<ref>Seidell 2005 p.9</ref>

Zdravstvene posledice delimo v dve veliki skupini: na posledice, ki je pripisujejo učinkom povečane maščobne mase (osteoartritis, obstruktivna apneja v spanju, socialna stigmatizacija), in na posledice zaradi povečanega števila [[maščobne celice|maščobnih celic]] (sladkorna bolezen, rak, bolezni srca in ožilja, [[nealkoholna maščobna jetrna bolezen|nealkoholne maščobne bolezni jeter]]).<ref name=HaslamJames/><ref name=Bray2004>{{navedi revijo |author=Bray GA |title=Medical consequences of obesity |journal=J. Clin. Endocrinol. Metab. |volume=89 |issue=6 |pages=2583–9 |year=2004 |pmid=15181027 |doi=10.1210/jc.2004-0535}}</ref> Porast telesne maščobe spreminja odziv organizma na [[inzulin]], kar lahko privede do [[inzulinska rezistenca|odpornosti proti inzulinu]]. Nabiranje maščobe vodi tudi do [[vnetje|vnetnega]]<ref>{{navedi revijo |author1=Shoelson SE|author2= Herrero L|author3= Naaz A |title=Obesity, inflammation, and insulin resistance |journal=Gastroenterology |volume=132 |issue=6 |pages=2169–80 |date=maj 2007 |pmid=17498510 |doi=10.1053/j.gastro.2007.03.059}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Shoelson SE|author2= Lee J|author3= Goldfine AB |title=Inflammation and insulin resistance |journal=J. Clin. Invest. |volume=116 |issue=7 |pages=1793–801 |date=julij 2006 |pmid=16823477 |pmc=1483173 |doi=10.1172/JCI29069 |url=http://www.jci.org/articles/view/29069}}</ref> in [[tromboza|protrombotičnega]] stanja.<ref name=Bray2004/><ref>{{navedi revijo |author1=Dentali F|author2= Squizzato A|author3= Ageno W |title=The metabolic syndrome as a risk factor for venous and arterial thrombosis |journal=Semin. Thromb. Hemost. |volume=35 |issue=5 |pages=451–7 |date=julij 2009 |pmid=19739035 |doi=10.1055/s-0029-1234140}}</ref>

{| class="wikitable"
|-
! Zdravstveno področje
! Stanje
! Zdravstveno področje
! Stanje
|-
|width=10%| [[Kardiologija]]
|
* [[ishemična bolezen srca]]:<ref name=Yusuf2004>{{navedi revijo|author1=Yusuf S |author2=Hawken S |author3=Ounpuu S |author4=Dans T |author5=Avezum A |author6=Lanas F |author7=McQueen M |author8=Budaj A |author9=Pais P |author10=Varigos J |author11=Lisheng L |author12=INTERHEART Study Investigators |display-authors=4 |title=Effect of potentially modifiable risk factors associated with myocardial infarction in 52 countries (the INTERHEART study): Case-control study|journal=Lancet|year=2004|pages=937–52|volume=364|pmid=15364185|doi=10.1016/S0140-6736(04)17018-9|issue=9438}}</ref> [[angina pektoris]] in [[miokardni infarkt]] 
* [[srčno popuščanje]]<ref name=HaslamJames/>
* [[visok krvni tlak]]<ref name=HaslamJames/>
* [[dislipidemija|nenormalne ravni holesterola]]<ref name=HaslamJames/>
* [[globoka venska tromboza]] in [[pljučna embolija]]<ref>{{navedi revijo |author1=Darvall KA |author2=Sam RC |author3=Silverman SH |author4=Bradbury AW  |author5=Adam DJ |title=Obesity and thrombosis |journal=Eur J Vasc Endovasc Surg |volume=33 |issue=2 |pages=223–33 |date=februar 2007 |pmid=17185009 |doi=10.1016/j.ejvs.2006.10.006}}</ref>
|[[dermatologija]]
|
* [[strije]]<ref name=derm2007/>
* [[acanthosis nigricans]]<ref name=derm2007>{{navedi revijo |author1=Yosipovitch G|author2= DeVore A|author3= Dawn A |title=Obesity and the skin: skin physiology and skin manifestations of obesity |journal=J. Am. Acad. Dermatol. |volume=56 |issue=6 |pages=901–16; quiz 917–20 |date=junij 2007 |pmid=17504714 |doi=10.1016/j.jaad.2006.12.004 }}</ref>
* [[limfedem]]<ref name=derm2007/>
* [[celulitis]]<ref name=derm2007/>
* [[hirzutizem]]<ref name=derm2007/>
* [[intertrigo]]<ref>{{navedi revijo |author=Hahler B |title=An overview of dermatological conditions commonly associated with the obese patient |journal=Ostomy Wound Manage |volume=52 |issue=6 |pages=34–6, 38, 40 passim |date=junij 2006 |pmid=16799182 |doi= }}</ref>
|-
|[[Endokrinologija]] in [[reproduktivna medicina]]
|
* [[sladkorna bolezen]]<ref name=HaslamJames/>
* [[sindrom policističnih jajčnikov]]<ref name=HaslamJames/>
* [[menstruacija|menstrualne motnje]]<ref name=HaslamJames/>
* [[neplodnost]]<ref name=HaslamJames/><ref name=OBGYN2008>{{navedi revijo |author1=Arendas K|author2= Qiu Q|author3= Gruslin A |title=Obesity in pregnancy: pre-conceptional to postpartum consequences |journal=J Obstet Gynaecol Can |volume=30 |issue=6 |pages=477–88 |date=junij 2008 |pmid=18611299 |doi= }}</ref>
* zapleti med nosečnostjo<ref name=HaslamJames/><ref name=OBGYN2008/>
* [[porodne okvare]]<ref name=HaslamJames/>
* [[mrtvorojenost]]<ref name=OBGYN2008/>
| [[bolezni prebavil]]
|
* [[gastroezofagealni refluks]]<ref name=HaslamJames/><ref name=GERD2008>{{navedi revijo |author1=Anand G |author2=Katz PO |title=Gastroesophageal reflux disease and obesity |journal=Rev Gastroenterol Disord |volume=8 |issue=4 |pages=233–9 |year=2008 |pmid=19107097 |doi= |url=http://www.medreviews.com/pubmed.cfm?j=3&v=8&i=4&p=233 |access-date=2013-10-30 |archive-date=2016-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160918092414/http://www.medreviews.com/pubmed.cfm?j=3&v=8&i=4&p=233 |url-status=dead }}</ref>
* [[neakoholna maščobna bolezen jeter|zamaščenje jeter]]<ref name=HaslamJames/>
* [[holelitiaza]]  (žolčni kamni)<ref name=HaslamJames/>
|-
| [[Nevrologija]]
| style="width:40%;"|
* [[možganska kap]]<ref name=HaslamJames/>
* [[meralgia paresthetica]]<ref>{{navedi revijo |author1=Harney D|author2= Patijn J |title=Meralgia paresthetica: diagnosis and management strategies |journal=Pain Med |volume=8 |issue=8 |pages=669–77 |year=2007 |pmid=18028045 |doi=10.1111/j.1526-4637.2006.00227.x }}</ref>
* [[migrena]]<ref>{{navedi revijo |author1=Bigal ME|author2= Lipton RB |title=Obesity and chronic daily headache |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=12 |issue=1 |pages=56–61 |date=januar 2008 |pmid=18417025 |doi= 10.1007/s11916-008-0011-8}}</ref>
* [[sindrom karpalnega kanala]]<ref>{{navedi revijo |author=Sharifi-Mollayousefi A |title=Assessment of body mass index and hand anthropometric measurements as independent risk factors for carpal tunnel syndrome |journal=Folia Morphol. (Warsz) |volume=67 |issue=1 |pages=36–42 |date=februar 2008 |pmid=18335412 |doi= |url=   |author2=Yazdchi-Marandi M |author3=Ayramlou H |display-authors=3 |last4=Heidari |first4=P |last5=Salavati |first5=A |last6=Zarrintan |first6=S |last7=Sharifi-Mollayousefi |first7=A}}</ref>
* [[demenca]]<ref>{{navedi revijo |author1=Beydoun MA|author2= Beydoun HA|author3= Wang Y |title=Obesity and central obesity as risk factors for incident dementia and its subtypes: A systematic review and meta-analysis |journal=Obes Rev |volume=9 |issue=3 |pages=204–18 |date=maj 2008 |pmid=18331422 |doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00473.x}}</ref>
* [[idiopatska intrakranialna hipertenzija]]<ref>{{navedi revijo |author=Wall M |title=Idiopathic intracranial hypertension (pseudotumor cerebri) |journal=Curr Neurol Neurosci Rep |volume=8 |issue=2 |pages=87–93 |date=marec 2008 |pmid=18460275 |doi= 10.1007/s11910-008-0015-0}}</ref>
* [[multipla skleroza]]<ref>{{navedi revijo|last1 = Munger|first1 = KL|last2 = Chitnis|first2 = T|last3 = Ascherio|first3 = A. |year = 2009|title = Body size and risk of MS in two cohorts of US women|url =|journal = Neurology|volume = 73|issue = 19| pages = 1543–50|doi = 10.1212/WNL.0b013e3181c0d6e0|pmc = 2777074|pmid = 19901245 }}</ref>
|[[onkologija]]<ref>{{navedi revijo |author1=Calle EE |author2=Rodriguez C |author3=Walker-Thurmond K |author4=Thun MJ |title=Overweight, obesity, and mortality from cancer in a prospectively studied cohort of U.S. adults |journal=N. Engl. J. Med. |volume=348 |issue=17 |pages=1625–38 |date=april 2003 |pmid=12711737 |doi=10.1056/NEJMoa021423}}</ref>
|
* [[rak dojke]], [[rak jajčnikov]]
* [[rak požiralnika]], [[rak debelega črevesa in danke|rak debelega črevesa]]
* [[karcinom jetrnih celic|jetrni rak]], [[rak trebušne slinavke]]
* [[rak žolčnika]], [[rak želodca]]
* [[rak endometrija]], [[rak materničnega vratu]]
* [[rak prostate]], [[rak ledvičnih celic|rak ledvic]]
* [[ne-Hodgkinov limfom]], [[multipli mielom]] 
|-
| style="width:10%;"|[[Psihiatrija]]
| style="width:40%;"|
* [[Velika depresivna motnja|depresija]] pri ženskah<ref name=HaslamJames/>
* družbena [[stigmatizacija]]<ref name=HaslamJames/>
| [[pulmologija]]
|
* [[apnea pri spanju|obstruktivna apneja v spanju]]<ref name=HaslamJames/><ref name=Poulain>{{navedi revijo |author=Poulain M |title=The effect of obesity on chronic respiratory diseases: pathophysiology and therapeutic strategies |journal=CMAJ |volume=174 |issue=9 |pages=1293–9 |date=april 2006 |pmid=16636330 |pmc=1435949 |doi=10.1503/cmaj.051299 |url=http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/174/9/1293   |author2=Doucet M |author3=Major GC |display-authors=3 |last4=Drapeau |first4=V |last5=Sériès |first5=F |last6=Boulet |first6=LP |last7=Tremblay |first7=A |last8=Maltais |first8=F}}</ref>
* [[hiperventilacijski sindrom pri debelosti]]<ref name=HaslamJames/><ref name=Poulain/>
* [[astma]]<ref name=HaslamJames/><ref name=Poulain/>
* povečanje zapletov med [[anestezija|splošno anestezijo]]<ref name=HaslamJames/><ref name=Anes2000/>
|-
| [[Revmatologija]] in [[ortopedija]]
|
* [[protin]]<ref>{{navedi revijo |author1=Choi HK |author2=Atkinson K |author3=Karlson EW |author4=Curhan G |title=Obesity, weight change, hypertension, diuretic use, and risk of gout in men: the health professionals follow-up study |journal=Arch. Intern. Med. |volume=165 |issue=7 |pages=742–8 |date=april 2005 |pmid=15824292 |doi=10.1001/archinte.165.7.742 }}</ref>
* slaba mobilnost<ref>{{navedi revijo |author1=Tukker A|author2= Visscher T|author3= Picavet H |title=Overweight and health problems of the lower extremities: osteoarthritis, pain and disability |journal=Public Health Nutr |volume= 12|issue= 3|pages=1–10 |date=april 2008 |pmid=18426630 |doi=10.1017/S1368980008002103 }}</ref>
* [[osteoartritis]]<ref name=HaslamJames/>
* [[bolečina v križu]]<ref>{{navedi revijo |author=Molenaar EA|author2=Numans ME|author3=van Ameijden EJ|author4=Grobbee DE |title=[Considerable comorbidity in overweight adults: results from the Utrecht Health Project] |language=nl|journal=Ned Tijdschr Geneeskd |volume=152 |issue=45 |pages=2457–63 |date=november 2008 |pmid=19051798 |doi= }}</ref>
| [[urologija]] in [[nefrologija]]
|
* [[erektilna disfunkcija]]<ref>{{navedi revijo |author1=Esposito K |author2=Giugliano F |author3=Di Palo C |author4=Giugliano G |author5=Marfella R  |author6=D'Andrea F |author7=D'Armiento M |author8=Giugliano D |display-authors=3 |title=Effect of lifestyle changes on erectile dysfunction in obese men: A randomized controlled trial |journal=JAMA |volume=291 |issue=24 |pages=2978–84 |year=2004 |pmid=15213209 |doi=10.1001/jama.291.24.2978}}</ref>
* [[inkontinenca]]<ref>{{navedi revijo |author=Hunskaar S |title=A systematic review of overweight and obesity as risk factors and targets for clinical intervention for urinary incontinence in women |journal=Neurourol. Urodyn. |volume=27 |issue=8 |pages=749–57 |year=2008 |pmid=18951445 |doi=10.1002/nau.20635 }}</ref>
* [[kronična ledvična odpoved]]<ref>{{navedi revijo |author1=Ejerblad E |author2=Fored CM |author3=Lindblad P |author4=Fryzek J |author5=McLaughlin JK |author6=Nyrén O |title=Obesity and risk for chronic renal failure |journal=J. Am. Soc. Nephrol. |volume=17 |issue=6 |pages=1695–702 |year=2006 |pmid=16641153 |doi=10.1681/ASN.2005060638}}</ref>
* [[hipogonadizem]]<ref>{{navedi revijo |author1=Makhsida N |author2=Shah J |author3=Yan G |author4=Fisch H |author5=Shabsigh R |title=Hypogonadism and metabolic syndrome: Implications for testosterone therapy |journal=J. Urol. |volume=174 |issue=3 |pages=827–34 |date=september 2005 |pmid=16093964 |doi=10.1097/01.ju.0000169490.78443.59}}</ref>
* ''[[zakopan penis]]''<ref name="pmid19935302">{{navedi revijo |author1=Pestana IA |author2=Greenfield JM |author3=Walsh M |author4=Donatucci CF |author5=Erdmann D |title=Management of "buried" penis in adulthood: an overview |journal=Plast. Reconstr. Surg. |volume=124 |issue=4 |pages=1186–95 |date=oktober 2009 |pmid=19935302 |doi=10.1097/PRS.0b013e3181b5a37f}}</ref>
|}

=== Paradoks preživetja ===
Čeprav so negativne zdravstvene posledice debelosti v splošni populaciji dobro podprte z dostopnimi dokazi, zdravstveni rezultati v nekaterih podskupinah kažejo, da se stanje s povečanim ITM izboljša (fenomen, znan kot »paradoks preživetja zaradi debelosti«).<ref name=Schmidt2007>{{navedi revijo |author1=Schmidt DS|author2= Salahudeen AK |title=Obesity-survival paradox-still a controversy? |journal=Semin Dial |volume=20 |issue=6 |pages=486–92 |year=2007 |pmid=17991192 |doi=10.1111/j.1525-139X.2007.00349.x}}</ref> Paradoks so prvič opisali leta 1999 pri pretežkih in debelih pacientih na hemodializi<ref name=Schmidt2007/> in so ga kasneje ugotovili tudi pri osebah z [[odpoved srca|odpovedjo srca]] in [[periferna arterijska okluzivna bolezen|periferno arterijsko okluzivno boleznijo]] (PAOB).<ref name=paradox2003>{{navedi revijo |title=Behavioral counseling in primary care to promote a healthy diet: recommendations and rationale |journal=Am Fam Physician |volume=67 |issue=12 |pages=2573–6 |date=junij 2003 |pmid=12825847 |doi= |author= U.S. Preventive Services Task Force }}</ref>

Bolniki z odpovedjo srca z ITM med 30,0 in 34,9 so imeli nižjo smrtnost kot osebe z normalno telesno težo. To se pripisuje dejstvu, da ljudje, ko se jim stanje slabša, pogosto izgubljajo težo.<ref>{{navedi revijo |author1=Habbu A|author2= Lakkis NM|author3= Dokainish H |title=The obesity paradox: Fact or fiction? |journal=Am. J. Cardiol. |volume=98 |issue=7 |pages=944–8 |date=oktober 2006 |pmid=16996880 |doi=10.1016/j.amjcard.2006.04.039}}</ref> Podobne rezultate so dobili tudi pri drugih vrstah bolezni srca. Ljudje z debelostjo razreda I in obolelim srcem nimajo več dodatnih težav s srcem kot ljudje z normalno težo in obolelim srcem. Pri ljudeh z višjimi nivoji debelosti pa se tveganje za nadaljnje kardiovaskularne pripetljaje poveča.<ref>{{navedi revijo |author=Romero-Corral A |title=Association of bodyweight with total mortality and with cardiovascular events in coronary artery disease: A systematic review of cohort studies |journal=Lancet |volume=368 |issue=9536 |pages=666–78 |year=2006 |pmid=16920472 |doi=10.1016/S0140-6736(06)69251-9   |author2=Montori VM |author3=Somers VK |display-authors=3 |last4=Korinek |first4=Josef |last5=Thomas |first5=Randal J |last6=Allison |first6=Thomas G |last7=Mookadam |first7=Farouk |last8=Lopez-Jimenez |first8=Francisco}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Oreopoulos A |author2=Padwal R |author3=Kalantar-Zadeh K |author4=Fonarow GC |author5=Norris CM |author6=McAlister FA |title=Body mass index and mortality in heart failure: A meta-analysis |journal=Am. Heart J. |volume=156 |issue=1 |pages=13–22 |date=julij 2008 |pmid=18585492 |doi=10.1016/j.ahj.2008.02.014 }}</ref> Tudi pri [[Koronarna premostitvena kirurgija|premostitvenih operacijah na srcu]] debelih in prekomerno težkih bolnikov ni opaziti povečane umrljivosti.<ref>{{navedi revijo |author1=Oreopoulos A |author2=Padwal R |author3=Norris CM |author4=Mullen JC |author5=Pretorius V |author6=Kalantar-Zadeh K |title=Effect of obesity on short- and long-term mortality postcoronary revascularization: A meta-analysis |journal=Obesity (Silver Spring) |volume=16 |issue=2 |pages=442–50 |date=februar 2008 |pmid=18239657 |doi=10.1038/oby.2007.36}}</ref> Ena od raziskav je ugotovila, da je razlog za ugodnejše preživetje mogoče bolj agresivno zdravljenje, ki so ga debeli ljudi deležni ob bolezni srca.<ref>{{navedi revijo| author=Diercks DB|title=The obesity paradox in non-ST-segment elevation acute coronary syndromes: Results from the Can Rapid risk stratification of Unstable angina patients Suppress ADverse outcomes with Early implementation of the American College of Cardiology/American Heart Association Guidelines Quality Improvement Initiative|journal=Am Heart J|date=julij 2006|volume=152|issue=1|pages=140–8|pmid=16824844|doi=10.1016/j.ahj.2005.09.024| author2=Roe MT| author3=Mulgund J| display-authors=3| last4=Pollack| first4=Charles V.| last5=Kirk| first5=J. Douglas| last6=Gibler| first6=W. Brian| last7=Ohman| first7=E. Magnus| last8=Smith| first8=Sidney C.| last9=Boden| first9=William E.}}</ref> Druga raziskava je ugotovila, da od debelosti ni koristi, če se pri bolnikih z obolenjem perifernih arterij upošteva [[kronična obstruktivna pljučna bolezen]] (KOPB).<ref name=paradox2003/>

== Vzroki ==
Na osebni ravni posameznika obstaja mnenje, da je mogoče večino primerov debelosti pojasniti kot posledico pretiranega vnosa energije s hrano, ki se mu pridružuje pomanjkanje telesne dejavnosti.<ref name=CADG2006/> Omejeno število primerov ima vzroke v genetiki, zdravstvenem ozadju, ali duševni motnji.<ref>{{navedi revijo |author1=Bleich S |author2=Cutler D |author3=Murray C |author4=Adams A |title=Why is the developed world obese? |journal=Annu Rev Public Health |volume=29 |pages=273–95 |year=2008 |pmid=18173389 |doi=10.1146/annurev.publhealth.29.020907.090954}}</ref> Drugače kot v teh izjemnih primerih se za porast debelosti v družbi čuti, da je vzrok zanjo v lahko dostopni in okusni prehrani,<ref>{{navedi revijo |author1=Drewnowski A|author2= Specter SE |title=Poverty and obesity: the role of energy density and energy costs |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=79 |issue=1 |pages=6–16 |date=januar 2004 |pmid=14684391 |doi= |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/79/1/6}}</ref> povečani odvisnosti od avtomobilov in mehanizirani proizvodnji.<ref>{{navedi revijo |author1=Nestle M|author2= Jacobson MF |title=Halting the obesity epidemic: a public health policy approach |journal=Public Health Rep |volume=115 |issue=1 |pages=12–24 |year=2000 |pmid=10968581 |pmc=1308552 |doi= 10.1093/phr/115.1.12}}</ref><ref name=James2008>{{navedi revijo |author=James WP |title=The fundamental drivers of the obesity epidemic |journal=Obes Rev |volume=9 |issue=Suppl 1 |pages=6–13 |date=marec 2008 |pmid=18307693 |doi=10.1111/j.1467-789X.2007.00432.x}}</ref>

[[Pregledni članek]] iz leta 2006 je zbral deset drugih možnih vzrokov za aktualno povečevanje števila debelih:
# premalo spanja,
# endokrine motnje (okoljska [[onesnažilo|onesnažila]], ki vplivajo na presnovo lipidov),
# zmanjšana variabilnost temperature okolja,
# zmanjšanje [[prevalenca|razširjenosti]] [[kajenje|kajenja]], saj kajenje zavira apetit,
# večja uporaba zdravil, ki lahko zvišajo telesno maso (npr. [[atipični antipsihotik]]i),
# sorazmeren porast številčnosti etničnih in starostnih skupin, za pripadnike katerih je značilna višja telesna masa,
# nosečnost v kasnejši starosti (ki lahko povzroči nagnjenost k debelosti pri otrocih),
# [[epigenetika|epigenetski]] dejavniki tveganja, ki se dedujejo,
# [[naravni izbor]] za višji ITM,
# križanje ljudi z enakimi potezami, kar povečuje koncentracijo faktorjev tveganja za debelost (večja varianca mase v populacija povečuje število debelih ljudi).<ref name="pmid16801930">{{navedi revijo |author=Keith S.W. |title=Putative contributors to the secular increase in obesity: Exploring the roads less traveled |journal=Int J Obes (Lond) |volume=30 |issue=11 |pages=1585–94 |year=2006 |pmid=16801930 |doi=10.1038/sj.ijo.0803326 |url=http://www.nature.com/ijo/journal/v30/n11/full/0803326a.html   |author2=Redden DT |author3=Katzmarzyk PT |display-authors=3 |last4=Boggiano |first4=M M |last5=Hanlon |first5=E C |last6=Benca |first6=R M |last7=Ruden |first7=D |last8=Pietrobelli |first8=A |last9=Barger |first9=J L}}</ref>

Čeprav obstajajo tehtni dokazi o vplivu teh mehanizmov na večjo razširjenost debelosti, dokazi še vedno niso zadostni, avtorji pa menijo, da so verjetno manj vplivni od mehanizmov, obravnavanih v prejšnjem odstavku.

=== Prehrana ===
{{več slik|align=right||direction=horizontal|width=200|image1=World map of Energy consumption 1961,2.svg|image2=World map of Energy consumption 2001-2003.svg|alt1 = (levo) zemljevid sveta, kjer barva države odraža porabo energije v hrani njenih prebivalcev v 1961. Severna Amerika, Evropa in Avstralija imajo relativno visok vnos, Afrika in Azija pa porabita veliko manj. (Desno) zemljevid sveta, kjer barva države odraža porabo energije v hrani njenih prebivalcev v 2001–2003. Poraba v Severni Ameriki, Evropi in Avstraliji se je glede na prejšnje ravni v letu 1971  povečala. Poraba hrane se je znatno povečala tudi v številnih delih Azije. Poraba hrane pa v Afriki ostaja nizka |footer=Zemljevid razpoložljive energije v hrani na osebo na dan v 1961 (levo) in v 2001–2003 (desno) v kcal/osebo/dan.<ref name=Earth09/>
{{Multicol}}
{{legend|#b3b3b3|ni podatkov}}
{{legend|#ffff65|<1600}}
{{legend|#fff200|1600–1800}}
{{legend|#ffdc00|1800–2000}}
{{legend|#ffc600|2000–2200}}
{{legend|#ffb000|2200–2400}}
{{legend|#ff9a00|2400–2600}}
{{Multicol-break}}
{{legend|#ff8400|2600–2800}}
{{legend|#ff6e00|2800–3000}}
{{legend|#ff5800|3000–3200}}
{{legend|#ff4200|3200–3400}}
{{legend|#ff2c00|3400–3600}}
{{legend|#cb0000|>3600}}
{{Multicol-end}}
||}}

[[Slika:World Per Person Energy Consumption.png|thumb|alt=graf, ki kaže na postopno povečanje svetovne porabe energije s hrano na osebo na dan, med 1961 in 2002|Povprečna poraba energije na prebivalca po svetu 1961-2002.<ref name=Earth09>{{navedi splet |url=http://earthtrends.wri.org/searchable_db/index.php?theme=8&variable_ID=212&action=select_countries |title=EarthTrends: Nutrition: Calorie supply per capita |work=World Resources Institute |accessdate=18. oktober 2009 |archive-date=2011-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110611160708/http://earthtrends.wri.org/searchable_db/index.php?theme=8&variable_ID=212&action=select_countries |url-status=dead }}</ref>]]

Količina energije v hrani na posamezno osebo se med regijami in državami močno razlikuje. Je tudi bistveno drugačna od tiste v preteklosti.<ref name=Earth09/> Od leta 1970 do konca 1990 se je povprečje kalorij na osebo na dan (količina kupljene hrane) razen v vzhodni Evropi povečala v vseh delih sveta. Združene države Amerike so bile na prvem mestu s 3654&nbsp;kalorijami na prebivalca v letu 1996.<ref name=Earth09/> Ta številka se je v letu 2003 še povečala, in sicer na 3754.<ref name=Earth09/> Konec devetdesetih so Evropejci zaužili 3394, prebivalci območij v razvoju v Aziji 2648 in ljudje v podsaharski Afriki 2176 kalorij na osebo na dan.<ref name=Earth09/><ref>{{navedi splet |url=http://www.scribd.com/doc/1470965/USDA-frsept99b |title=USDA: frsept99b |work=[[United States Department of Agriculture]] |accessdate=januar 10, 2009}}</ref>  Za skupno porabo kalorij je bilo ugotovljeno, da je povezana z debelostjo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.statcan.gc.ca/pub/82-003-x/2009004/article/10933-eng.htm |title=Diet composition and obesity among Canadian adults |work=Statistics Canada |accessdate=}}</ref>

Široka razpoložljivost in dostopnost [[prehrana|smernic za prehranjevanje]]<ref>{{navedi splet|author=National Control for Health Statistics|title=Nutrition For Everyone|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|url=http://www.cdc.gov/nccdphp/dnpa/nutrition/nutrition_for_everyone|accessdate=2008-07-09}}</ref> je pri reševanju problemov zaradi prevelike ješčnosti in zaradi slabe izbire prehrane le malo zalegla.<ref>{{navedi revijo |author1=Marantz PR|author2= Bird ED|author3= Alderman MH |title=A call for higher standards of evidence for dietary guidelines |journal=Am J Prev Med |volume=34 |issue=3 |pages=234–40 |date=marec 2008 |pmid=18312812 |doi=10.1016/j.amepre.2007.11.017 }}</ref> Med letoma 1971 in 2000 je stopnja debelosti v ZDA od 14,5 % porasla na 30,9 %.<ref name=Flegal2002>{{navedi revijo|author1=Flegal KM |author2=Carroll MD |author3=Ogden CL |author4=Johnson CL|title=Prevalence and trends in obesity among US adults, 1999–2000|journal=JAMA|date=oktober 2002|volume=288| pages=1723–1727|url=http://jama.ama-assn.org/cgi/content/full/288/14/1723|doi=10.1001/jama.288.14.1723|pmid=12365955|issue=14}}</ref> V istem obdobju se je povečala tudi povprečna količina energije, zaužite s hrano. Pri ženskah je povprečna porast znašala 335 kalorij na dan (1542 kalorij leta 1971 in 1877 kalorij v letu 2004), medtem ko je bila pri moških povprečna porast 168 kalorij na dan (2450 kalorij leta 1971 in 2618 kalorij v letu 2004). Večina te dodatne energije v hrani je posledica povečanega uživanja ogljikovih hidratov in ne maščob.<ref>{{navedi revijo|author1=Wright JD |author2=Kennedy-Stephenson J |author3=Wang CY |author4=McDowell MA |author5=Johnson CL |title=Trends in intake of energy and macronutrients—United States, 1971–2000|journal=MMWR Morb Mortal Wkly Rep|date=februar 2004|volume=53|issue=4|pages=80–2|url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5304a3.htm|pmid=14762332}}</ref> Primarni viri teh dodatnih ogljikovih hidratov so sladkane pijače, ki pri mladih odraslih Američanih predstavljajo 25 odstotkov energije v užiti hrani,<ref name=Caballero>{{navedi revijo |author=Caballero B |title=The global epidemic of obesity: An overview |journal=Epidemiol Rev |volume=29 |issue= |pages=1–5 |year=2007 |pmid=17569676 |doi=10.1093/epirev/mxm012 }}</ref> in čipsi.<ref>{{navedi revijo|last=Mozaffarian|first=D|author2=Hao, T|author3=Rimm, EB|author4=Willett, WC|author5=Hu, FB|title=Changes in Diet and Lifestyle and Long-Term Weight Gain in Women and Men|journal=The New England Journal of Medicine|date=23. junij 2011 | volume=364| issue=25| pages=2392–404| pmid=21696306| doi=10.1056/NEJMoa1014296| pmc=3151731}}</ref> Uživanje sladkanih pijač je verjeten vzrok za vse pogostejšo debelost.<ref>{{navedi revijo |author1=Malik VS|author2= Schulze MB|author3= Hu FB |title=Intake of sugar-sweetened beverages and weight gain: a systematic review |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=84 |issue=2 |pages=274–88 |date=avgust 2006 |pmid=16895873 |doi= |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/84/2/274 |pmc=3210834}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Olsen NJ|author2= Heitmann BL |title=Intake of calorically sweetened beverages and obesity |journal=Obes Rev |volume=10 |issue=1 |pages=68–75 |date=januar 2009 |pmid=18764885 |doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00523.x }}</ref>

Ko se prebivalstvo čedalje bolj zanaša na z energijo nabite obilne obede in na obroke v obliki hitre hrane, postaja povezava med hitrim prehranjevanjem ljudi in njihovo debelostjo vse bolj zaskrbljujoča.<ref>{{navedi revijo |author=Rosenheck R |title=Fast food consumption and increased caloric intake: a systematic review of a trajectory towards weight gain and obesity risk |journal=Obes Rev |volume=9 |issue=6 |pages=535–47 |date=november 2008 |pmid=18346099 |doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00477.x}}</ref>  V ZDA se je med 1977 in 1995 število obrokov hitre hrane potrojilo, količina energije v teh obrokih pa početverila.<ref>{{navedi knjigo |author1=Lin BH |author2=Guthrie J |author3=Frazao E |editor=Frazao E |title=Agriculture Information Bulletin No. 750: America's Eating Habits: Changes and Consequences |url=http://www.ers.usda.gov/publications/aib750/ |year=1999 |publisher=US Department of Agriculture, Economic Research Service |location=Washington, DC |pages=213–239 |chapter=Nutrient contribution of food away from home |access-date=2013-10-30 |archive-date=2002-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020611183104/http://www.ers.usda.gov/publications/aib750/ |url-status=dead }}</ref>

[[Agrarna politika]] in kmetijske tehnologije so v ZDA in Evropi privedle do nižjih cen hrane. V Združenih državah Amerike je subvencioniranje koruze, soje, pšenice in riža na osnovi Zakona o kmetijstvu ZDA povzročilo, da so glavni viri predelane hrane poceni v primerjavi s sadjem in zelenjavo.<ref>{{navedi novice |last=Pollan |first=Michael|title=You Are What You Grow|work=New York Times|url=http://www.nytimes.com/2007/04/22/magazine/22wwlnlede.t.html?ex=1186027200&en=bbe0f6a2c10e3b3c&ei=5070|date=22.4.2007 |accessdate=30.7.2007}}</ref> Zakonski predpisi o obveznem navajanju kalorij in o oznakah s podatki o izdelku predstavljajo poskus usmeriti ljudi k bolj zdravi hrani in jim omogočiti, da se zavejo, koliko kalorij porabijo.

Debeli ljudje vedno poročajo, da užijejo manj hrane kot ljudje z normalno težo.<ref>Kopelman and Caterson 2005:324.</ref> Te ugotovite podpirajo tako testi, ki so jih izvedli v kalorimetričnem prostoru,<ref>{{navedi knjigo|title=Metabolism alone doesn't explain how thin people stay thin |publisher=The Medical Post|work=John Schieszer}}</ref> kot tudi neposredna opazovanja.

=== Sedeči način življenja ===
[[Sedeči način življenja]] igra pomembno vlogo pri debelosti.<ref>Seidell 2005 p.10</ref> Po vsem svetu je prišlo do velikega premika v smeri fizično manj zahtevnih del.<ref name=WHO2009>{{navedi splet |url=http://www.who.int/dietphysicalactivity/publications/facts/obesity/en/ |title=WHO: Obesity and overweight |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |accessdate=10.1.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081218104805/http://www.who.int/dietphysicalactivity/publications/facts/obesity/en/ |archivedate=2008-12-18 |url-status=live }}</ref><ref name=WHOExercise>{{navedi splet |url=http://www.who.int/dietphysicalactivity/factsheet_inactivity/en/index.html |title=WHO &#124; Physical Inactivity: A Global Public Health Problem |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |accessdate=22.2.2009}}</ref><ref name=Ness2006>{{navedi revijo |author1=Ness-Abramof R|author2= Apovian CM |title=Diet modification for treatment and prevention of obesity |journal=Endocrine |volume=29 |issue=1 |pages=5–9 |date=februar 2006 |pmid=16622287 |doi=10.1385/ENDO:29:1:135}}</ref> Posledično trenutno vsaj 30 % svetovnega prebivalstva telesno ni zadosti aktivno.<ref name=WHOExercise/> To je predvsem posledica povečane uporabe mehaniziranih prometnih sredstev in vse večja razširjenost za delo varčnih tehnologij doma.<ref name=WHO2009/><ref name=WHOExercise/><ref name=Ness2006/> Pri otrocih se zdi, da do znižanja stopnje telesne aktivnosti prihaja zaradi zmanjšanega obsega hoje in telesne vzgoje.<ref>{{navedi revijo |author1=Salmon J |author2=Timperio A |title=Prevalence, trends and environmental influences on child and youth physical activity |journal=Med Sport Sci |volume=50 |issue= |pages=183–99 |year=2007 |pmid=17387258 |doi=10.1159/000101391 |series=Medicine and Sport Science |isbn=978-3-318-01396-2 }}</ref> Svetovni trendi, kar se aktivno preživetega prostega časa in [[Telovadba|telesne dejavnosti]] tiče, so manj jasni. [[Svetovna zdravstvena organizacija]] poudarja, da se ljudje po vsem svetu vse manj aktivno rekreirajo, študija s Finske<ref>{{navedi revijo |author1=Borodulin K |author2=Laatikainen T |author3=Juolevi A |author4=Jousilahti P |title=Thirty-year trends of physical activity in relation to age, calendar time and birth cohort in Finnish adults |journal=Eur J Public Health |volume=18 |issue=3 |pages=339–44 |date=junij 2008 |pmid=17875578 |doi=10.1093/eurpub/ckm092}}</ref> pa je ugotovila povečanje; študija iz Združenih držav Amerike pa je ugotovila, da se obseg telesnih dejavnosti med prostim časom ni bistveno spremenil.<ref>{{navedi revijo |author1=Brownson RC|author2= Boehmer TK|author3= Luke DA |title=Declining rates of physical activity in the United States: what are the contributors? |journal=Annu Rev Public Health |volume=26 |issue= |pages=421–43 |year=2005 |pmid=15760296 |doi=10.1146/annurev.publhealth.26.021304.144437 }}</ref>

Tako pri otrocih kot pri odraslih obstaja povezava med časom gledanja televizije in tveganjem za debelost.<ref>{{navedi revijo |author1=Gortmaker SL |author2=Must A |author3=Sobol AM |author4=Peterson K |author5=Colditz GA |author6=Dietz WH |title=Television viewing as a cause of increasing obesity among children in the United States, 1986–1990 |journal=Arch Pediatr Adolesc Med |volume=150 |issue=4 |pages=356–62 |date=april 1996 |pmid=8634729 |doi=10.1001/archpedi.1996.02170290022003}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Vioque J|author2= Torres A|author3= Quiles J |title=Time spent watching television, sleep duration and obesity in adults living in Valencia, Spain |journal=Int. J. Obes. Relat. Metab. Disord. |volume=24 |issue=12 |pages=1683–8 |date=december 2000 |pmid=11126224 |doi= 10.1038/sj.ijo.0801434}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Tucker LA|author2= Bagwell M |title=Television viewing and obesity in adult females |journal=Am J Public Health |volume=81 |issue=7 |pages=908–11 |date=julij 1991 |pmid=2053671 |pmc=1405200 |doi= 10.2105/AJPH.81.7.908|url=http://www.ajph.org/cgi/reprint/81/7/908|format=PDF}}</ref>  Pregledna raziskava je pri 63 od 73 študij (86 %) našla povečano stopnjo debelosti pri otrocih s povečano izpostavljenostjo medijem, pri tem se je raven debelosti sorazmerno povečala v odvisnosti od časa, ki so ga otroci preživeli pred televizijo.<ref>{{navedi splet |url=http://ipsdweb.ipsd.org/uploads/IPPC/CSM%20Media%20Health%20Report.pdf |title=Media + Child and Adolescent Health: A Systematic Review |publisher=Common Sense Media |year=2008 |format=PDF |work=Ezekiel J. Emanuel |accessdate=6.4.2009 |archive-date=2012-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121122070205/http://ipsdweb.ipsd.org/uploads/IPPC/CSM%20Media%20Health%20Report.pdf |url-status=dead }}</ref>

=== Genetika ===
[[Slika:La monstrua desnuda (1680), de Juan Carreño de Miranda..jpg|thumb|upright|alt = slika temnolasega debelega dekleta rdečih lic, ki se naslanja na mizo. V levi roki drži grozdje in liste trte, ki pokrivajo njeno mednožje|Slika iz leta 1680, ki jo je naslikal [[Juan Carreno de Miranda]], z dekletom, ki naj bi imelo [[sindrom Prader-Willi]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.esst.org/newsletter2000.htm |title=Case Study: Cataplexy and SOREMPs Without Excessive Daytime Sleepiness in Prader Willi Syndrome. Is This the Beginning of Narcolepsy in a Five Year Old? |last=Jones |first=Mary |publisher=European Society of Sleep Technologists |accessdate=6.4.2009 |archive-date=2017-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170606223122/http://www.esst.org/newsletter2000.htm |url-status=dead }}</ref>]]
Kot veliko drugih obolenj je tudi debelost posledica medsebojnega vpliva genetskih in okoljskih dejavnikov. [[Polimorfizem|Polimorfizmi]] v različnih [[gen]]ih, ki nadzorujejo [[apetit]] in [[metabolizem]], povzročijo nagnjenost k debelosti, ko je v hrani na voljo dovolj energije. Že leta 2006 so v človeškem genomu odkrili več kot 41 območij, ki so v ustreznem okolju povezana z razvojem debelosti.<ref>{{navedi revijo |author=Poirier, P. |title=Obesity and cardiovascular disease: pathophysiology, evaluation, and effect of weight loss |journal=Arterioscler. Thromb. Vasc. Biol. |volume=26 |issue=5 |pages=968–76 |date=maj 2006 |pmid=16627822 |doi=10.1161/01.ATV.0000216787.85457.f3 |url=   |author2=Giles TD |author3=Bray GA |display-authors=3 |last4=Hong |first4=Y |last5=Stern |first5=JS |last6=Pi-Sunyer |first6=FX |last7=Eckel |first7=RH}}</ref> Za ljudi z dvema kopijama [[gen FTO|gena FTO]] (gena, ki je povezan z maščobno maso in debelostjo) so ugotovili, da v povprečju tehtajo 3–4&nbsp;kg več od ljudi brez tveganega [[alel]]a in da imajo 1,67-krat večje tveganje za debelost.<ref>{{navedi revijo |author1=Loos RJ|author2= Bouchard C |title=FTO: the first gene contributing to common forms of human obesity |journal=Obes Rev |volume=9 |issue=3 |pages=246–50 |date=maj 2008 |pmid=18373508 |doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00481.x }}</ref> Delež debelosti, ki ga je pripisati genetskim dejavnikom, glede na populacijo pregledanih variira med 6 in 85 %.<ref>{{navedi revijo |author1=Yang, W.|author2= Kelly, T.|author3= He, J. |title=Genetic epidemiology of obesity |journal=Epidemiol Rev |volume=29 |issue= |pages=49–61 |year=2007 |pmid=17566051 |doi=10.1093/epirev/mxm004}}</ref>

Debelost je glavna značilnost več sindromov, kot so [[sindrom Prader-Willi|Prader-Willi]], [[sindrom Bardet-Biedl|Bardet-Biedl]], [[Cohenov sindrom]] in [[sindrom MOMO|MOMO]]. Izraz »nesindromska debelost« se včasih uporablja v primerih, kjer so ti pogoji izključeni.<ref name="pmid19506576">{{navedi revijo |author1=Walley AJ|author2= Asher JE|author3= Froguel P |title=The genetic contribution to non-syndromic human obesity |journal=Nat. Rev. Genet. |volume= 10|issue= 7|pages= 431–42|date=junij 2009 |pmid=19506576 |doi=10.1038/nrg2594 }}</ref> 7 % ljudi z zgodnjim nastopom hude debelosti (debelost, do katere pride pred 10. letom in kjer je indeks telesne mase več kot tri [[standardni odklon|standardne odklone]] nad normalo) ima enotočkovno mutacijo DNK.<ref>{{navedi revijo |author1=Farooqi S. |author2=O'Rahilly S. |title=Genetics of obesity in humans |journal=Endocr. Rev. |volume=27 |issue=7 |pages=710–18 |date=december 2006 |pmid=17122358 |doi=10.1210/er.2006-0040 |url=http://edrv.endojournals.org/cgi/content/full/27/7/710 |access-date=2013-10-30 |archive-date=2010-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100710170521/http://edrv.endojournals.org/cgi/content/full/27/7/710 |url-status=dead }}</ref>

Študije, ki so se usmerile na dedne vzorce in ne na specifične gene, so ugotovile, da je med otroci, katerih oba starša sta bila debela, debelih 80 %, v nasprotju z manj kot 10 % debelih otrok s starši normalne teže.<ref>{{navedi knjigo |last=Kolata |first=Gina |title=Rethinking thin: The new science of weight loss&nbsp;– and the myths and realities of dieting |publisher=Picador |location= |year=2007 |page=122 |isbn=0-312-42785-9}}</ref>

[[Hipoteza o varčnem genu]] predpostavlja, da so ljudje zaradi pomanjkanja hrane med evolucijo nagnjeni k debelosti. Njihova sposobnost izkoristiti redka obdobja obilja in energijo shraniti v obliki maščobe bi lahko bila koristna v obdobjih, ko hrana ni vedno enako obilna, tako da so posamezniki z večjo zalogo maščobe bolj verjetno preživeli čase lakote. Ta težnja shranjevanja maščob pa bi v družbah s stabilno oskrbo s hrano bila znak neprilagojenosti.<ref>{{navedi revijo |author1=Chakravarthy MV|author2= Booth FW |title=Eating, exercise, and "thrifty" genotypes: Connecting the dots toward an evolutionary understanding of modern chronic diseases |journal=J. Appl. Physiol. |volume=96 |issue=1 |pages=3–10 |year=2004 |pmid=14660491 |doi=10.1152/japplphysiol.00757.2003}}</ref> Teorija je bila deležna različnih kritik, obstajajo tudi druge teorije na evolucijski osnovi, kot so [[hipoteza drsečega gena]] in [[Varčen fenotip|hipoteza varčnega fenotipa]].<ref>{{cite doi|10.1038/ijo.2009.175}}</ref><ref>{{cite doi|10.1002/ajhb.21100}}</ref>

=== Druge bolezni ===
Nekatere telesne in duševne bolezni ter farmacevtske snovi, ki se uporabljajo za zdravljenje, lahko nagnjenost k debelosti povečajo. Med boleznimi, ki povečujejo tveganje za debelost, je nekaj redkih genetskih sindromov, kot tudi nekatere prirojene ali pridobljene bolezni: [[hipotiroidizem]], [[Cushingov sindrom]], insuficienca [[rastni hormon|rastnega hormona]]<ref>{{navedi revijo |author1=Rosén T |author2=Bosaeus I |author3=Tölli J |author4=Lindstedt G |author5=Bengtsson BA |title=Increased body fat mass and decreased extracellular fluid volume in adults with growth hormone deficiency |journal=Clin. Endocrinol. (Oxf) |volume=38 |issue=1 |pages=63–71 |year=1993 |pmid=8435887| doi = 10.1111/j.1365-2265.1993.tb00974.x}}</ref> in [[motnja prehranjevanja|motnje prehranjevanja]]: [[kompulzivna motnja hranjenja]] in [[sindrom nočnega prehranjevanja]].<ref name=HaslamJames/> Vendar pa debelost ne velja za psihiatrično motnjo in zato v [[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj|DSM-IVR]] ni navedena kot duševna bolezen.<ref>{{navedi revijo |author1=Zametkin AJ |author2=Zoon CK |author3=Klein HW |author4=Munson S |title=Psychiatric aspects of child and adolescent obesity: a review of the past 10 years |journal=J Am Acad Child Adolesc Psychiatry |volume=43 |issue=2 |pages=134–50 |date=februar 2004 |pmid=14726719 |doi=10.1097/00004583-200402000-00008}}</ref> Nagnjenost k prekomerni telesni teži in debelosti je pri bolnikih s psihiatričnimi motnjami višja kot pri osebah brez njih.<ref>{{navedi revijo|author1=Chiles C|author2= van Wattum PJ|title=Psychiatric aspects of the obesity crisis|journal=Psychiatr Times|year=2010|volume=27|issue=4|pages=47–51}}</ref>

Nekatera zdravila lahko povzročijo povečanje teže ali spremembe v telesni sestavi. To so med drugim [[insulin]], [[sulfonilsečnina|sulfonilsečnine]], [[tiazolidindion]]i, [[atipični antipsihotik]]i, [[antidepresiv]]i, [[glukokortikoidi]], določeni [[antikonvulziv]]i ([[fenitoin]] in [[valproat]]), [[pizotifen]] ter nekatere oblike [[hormonska kontracepcija|hormonske kontracepcije]].<ref name=HaslamJames/>

=== Družbeni dejavniki ===
[[Slika:Yamai no Soshi - Obesity.JPG|thumb|Pergament (''Jamaj no soši'', pozno 12. stoletje) kaže izposojevalko denarja z debelostjo, ki velja za bolezen bogatih.]] 
Čeprav so za razumevanje debelosti genetski vplivi pomembni, z njimi ni mogoče pojasniti trenutnega dramatična naraščanja debelosti v posameznih državah ali po svetu.<ref>{{navedi revijo |author1=Yach D|author2= Stuckler D|author3= Brownell KD |title=Epidemiologic and economic consequences of the global epidemics of obesity and diabetes |journal=Nat. Med. |volume=12 |issue=1 |pages=62–6 |date=januar 2006 |pmid=16397571 |doi=10.1038/nm0106-62 }}</ref> Čeprav velja kot dokazano, da presežek zaužite energije na individualni osnovi vodi k debelosti, se o vzrokih za premike v teh dveh dejavnikih na nivoju družbe veliko razpravlja. Obstajajo številne teorije, vendar pa je najverjetnejši vzrok kombinacija različnih dejavnikov.

Korelacija med [[družbeni razred|družbenim razredom]] in ITM se po svetu razlikuje. Pregledna študija leta 1989 je pokazala, da je za ženske v visokem družbenem razredu v razvitih državah debelost manj verjetna. Pri moških iz različnih družbenih razredov ni bilo opaziti velikih razlik. V državah v razvoju so imele ženske, moški in otroci iz visokih družbenih razredov višje stopnje debelosti.<ref>{{navedi revijo |author1=Sobal J|author2= Stunkard AJ |title=Socioeconomic status and obesity: A review of the literature |journal=Psychol Bull |volume=105 |issue=2 |pages=260–75 |date=marec 1989 |pmid=2648443 |doi=10.1037/0033-2909.105.2.260}}</ref> Posodobitev tega pregleda iz leta 2007 je ugotovila enake, a šibkejše povezave. Po mnenju avtorjev je zmanjšana korelacija posledica vplivov [[globalizacija|globalizacije]].<ref name=McLaren2007>{{navedi revijo |author=McLaren L |title=Socioeconomic status and obesity |journal=Epidemiol Rev |volume=29 |issue= |pages=29–48 |year=2007 |pmid=17478442 |doi=10.1093/epirev/mxm001}}</ref> V razvitih državah sta stopnja debelosti odraslih in odstotek najstniških otrok s prekomerno telesno težo povezana z [[ekonomska neenakost|ekonomsko neenakostjo]]. Podobno razmerje je videti med [[zvezna država Združenih držav Amerike|ameriškimi zveznimi državami]]: vse več odraslih, tudi v višjih družbenih razredih v bolj neenakopravnih državah, je debelih.<ref name="spirit">{{navedi knjigo|title=The Spirit Level: Why More Equal Societies Almost Always Do Better |url=https://archive.org/details/spiritlevelwhymo0000wilk |last1=Wilkinson |first1=Richard |last2=Pickett |first2=Kate |publisher=Allen Lane |location=London |isbn=978-1-84614-039-6 |year=2009 |pages=[https://archive.org/details/spiritlevelwhymo0000wilk/page/91 91]–101}}</ref>

Za povezavo med ITM in družbenim statusom obstaja veliko razlag. Mnenje je, da si premožni v razvitih državah lahko privoščijo hranljivejšo hrano, da so pod večjim pritiskom okolja, da ostanejo vitki, in da imajo več možnosti ter tudi večja pričakovanja za [[telesna pripravljenost|telesno pripravljenost]]. Za [[nerazvite države]] menijo, da so med dejavniki, ki vplivajo na opazovane vzorce, možnost privoščiti si hrano, visoka poraba energije zaradi fizičnega dela in pa kulturne vrednote, ki spodbujajo večjo telesno velikost.<ref name=McLaren2007/> Odnos do telesne mase, ki ga imajo ljudje med svojim življenjem, lahko prav tako igra vlogo pri pojavu debelosti. Ugotovljena je korelacija v spremembah ITM v času med prijatelji, brati in sestrami ter zakonci.<ref>{{navedi revijo |last1=Christakis |first1=N.A. |last2=Fowler |first2=James H. |title=The Spread of Obesity in a Large Social Network over 32 Years |journal= New England Journal of Medicine|volume=357 |issue=4 |pages=370–379 |year=2007 |pmid=17652652 |doi=10.1056/NEJMsa066082}}</ref> Kaže, da stres in občutek nizkega socialnega statusa povečata nagnjenost k debelosti.<ref name="spirit" /><ref>{{navedi revijo |author=Bjornstop P. |title=Do stress reactions cause abdominal obesity and comorbidities? |journal=Obesity Reviews |volume=2 |issue=2 |pages=73–86 |year=2001 |doi=10.1046/j.1467-789x.2001.00027.x |pmid=12119665}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Goodman |first1=E. |last2=Adler |first2=N.E. |last3=Daniels |first3=S.R. |last4=Morrison |first4=J.A. |last5=Slap |first5=G.B. |last6=Dolan |first6=L.M. |title=Impact of objective and subjective social status on obesity in a biracial cohort of adolescents |journal=Obesity Reviews |volume=11 |issue=8 |pages=1018–26 |year=2003 |pmid=12917508 |doi=10.1038/oby.2003.140}}</ref>

Kajenje ima pomemben vpliv na posameznikovo težo. Ljudje, ki nehajo kaditi, se v roku desetih let zredijo povprečno za 4,4&nbsp;kg (moški) oziroma 5,0&nbsp;kg (ženske).<ref>{{navedi revijo |author1=Flegal KM |author2=Troiano RP |author3=Pamuk ER |author4=Kuczmarski RJ |author5=Campbell SM |title=The influence of smoking cessation on the prevalence of overweight in the United States |journal=N. Engl. J. Med. |volume=333 |issue=18 |pages=1165–70 |date=november 1995 |pmid=7565970 |doi= 10.1056/NEJM199511023331801}}</ref> Vendar pa so spremembe v pogostnosti kajenja za zdaj imele le malo vpliva na splošno raven debelosti.<ref>{{navedi revijo |author1=Chiolero A |author2=Faeh D |author3=Paccaud F |author4=Cornuz J |title=Consequences of smoking for body weight, body fat distribution, and insulin resistance |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=87 |issue=4 |pages=801–9 |date=1 April 2008|pmid=18400700 |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/87/4/801 }}</ref>

V Združenih državah Amerike je število otrok, ki jih prizadeta oseba ima, povezano z njeno nagnjenostjo k debelosti. Pri ženskah se tveganje poveča za 7 %, pri moških pa za 4 % na otroka.<ref>{{navedi revijo |author1=Weng HH |author2=Bastian LA |author3=Taylor DH |author4=Moser BK |author5=Ostbye T |title=Number of children associated with obesity in middle-aged women and men: results from the health and retirement study |journal=J Women's Health (Larchmt) |volume=13 |issue=1 |pages=85–91 |year=2004 |pmid=15006281 |doi=10.1089/154099904322836492}}</ref> To je mogoče delno pojasniti z dejstvom, da vzdrževanje otrok in skrb zanje zmanjšuje telesno aktivnost staršev na Zahodu.<ref>{{navedi revijo |author1=Bellows-Riecken KH|author2= Rhodes RE |title=A birth of inactivity? A review of physical activity and parenthood |journal=Prev Med |volume=46 |issue=2 |pages=99–110 |date=februar 2008 |pmid=17919713 |doi=10.1016/j.ypmed.2007.08.003}}</ref>

V državah v razvoju urbanizacija igra vlogo pri vse bolj pogosti debelosti. Na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] je stopnja debelosti pod 5 %, vendar v nekaterih mestih presega 20 %.<ref>{{navedi splet |url=http://www.who.int/dietphysicalactivity/media/en/gsfs_obesity.pdf |title=Obesity and Overweight |format=PDF |publisher=[[World Health Organization]] |accessdate=februar 22, 2009}}</ref> [[Podhranjenost]] v zgodnjem življenju verjetno igra pomembno vlogo pri naraščanju debelosti v teh okoljih.<ref name=DC2001>{{navedi revijo |author=Caballero B |title=Introduction. Symposium: Obesity in developing countries: biological and ecological factors |journal=J. Nutr. |volume=131 |issue=3 |pages=866S–870S |date=marec 2001 |pmid=11238776 |doi= |url=http://jn.nutrition.org/cgi/content/full/131/3/866S}}</ref> Endokrine spremembe, do katerih pride v časih podhranjenosti, lahko spodbujajo skladiščenje maščobe med obdobji, ko je na voljo več energije v obliki hrane.<ref name=DC2001/>

Skladno s [[kognitivna epidemiologija|kognitivnimi epidemiološkimi]] podatki številne študije potrjujejo, da je debelost povezana s kognitivnimi funkcijami.<ref name="Smith2011">{{navedi revijo |url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1467-789X.2011.00920.x/abstract |title=A review of the association between obesity and cognitive function across the lifespan: implications for novel approaches to prevention and treatment |volume=12 |issue=9 |pages=740–755 |date=september 2011 |journal=Obesity Reviews}}</ref> Ali debelost povzroča kognitivne primanjkljaje ali obratno, za zdaj ni jasno.

=== Kužni dejavniki ===
Raziskave o vplivu patogenov na presnovo so še vedno v povojih. Za [[Črevesna flora|črevesno mikrofloro]] je dokazano, da je pri suhih in debelih ljudeh različna. Obstajajo znaki, da lahko črevesna flora pri debelih in suhih osebah vpliva na presnovne možnosti. Kaže, da ta očitna sprememba v zmožnostih presnove omogoča večjo zmogljivost za izkoriščanje energije in tako prispeva k debelosti. Ali so te razlike neposredni vzrok za debelost ali pa njena posledica, je še odprto vprašanje.<ref>{{navedi revijo |author1=DiBaise, J.K. |author2=Zhang, H. |author3=Crowell, M.D. |author4=Krajmalnik-Brown, R. |author5=Decker, G.A. |author6=Rittmann, B.E. |title=Gut microbiota and its possible relationship with obesity |journal=Mayo Clinic Proceedings |volume=83 |issue=4 |pages=460–9 |date=april 2008 |pmid=18380992 |doi=10.4065/83.4.460}}</ref>

Pri ljudeh in pri več živalskih vrstah so ugotovili zvezo med [[virusi]] in debelostjo. Kolikšen je prispevek teh zvez k naraščanju debelosti, je treba še raziskati.<ref>{{navedi revijo |author1=Falagas ME|author2= Kompoti M |title=Obesity and infection |journal=Lancet Infect Dis |volume=6 |issue=7 |pages=438–46 |date=julij 2006 |pmid=16790384 |doi=10.1016/S1473-3099(06)70523-0 }}</ref>

== Patofiziologija ==
[[Slika:Fatmouse.jpg|thumb|alt=Dve beli miši, obe s podobno velikimi ušesi, črnimi očmi in rožnatimi smrčki. Telo miši na levi pa je približno trikrat večje od telesa normalno velike miši na desni.|Miš na levi ne more tvoriti [[leptin]]a, kar ima za posledico debelost]]
Obstaja veliko [[patofiziologija|patofizioloških]] mehanizmov, ki vplivajo na razvoj in obstoj debelosti.<ref name="flier">{{navedi revijo |author=Flier J.S. |title=Obesity wars: Molecular progress confronts an expanding epidemic |journal=Cell |year=2004 |pages=337–50 |volume=116 |issue=2 |pmid=14744442 |doi=10.1016/S0092-8674(03)01081-X}}</ref> To področje raziskav je bilo skoraj nedotaknjeno do odkritja [[leptin]]a leta 1994. Začenši s tem odkritjem je uspelo raziskovalcem razjasniti številne druge hormonske mehanizme, ki sodelujejo pri uravnavanju apetita in uživanja hrane, v vzorcih za nastanek in obstoj [[maščobno tkivo|maščobnega tkiva]] in v razvoju odpornosti na inzulin. Po odkritju leptina so bili raziskani mnogi drugi posredniki kot so [[grelin]], [[inzulin]], [[oreksin]], [[Pyy 3-36]], [[holecistokinin]] in [[adiponektin]]. [[Adipokin]]i so mediatorji, ki jih ustvarja maščobno tkivo; njihovo delovanje naj bi vplivalo na mnoge bolezni, ki so povezane z debelostjo.

Za leptin in grelin menijo, da se v svojem vplivu na apetit dopolnjujeta; grelin, ki ga sintetizira želodec, naj bi kratkoročno moduliral nadzor nad tekom (t. j. da je oseba lačna, ko je želodec prazen, in da neha jesti, ko se želodec raztegne). Leptin se proizvaja v maščobnem tkivu, signalizira telesu njegove maščobne zaloge in posreduje pri nadzoru nad dolgoročnim apetitom (oseba je več, kadar so maščobne zaloge nizke in manj, ko so visoke). Čeprav je dajanje leptina v majhni podskupini debelih posameznikov učinkovito, se za večino debelih oseb, glede na to, da imajo visoko raven leptina, meni, da so na leptin odporne,<ref>{{navedi revijo |author1=Hamann A|author2= Matthaei S |title=Regulation of energy balance by leptin |journal=Exp. Clin. Endocrinol. Diabetes |volume=104 |issue=4 |pages=293–300 |year=1996 |pmid=8886745 |doi=10.1055/s-0029-1211457}}</ref> kar naj bi bil eden od vzrokov za neučinkovitost terapije z leptini pri zaviranju apetita pri njih.<ref name="flier"/>
[[Slika:Leptin.png|thumb|left|alt=tridimenzionalni model s parom nasprotno sučnih alfa cilindrov, ki sta na svojih koncih povezana z več linearnimi segmenti|Grafična upodobitev molekule leptina]]
Čeprav se leptin in grelin tvorita na periferiji, nadzorujeta apetit s svojim vplivom na [[osrednje živčevje]]. Konkretno delujeta skupaj z drugimi hormoni za tek na [[hipotalamus]], to je območje v možganih, ki je ključno pri regulaciji vnosa hrane in porabe energije. V hipotalamusu obstaja več krogotokov, ki prispevajo k njegovi vlogi glede apetita, pot za [[melanokortin]] je med njimi še najbolj raziskana.<ref name="flier"/> Krog se začne v arkuatnem jedru, to je območju hipotalamusa, in ki ima izhode v [[lateralni hipotalamus]] (LH) in [[ventromedialni hipotalamus]] (VMH),, ki sta centra za hranjenje in za sitost.<ref>{{navedi knjigo |last1=Boulpaep |first1=Emile L. |last2=Boron |first2=Walter F. |title=Medical physiologya: A cellular and molecular approach |url=https://archive.org/details/medicalphysiolog0000boro_a6j9 |publisher=Saunders |location=Philadelphia |year=2003 |page=[https://archive.org/details/medicalphysiolog0000boro_a6j9/page/1227 1227] |isbn=0-7216-3256-4}}</ref>

Arkuatno jedro vsebuje dve različni skupini [[nevron]]ov.<ref name="flier"/> Prva skupina izraža tako [[nevropeptid Y]] (NPY) kot [[aguti-povezan peptid]] (AgRP) in ima stimulativne vhode v LH ter inhibitorne vhode v VMH. Druga skupina izraža [[pro-opiomelanokortin]] (POMC) in CART (»cocaine- and amphetamine-regulated transcript«) in ima stimulativne vhode v VMH in inhibitorne vhode v LH. Tako nevroni NPY/AgRP spodbujajo hranjenje in krnijo občutek sitosti, nevroni POMC/CART pa po drugi strani spodbujajo sitost in željo po hrani zavirajo. Leptin delno regulira obe skupini nevronov. Skupino NPY/AgRP zavira, obenem pa spodbuja skupino POMC/CART. Zato pomanjkljivosti v signalu leptina, bodisi zaradi pomanjkanja leptina ali zaradi odpornosti nanj, vodijo do prekomernega uživanja hrane pri nekaterih genetsko pogojenih ali pridobljenih oblikah debelosti.<ref name="flier"/>
{{clear}}

== Javno zdravje ==
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) napoveduje, da utegne [[prekomerna telesna teža]] oziroma debelost kmalu postati najpomembnejši vzrok za slabo zdravje druge in prehiteti druge, bolj tradicionalne zdravstvene probleme, kot sta na primer [[podhranjenost]] in [[nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Loscalzo |first1=Joseph |last2=Fauci |first2=Anthony S. |authorlink2=Anthony Fauci |last3=Braunwald |first3=Eugene |last4=Dennis L. |first4=Kasper |last5=Hauser |first5=Stephen L. |last6=Longo |first6=Dan L. |title=Harrison's principles of internal medicine |publisher=McGraw-Hill Medical |location= |year=2008 |pages= |isbn=0-07-146633-9}}</ref> Debelost je zaradi svoje razširjenosti, stroškov in učinkov na zdravje problem javnega zdravja in politični problem.<ref>{{navedi knjigo |author=Satcher D. |title=The Surgeon General's Call to Action to Prevent and Decrease Overweight and Obesity |year=2001 |publisher=U.S. Dept. of Health and Human Services, Public Health Service, Office of Surgeon General|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK44206/ |isbn=978-0-16-051005-2}}</ref> Delovna skupina za preventivne službe ZDA priporoča pregled za vse odrasle, nato pa vedenjske posege pri osebah, ki so predebele.<ref>{{navedi revijo|last=Moyer|first=VA|author2=U.S. Preventive Services Task, Force|title=Screening for and management of obesity in adults: U.S. Preventive Services Task Force recommendation statement.|journal=Annals of internal medicine|date=4. september 2012|volume=157|issue=5|pages=373–8|pmid=22733087|doi=10.7326/0003-4819-157-5-201209040-00475}}</ref> Prizadevanja na področju javnega zdravja gredo v smeri razumevanja in odpravljanje okoljskih dejavnikov, ki so odgovorni za vse večjo razširjenost debelosti v populaciji. Rešitve se osredotočajo na spremembe v dejavnikih, ki povzročajo prekomeren vnos energije prek hrane in ki ovirajo telesno dejavnost. Prizadevanja vključujejo programe zveznega financiranja prehrane v šolah, omejitve pri neposrednem trženju slabe hrane otrokom<ref>{{navedi novice |first=Brook |last=Barnes|title=Limiting Ads of Junk Food to Children |url=http://www.nytimes.com/2007/07/18/business/18food.html|work=New York Times|date=2007-07-18|accessdate=2008-07-24}}</ref> ter zmanjšano dostopnost sladkanih pijač v šolah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.healthfinder.gov/news/newsstory.aspx?docID=625759 |title=Fewer Sugary Drinks Key to Weight Loss - healthfinder.gov |work=U.S. Department of Health and Human Services |accessdate=18. oktober 2009 |archive-date=2012-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121116045620/http://www.healthfinder.gov/news/newsstory.aspx?docID=625759 |url-status=dead }}</ref> Prizadevanja pri razvoju urbanih okolij gredo v smeri povečane dostopnost parkov in razvoja poti za pešce.<ref>{{navedi revijo|author=Brennan Ramirez LK|title=Indicators of activity-friendly communities: An evidence-based consensus process|journal=Am J Prev Med|date=december 2006|issue=6|pages=530–32|pmid=17169714|url= |doi=10.1016/j.amepre.2006.07.026|volume=31 |author2=Hoehner CM |author3=Brownson RC|display-authors=3 |last4=Cook|first4=R |last5=Orleans|first5=C |last6=Hollander|first6=M |last7=Barker|first7=D |last8=Bors|first8=P |last9=Ewing|first9=R}}</ref>

Številne države in skupine so objavile poročila, ki obravnavajo debelost. V letu 1998 so objavili prve Zvezne smernice ZDA, z naslovom »Klinične smernice za identifikacijo, ocenjevanje ter zdravljenje prekomerne telesne teže in debelosti pri odraslih: Poročilo o dokazih«.<ref>{{navedi knjigo |author=National Heart, Lung, and Blood Institute|title=Clinical Guidelines on the Identification, Evaluation, and Treatment of Overweight and Obesity in Adults |publisher=International Medical Publishing, Inc |location=|year= 1998 |isbn=1-58808-002-1 |oclc= |url=http://www.nhlbi.nih.gov/guidelines/obesity/ob_gdlns.pdf|format=PDF}}</ref> V letu 2006 je kanadska mreža za debelost objavila »Kanadske smernice za klinično prakso (CPG), o obravnavanju in preprečevanju debelosti pri odraslih in otrocih«. Ta celovita, na dokazih temelječa navodila obravnavajo pristop in preprečevanje prekomerne telesne teže in debelosti pri odraslih in otrocih.<ref>{{navedi revijo |author1=Lau DC |author2=Douketis JD |author3=Morrison KM |author4=Hramiak IM |author5=Sharma AM |author6=Ur E |title=2006 Canadian clinical practice guidelines on the management and prevention of obesity in adults and children summary |journal=CMAJ |volume=176 |issue=8|pages=S1–13 |date=april 2007 |pmid=17420481 |pmc=1839777 |doi=10.1503/cmaj.061409 |url=http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/176/8/S1}}</ref>
=== Evropa ===
[[File:Prekomerna prehranjenost otrok v Sloveniji, 2014.png|thumb|350px|Prekomerna prehranjenost otrok v Sloveniji, 2014, po občinah]]
Leta 2004 so britansko Združenje zdravnikov, Fakulteta za javno zdravje in Kraljevi kolidž za pediatrijo in zdravje otrok objavili poročilo »Problemi se nabirajo«, ki poudarja problem debelosti v Veliki Britaniji.<ref>{{navedi knjigo |title=Storing up problems; the medical case for a slimmer nation |date=2004-02-11 |publisher=Royal College of Physicians |location= London|isbn=1-86016-200-2}}</ref> Istega leta je Odbor za zdravje britanskega parlamenta objavil rezultate dotlej najbolj obsežne ankete o vplivu debelosti na zdravje in družbo v Veliki Britaniji ter odgovor nanje v obliki možnih pristopov k problemu.<ref name =GB2004>{{navedi knjigo |author=Great Britain Parliament House of Commons Health Committee |title=Obesity – Volume 1 – HCP 23-I, Third Report of session 2003–04. Report, together with formal minutes|url=http://www.publications.parliament.uk/pa/cm200304/cmselect/cmhealth/23/2302.htm |accessdate=2007-12-17|date=maj 2004|publisher=TSO (The Stationery Office)|location=London |isbn=978-0-215-01737-6}}</ref> Leta 2006 je Državni inštitut za zdravje in kliniko (NICE) izdal smernice o diagnosticiranju in zdravljenju debelosti, vključno s političnimi implikacijami za nezdravstvene organizacije, kot so lokalne oblasti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nice.org.uk/nicemedia/pdf/CG43NICEGuideline.pdf |title=Obesity: guidance on the prevention, identification, assessment and management of overweight and obesity in adults and children |publisher=[[National Health Services]] (NHS)|year= 2006|format=PDF |work=National Institute for Health and Clinical Excellence (NICE)|accessdate=8. april 2009}}</ref> Poročilo iz leta 2007, ki ga je izdelal sir Derek Wanless za Kraljevi sklad, opozarja, da lahko debelost finančno ohromi socialne službe države, če ta ne začne ukrepati.<ref>{{navedi knjigo |last=Wanless |first=Sir Derek |first2=John |last2=Appleby |first3=Anthony |last3=Harrison |first4=Darshan |last4=Patel |title=Our Future Health Secured? A review of NHS funding and performance|url=https://archive.org/details/ourfuturehealths0000unse |year=2007 |publisher=The King's Fund |location=London |isbn=1-85717-562-X}}</ref> WHO je v svoji študiji leta 2015 objavil napoved o znatnem povečanju debelih v Evropi do leta 2030.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/evropi-v-naslednjih-15-ih-letih-grozi-epidemija-debelosti.html|title=Evropi grozi epidemija debelosti. Preverite, v katerih državah bo največ predebelih |accessdate=6.5.2015 |date=6.5.2015 |format= |work=24ur.com }}</ref>

Preverja se celovite pristope, s katerimi naj bi se lotili naraščajočih ravni debelosti. Okvirna politična iniciativa proti debelosti vsebuje smernice za ukrepe »navzgor«, »na ravni« in »navzdol«. Smernice za ukrepe »navzgor« se tičejo potrebnih sprememb v družbi, pri smernicah »na ravni« gre za predloge, kako ustrezno spremeniti vedenje ljudi, pri smernicah »navzdol« pa za predloge, kako zdraviti trenutno ogrožene ljudi.<ref>{{navedi revijo |author1=Sacks G|author2= Swinburn B|author3= Lawrence M |title=Obesity Policy Action framework and analysis grids for a comprehensive policy approach to reducing obesity |journal=Obes Rev |volume=10 |issue=1 |pages=76–86 |date=januar 2009 |pmid=18761640|doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00524.x }}</ref>
=== Slovenija ===
V Sloveniji je od leta 2005 do 2010 potekalo izvajanje Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike ter od leta 2007 do 2012 Strategija Vlade RS na področju spodbujanja telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja. Temeljni cilji so bili zagotavljanje varne hrane vzdolž celotne živilske verige, vzpostavljanje, ohranjanje in krepitev zdravih prehranjevalnih navad ter zagotavljanje zadostne preskrbljenosti prebivalstva s kakovostno in zdravju koristno hrano, pridelano na trajnostni način. Poleg tega so bile izdelane smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah za otroke in mladostnike v vrtcih, šolah in domovih, za bolnike v bolnišnicah ter oskrbovance v domovih za starejše ter smernice zdravega prehranjevanja za delavce v delovnih organizacijah.<ref>Ministrstvo za zdravje. (2007). ''Debelost – javnozdravstveni problem prihodnosti?''</ref> Leta 2011 je bil oblikovan novi Nacionalni program prehranske politike za obdobje od 2012 do 2021.
Glede na sliko desno je problem debelosti v Sloveniji regionalno zelo različno prisoten, prizadet je zlasti vzhodni del Slovenije.

== Zdravljenje ==
[[Slika:Obesity Med2008.JPG|thumb|right|Orlistat (Xenical), najpogosteje uporabljeno zdravilo za debelosti, in [[sibutramin]] (Meridia), pred kratkim umaknjen s trga zaradi neželenih kardiovaskularnih učinkov]] 
Glavno zdravilo za debelost sta [[dieta]] in [[telovadba]].<ref name=CADG2006>{{navedi revijo |author1=Lau DC|author2= Douketis JD|author3= Morrison KM|author4= Hramiak IM|author5= Sharma AM|author6= Ur E |title=2006 Canadian clinical practice guidelines on the management and prevention of obesity in adults and children summary |journal=CMAJ |volume=176 |issue=8 |pages=S1–13 |date=april 2007 |pmid=17420481 |pmc=1839777 |doi=10.1503/cmaj.061409 }}</ref> Dietni programi lahko vodijo kratkoročno do [[hujšanje|hujšanja]],<ref name=Strychar>{{navedi revijo |author=Strychar I |title=Diet in the management of weight loss |journal=CMAJ |volume=174 |issue=1 |pages=56–63 |date=januar 2006 |pmid=16389240 |pmc=1319349 |doi=10.1503/cmaj.045037 |url=http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/174/1/56}}</ref> vendar pa je ohraniti tako znižano telesno težo  pogosto težko in pogosto zahteva, da telovadba in dieta na osnovi hrane z manj energije postaneta stalni del življenjskega sloga prizadete osebe.<ref>{{navedi revijo |author1=Shick SM|author2= Wing RR|author3= Klem ML|author4= McGuire MT|author5= Hill JO|author6= Seagle H |title=Persons successful at long-term weight loss and maintenance continue to consume a low-energy, low-fat diet |journal=J Am Diet Assoc |volume=98 |issue=4 |pages=408–13 |date=april 1998 |pmid=9550162 |doi=10.1016/S0002-8223(98)00093-5}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Tate DF|author2= Jeffery RW|author3= Sherwood NE|author4= Wing RR |title=Long-term weight losses associated with prescription of higher physical activity goals. Are higher levels of physical activity protective against weight regain? |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=85 |issue=4 |pages=954–9 |date=1 April 2007|pmid=17413092 |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/85/4/954}}</ref> Dolgoročno je uspešnost znižanja teže zaradi sprememb v življenjskem slogu nizka, in sicer znaša 2-20 %.<ref>{{navedi revijo |author1= Wing, Rena R|author2= Phelan, Suzanne|title=Science-Based Solutions to Obesity: What are the Roles of Academia, Government, Industry, and Health Care? Proceedings of a symposium, Boston, Massachusetts, USA, 10–11 marec 2004 and Anaheim, California, USA, 2 oktober 2004 |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=82 |issue=1 Suppl |pages=207S–273S |date=1. julij 2005|pmid=16002825 |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/82/1/222S }}</ref> Spremembe v prehrani in v slogu življenja spremembe uspešno omejujejo prekomerno telesno težo zaradi [[nosečnost]]i in izboljšujejo rezultate tako za mater kot za otroka.<ref>{{navedi revijo|last=Thangaratinam|first=S|author2=Rogozinska, E|author3=Jolly, K|author4=Glinkowski, S|author5=Roseboom, T|author6=Tomlinson, JW|author7=Kunz, R|author8=Mol, BW|author9=Coomarasamy, A|author10=Khan, KS|title=Effects of interventions in pregnancy on maternal weight and obstetric outcomes: meta-analysis of randomised evidence|journal=BMJ (Clinical research ed.)|date=16. maj 2012|volume=344|pages=e2088|pmid=22596383|pmc=3355191|doi=10.1136/bmj.e2088}}</ref>

Trenutno je na razpolago in odobreno za dolgotrajno uporabo eno zdravilo, to je [[orlistat]] (Xenical). Izguba telesne teže pa je skromna, povprečno znaša 2,9&nbsp;kg za čas 1 do 4 let in o tem, kako ta zdravila vplivajo na dolgoročne komplikacije zaradi debelosti, je le malo podatkov.<ref name=Orli07>{{navedi revijo |author1=Rucker D|author2= Padwal R|author3= Li SK|author4= Curioni C|author5= Lau DC |title=Long term pharmacotherapy for obesity and overweight: updated meta-analysis |journal=BMJ |volume=335 |issue=7631 |pages=1194–99 |year=2007 |pmid=18006966 |doi=10.1136/bmj.39385.413113.25 |url=http://www.bmj.com/cgi/content/full/335/7631/1194 |pmc=2128668}}</ref> Uporaba tega zdravila je povezana z visoko stopnjo gastrointestinalnih stranskih učinkov<ref name=Orli07/> in obstajajo pomisleki glede njegovih negativnih učinkov na ledvice.<ref>{{navedi splet|last=Wood|first=Shelley|title=Diet Drug Orlistat Linked to Kidney, Pancreas Injuries|url=http://www.medscape.com/viewarticle/740855?src=mp&spon=30|work=Medscape|publisher=Medscape News|accessdate=26 April 2011}}</ref> Dvoje drugih zdravil je na voljo v ZDA, vendar ne v Evropi.<ref name=EMA2013>{{navedi revijo|last=Wolfe|first=SM|title=When EMA and FDA decisions conflict: differences in patients or in regulation?|journal=BMJ (Clinical research ed.)|date=21. avgust 2013|volume=347|pages=f5140|pmid=23970394}}</ref> Lorcaserin (Belviq) vodi po enem letu do povprečno 3,1&nbsp;kg večje izgube teže (3 % telesne mase) kot pri placebu;<ref>{{navedi revijo|last=Bays|first=HE|title=Lorcaserin: drug profile and illustrative model of the regulatory challenges of weight-loss drug development|journal=Expert review of cardiovascular therapy|date=marec 2011 |volume=9|issue=3|pages=265–77|pmid=21438803|doi=10.1586/erc.10.22}}</ref> lahko pa poveča težave s srčnimi zaklopkami.<ref name=EMA2013/> Kombinacija fentermina in topiramata (Qsymia) je prav tako nekoliko delno učinkovita;<ref>{{navedi revijo |author1=Bays HE|author2= Gadde KM |title=Phentermine/topiramate for weight reduction and treatment of adverse metabolic consequences in obesity |journal=Drugs Today |volume=47 |issue=12 |pages=903–14 |date=december 2011 |pmid=22348915 |doi=10.1358/dot.2011.47.12.1718738 }}</ref> Vendar pa je lahko da povezana s težavami s srcem.<ref name=EMA2013/>

Najbolj učinkovita pri zdravljenju debelosti je [[bariatrična kirurgija]].<ref>{{navedi revijo|last=Colquitt|first=JL|author2=Picot, J|author3=Loveman, E|author4=Clegg, AJ|title=Surgery for obesity.|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=15. april 2009 |issue=2|pages=CD003641|pmid=19370590|doi=10.1002/14651858.CD003641.pub3}}</ref> Kirurgija pri hudi debelosti vodi do dolgoročne izgube teže in zmanjšane splošne umrljivosti. Ena od študij je v primerjavi s standardnimi ukrepi hujšanja ugotovila izgubo teže med 14 % in 25 % (odvisno od vrste opravljenega posega) po 10 letih, in zmanjšanje za 29 % pri vseh vzrokih umrljivosti.<ref>{{navedi revijo |author=Sjöström L |title=Effects of bariatric surgery on mortality in Swedish obese subjects |journal=N. Engl. J. Med. |volume=357 |issue=8 |pages=741–52 |date=avgust 2007 |pmid=17715408 |doi=10.1056/NEJMoa066254  |author2=Narbro K |author3=Sjöström CD |display-authors=3 |last4=Karason |first4=Kristjan |last5=Larsson |first5=Bo |last6=Wedel |first6=Hans |last7=Lystig |first7=Ted |last8=Sullivan |first8=Marianne |last9=Bouchard |first9=Claude}}</ref> Vendar pa zaradi stroškov in tveganja zapletov raziskovalci iščejo druge učinkovite in manj invazivne načine zdravljenja.
{{clear}}

== Epidemiologija ==
{{več slik|align=right|direction=horizontal|width=200|image1=World map of Male Obesity, 2008.svg|image2=World map of Female Obesity, 2008.svg|alt1=Razširjenost debelosti po svetu med moškimi (levo) in ženskami (desno).<ref name=IOTF2008>{{navedi splet |url=http://www.iotf.org/database/documents/GlobalPrevalenceofAdultObesity16thDecember08.pdf |title=Global Prevalence of Adult Obesity |format=PDF |work=[[International Obesity Taskforce]] |accessdate=januar 29, 2008}}</ref>
|footer=
{{Multicol}}
{{legend|#ffff65|<5%}}
{{legend|#fff200|5–10%}}
{{legend|#ffdc00|10–15%}}
{{Multicol-break}}
{{legend|#ffc600|15–20%}}
{{legend|#ffb000|20–25%}}
{{legend|#ff9a00|25–30%}}
{{Multicol-break}}
{{legend|#ff8400|30–35%}}
{{legend|#ff6e00|35–40%}}
{{legend|#ff5800|40–45%}}
{{Multicol-break}}
{{legend|#ff4200|45–50%}}
{{legend|#ff2c00|50–55%}}
{{legend|#cb0000|>55%}}
{{Multicol-end}}
Razširjenost debelosti po svetu pri moških (levo) in ženskah (desno). Debelost je pogosta (nad 30 %), v ZDA in nekaterih državah Bližnjega vzhoda in Pacifika, srednje razširjena v preostalem delu Severne Amerike in Evrope, in niže (&lt;5 %) v pretežnem delu Azije in Afrike.||}}

Pred 20. stoletjem je bila debelost redek pojav;<ref name=Haslam2007/> leta 1997 je WHO formalno priznala, da debelost predstavlja svetovno epidemijo.<ref name=Caballero/> Leta 2008 je Svetovna zdravstvena organizacija ocenila, da je vsaj 500 milijonov odraslih (več kot 10 %), debelih, z višjimi stopnjami med ženskami kot med moškimi.<ref name=WHO2009a>{{navedi splet |url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs311/en/index.html |title=Obesity and overweight |work=World Health Organization |accessdate=8.4.2009}}</ref> Stopnja debelosti se povečuje tudi s starostjo, vsaj do starosti 50 ali 60 let<ref>Seidell 2005 p.5</ref> in huda debelost v Združenih državah Amerike, Avstraliji in Kanadi narašča hitreje od povprečne debelosti.<ref name=morbid2007/><ref>{{navedi revijo |last=Howard |first=Natasha J. |title=Severe obesity: Investigating the socio-demographics within the extremes of body mass index  |journal=Obesity Research &Clinical Practice |volume=2 |issue=1 |pages=51–59 |date=marec 2008 |pmid= |doi=10.1016/j.orcp.2008.01.001 |url= |first2=A |first3=T |first4=C |last2=Taylor |last3=Gill |last4=Chittleborough}}</ref><ref name=Tjepkema2005>{{navedi knjigo|author=Tjepkema M|chapter=Measured Obesity–Adult obesity in Canada: Measured height and weight|title=Nutrition: Findings from the Canadian Community Health Survey|publisher=Statistics Canada|date=2005-07-06|location=Ottawa, Ontario|url=http://www.statcan.gc.ca/pub/82-620-m/2005001/article/adults-adultes/8060-eng.htm}}</ref>

Raziskavi, opravljeni v letih 2001 in 2004, sta pokazali, da je Slovenija že sredi epidemije prekomerne telesne teže in debelosti. Prekomerno telesno težo ima 55,1 % Slovencev, 15,1 % pa jih je debelih. Debelost je pogostejša pri moških, pri starostni skupini 55-59 let ter pri osebah z nižjo stopnjo dosežene izobrazbe, predvsem z nedokončano osnovno šolo. Delež debelih je nekoliko večji na podeželju, glede na zdravstveno regijo pa v južni in vzhodni Sloveniji.<ref>Fras Z. (2006). "Čezmerna telesna teža in debelost v odrasli dobi". '''V:''' Pfeifer, M. in Rotovnik Kozjek,  
N. (ur.) 2. strokovno srečanje Slovenskega združenja za klinično prehrano: Debelost. Ljubljana: Združenje za klinično prehrano, str. 15-20.</ref>

Debelost je bila nekoč problem samo v državah z visokimi dohodki, vendar pogostnost debelosti narašča po vsem svetu in prizadeva tako razvit kot tudi razvijajoč se svet.<ref name=EuroG2008>{{navedi revijo |last=Tsigosa |first=Constantine |title=Management of Obesity in Adults: European Clinical Practice Guidelines|journal=The European Journal of Obesity |volume=1 |date=april 2008 |pmid= 20054170|doi=10.1159/000126822 |url=http://www.gojaznost.org/gs/dodatak/OMTFManagementofObesityinAdults2008.pdf|first2=Vojtech |issue=2 |first3=Arnaud |first4=Nick |first5=Martin |first6=Elisabeth |first7=Dragan |first8=Maximo |first9=Gabriela |pages=106–16 |last2=Hainer |last3=Basdevant |last4=Finer |last5=Fried |last6=Mathus-Vliegen |last7=Micic |last8=Maislos |last9=Roman |display-authors=4}}</ref> Ta porast je najbolj dramatičen v urbanih okoljih.<ref name=WHO2009a/> Edino območje na svetu, kjer debelost še ni pogosta, je [[podsaharska Afrika]].<ref name=HaslamJames/>
{{clear}}

== Zgodovina ==
=== Etimologija ===
Latinski izraz za debelost je ''obesitas'', iz katerega izvira tudi angleška beseda ''obesity''. Koren latinskega imena za debelost  »obesitas«  pomeni »zavaljen, debelušen«. »Esus« je pretekli particip glagola »edere« (jesti), predpona »ob« (pre-) nakazuje preobješčnost.<ref name=etymol>{{navedi splet |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=obesity |title=Online Etymology Dictionary: Obesity |work=Douglas Harper |accessdate=31. december 2008}}</ref> Oxfordski slovar angleščine omenja izraz prvič leta 1611.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oed.com/ |title=Obesity, n |work=[[Oxford English Dictionary]] 2008 |accessdate=marec 21, 2009}}</ref>

=== Zgodovinski trendi ===
[[Slika:Charles Mellin zugeschr - Porträt eines Herrn - Gemäldegalerie Berlin.jpg|thumb|upright|V [[Srednji vek|srednjem veku]] in [[Renesansa|renesansi]] je bila debelost pogosto znak bogastva in je razmeroma pogosta med elito: ''Toskanski general Alessandro del Borro'', sliko se pripisuje Charlesu Mellinu, 1645<ref name=Zach2003>{{navedi revijo |first=Zachary |last=Bloomgarden |title=Prevention of Obesity and Diabetes |journal=Diabetes Care |volume=26 |pages=3172–3178 |year=2003 |pmid= 14578257|doi= 10.2337/diacare.26.11.3172|url=http://care.diabetesjournals.org/content/26/11/3172.full |issue=11}}</ref>]]
[[Slika:Venus von Willendorf 01.jpg|thumb|upright|alt=kamnit kipec debele ženske|''[[Willendorfska venera]]'' je nastala od 24.000 do 22.000 pr. n. št.]] 
[[Grki]] so kot prvi v debelosti videli motnjo zdravja.<ref name=Haslam2007>{{navedi revijo |author=Haslam D |title=Obesity: a medical history |journal=Obes Rev |volume=8 Suppl 1 |issue= |pages=31–6 |date=marec 2007 |pmid=17316298 |doi=10.1111/j.1467-789X.2007.00314.x}}</ref> [[Hipokrat]] je zapisal, da »zajetnost ni le bolezen sama po sebi, temveč tudi glasnik drugih bolezni«.<ref name=HaslamJames/> Indijski kirurg [[Sushruta]] (6. stoletje pr. n. št.) je debelost povezal s sladkorno boleznijo in srčnimi boleznimi.<ref name=Dwivedi&Dwivedi07/> Predlagal je fizično delo kot zdravilo za bolezen in njene stranske učinke.<ref name=Dwivedi&Dwivedi07>{{navedi splet |url=http://medind.nic.in/iae/t07/i4/iaet07i4p243.pdf |format=PDF |title=History of Medicine: Sushruta – the Clinician – Teacher par Excellence |accessdate=19.9.2008 |work=Dwivedi, Girish & Dwivedi, Shridhar |publisher= |year=2007 |archive-date=2008-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081010045900/http://medind.nic.in/iae/t07/i4/iaet07i4p243.pdf |url-status=dead }}</ref> Večino svoje zgodovine se je človeštvo spopadalo s pomanjkanjem hrane.<ref>{{navedi knjigo |first1=Theodore |last1=Mazzone |first2=Giamila |last2=Fantuzzi |title=Adipose Tissue And Adipokines in Health And Disease (Nutrition and Health) |url=https://archive.org/details/adiposetissueadi0000unse |publisher=Humana Press |location=Totowa, NJ |year=2006 |page=[https://archive.org/details/adiposetissueadi0000unse/page/222 222] |isbn=1-58829-721-7}}</ref> Debelost je tako zgodovinsko gledano pomenila znak bogastva in blaginje. Pogosta je bila med visokimi uradniki v Evropi v [[Srednji vek|srednjem veku]] in v [[Renesansa|renesansi]]<ref name=Zach2003/> kot tudi v starodavnih vzhodnoazijskih civilizacijah.<ref>Keller p. 49</ref>

Z nastopom [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] so narodi spoznali, da je njihova vojaška in gospodarska moč odvisna od telesne velikosti in moči njihovih vojakov in delavcev.<ref name=Caballero/> Dvig povprečne telesne mase od ravni, ki jo dandanes štejemo za podhranjeno, na raven, ki zdaj predstavlja normalno območje, je igral pomembno vlogo pri razvoju industrijskih družb.<ref name=Caballero/> Tako višina kot teža sta se v 19. stoletju v razvitem svetu povečali. V 20. stoletju, ko je prebivalstvo doseglo genetski potencial za višino, je teža začela naraščati hitreje kot višina, kar je vodilo v debelost.<ref name=Caballero/> Leta 1950 je povečano blagostanje v razvitem svetu zmanjšalo umrljivost otrok, vendar so zaradi povečane telesne teže bolezni srca in bolezni postale pogostejše.<ref name=Caballero/><ref>{{navedi revijo|doi=10.2105/AJPH.42.9.1116|author=Breslow L|title=Public Health Aspects of Weight Control|journal=Am J Public Health Nations Health|date=september 1952|volume=42|issue=9|pages=1116–20|pmid=12976585|pmc=1526346}}</ref> V tem času so zavarovalnice dognale povezavo med težo in pričakovano življenjsko dobo in za prekomerno telesno težo zvišale premije.<ref name=HaslamJames/>

Mnoge kulture so skozi zgodovino debelost jemale kot posledico pomanjkljivega značaja. ''Obesus'' ali debeluh v [[grška komedija|grški komediji]] je bil požrešnež in žrtev posmeha. Za krščanstvo je hrana predstavljala vrata v greha [[Lenoba|lenobe]] in [[pohota|pohote]].<ref name=Woodhouse/> V sodobni zahodni kulturi se prekomerna teža pogosto obravnava kot neprivlačna in debelost je pogosto povezana z vsemogočimi negativnimi stereotipi. Ljudje vseh starosti lahko postanejo žrtev družbene stigmatizacije, tarča nasilja ali izločevanja iz okolja vrstnikov. Debelost je ponovno razlog za diskriminacijo.<ref name=Bias2001>{{navedi revijo |author1=Puhl R|author2= Brownell KD |title=Bias, discrimination, and obesity |journal=Obes. Res. |volume=9 |issue=12 |pages=788–805 |date=december 2001 |pmid=11743063 |doi=10.1038/oby.2001.108 }}</ref>

Vtis javnosti v zahodni družbi glede zdrave telesne teže se od teže, ki se šteje kot idealna, razlikuje - in tako ena kot druga sta se od začetka 20. stoletja spremenili. Teža, ki se šteje kot idealna, se je od 1920 dalje nižala. To je razvidno iz dejstva, da je povprečna višina zmagovalk za Miss Amerike povečala za 2 % med 1922 in 1999, njihova povprečna teža pa je v istem obdobju padla za 12 %.<ref>{{navedi revijo |author1=Rubinstein S|author2= Caballero B |title=Is Miss America an undernourished role model? |journal=JAMA |volume=283 |issue=12 |page=1569 |year=2000 |pmid=10735392 |doi=10.1001/jama.283.12.1569}}</ref> Po drugi strani so se stališča ljudi glede zdrave telesne teže premaknila v nasprotni smeri. V Veliki Britaniji je bila v letu 2007 teža, ki jo ljudje imajo za prekomerno, bistveno višja kot v letu 1999.<ref name=John2008>{{navedi revijo |last1=Johnson |first1=F. |last2=Cooke |first2=L. |last3=Croker |first3=H. |last4=Wardle |first4=J. |title=Changing perceptions of weight in Great Britain: comparison of two population surveys |journal=BMJ |volume=337 |issue= |pages=a494 |year=2008 |pmid=18617488 |pmc=2500200 |doi=10.1136/bmj.a494}}</ref> Te spremembe so verjetno posledica večje pogostnosti zamaščenosti, zaradi česar se dodatno telesno zamaščenost jemlje kot nekaj običajnega.<ref name=John2008/>

Debelost je še vedno videti kot znak bogastva in blaginje v mnogih delih [[Afrika|Afrike]]. To je postalo še posebej običajno po pojavu epidemije [[HIV]].<ref name=HaslamJames/>

=== Umetnost ===
Prve kiparske upodobitve človeškega telesa pred 20.000-35.000&nbsp;leti prikazujejo debele ženske. Nekateri pripisujejo kipce Venere težnji poudariti plodnost, medtem ko drugi menijo, da predstavljajo »debelost« pri ljudeh tistega časa.<ref name=Woodhouse/> Rejenosti pa tako grška kot rimska umetnost ne poznata, verjetno v skladu z njunimi ideali o zmernosti. To se je nadaljevalo skozi velik del krščanske evropske zgodovine, saj se je kot debele upodabljalo samo ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom.<ref name=Woodhouse/>

Med [[renesansa|renesanso]] so se zgornji razredi začeli gizdati z razkazovanjem velikosti, kot je lahko videti v portretih [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] in [[Alessandro del Borro|Alessandra del Borra]].<ref name=Woodhouse>{{navedi revijo |author=Woodhouse R |title=Obesity in art: A brief overview |journal=Front Horm Res |volume=36 |issue= |pages=271–86 |year=2008 |isbn=978-3-8055-8429-6 |pmid=18230908 |doi=10.1159/000115370 |url=http://books.google.com/?id=nXRU4Ea1aMkC&pg=PA271&lpg=PA271&dq=Obesity+in+art:+a+brief+overview |series=Frontiers of Hormone Research}}</ref> [[Peter Paul Rubens|Rubens]] (1577-1640) je v svojih slikah redno upodabljal okrogle ženske. Za te ženske pa so še vedno značilna telesa v obliki »peščene ure«, ki velja za znak plodnosti.<ref name=Fumento>{{navedi knjigo |last=Fumento |first=Michael |title=The Fat of the Land: Our Health Crisis and How Overweight Americans Can Help Themselves |publisher=Penguin (Non-Classics) |year=1997 |page=126|isbn=0-14-026144-3}}</ref> V 19. stoletju se je mnenje glede debelosti v zahodnem svetu spremenilo. Po stoletjih, ko je debelost bila sinonim za bogastvo in družbeni status, je vitkost začela postajati zaželeni standard.<ref name=Woodhouse/>

== Družba in kultura ==
=== Gospodarski učinek ===
Debelost ima, poleg vplivov na zdravje, tudi gospodarske učinke, kot so zapostavljanje pri zaposlovanju<ref name="Puhl R. p.29">Puhl s sod. (2005), str. 29</ref><ref>{{navedi revijo |doi=10.1016/j.ehb.2009.01.008 |author1=Johansson E|author2= Bockerman P|author3= Kiiskinen U|author4= Heliovaara M |title=Obesity and labour market success in Finland: The difference between having a high BMI and being fat |journal=Economics and Human Biology |volume=7 |issue=1 |pages=36–45 |year=2009 |pmid=19249259}}</ref> in povečani stroški poslovanja. Ti učinki se občutijo na vseh ravneh družbe, od posameznika prek podjetij do vlad.

Ocena za zdravstvene stroške zaradi debelosti v ZDA v letu 2005 znaša 190,2&nbsp;milijarde dolarjev, kar predstavlja 20,6 % vseh izdatkov za zdravstvo,<ref name=medical-costs>{{navedi revijo |first2=John |last2=Cawley |first3=Chad |last3=Meyerhoefer |title=The medical care costs of obesity: An instrumental variables approach |journal=Journal of Health Economics |date=januar 2012 |volume=31 |issue=1 |pages=219–230 |doi=10.1016/j.jhealeco.2011.10.003 |pmid=22094013 |last1=Cawley| first1=J.}}</ref><ref>{{navedi revijo|author1=Finkelstein, E.A.|author2= Fiebelkorn, I.A.|author3= Wang, G. |title=National medical spending attributable to overweight and obesity: How much, and who's paying |journal= Health Affairs|volume=Online |issue=maj |pages=|date=1. januar 2003| url=http://content.healthaffairs.org/cgi/content/full/hlthaff.w3.219v1/DC1 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/nccdphp/dnpa/obesity/economic_consequences.htm |title=Obesity and overweight: Economic consequences|publisher=[[Centers for Disease Control and Prevention]]|date=22.5.2007|accessdate=5.9.2007}}</ref> v Kanadi pa znaša ocena 2 milijardi kanadskih dolarjev v letu 1997 (to je 2,4 % celotnih zdravstvenih stroškov).<ref name="CADG2006"/> Skupni letni neposredni stroški zaradi prekomerne telesne teže in debelosti so v Avstraliji leta 2005 znašali 21 milijard avstralskih dolarjev. Avstralci s prekomerno telesno težo in debelostjo so prejeli tudi 35,6 milijarde USD v obliki vladnih subvencij.<ref name=MJA2009>{{navedi revijo|title=The cost of overweight and obesity in Australia |url=http://www.mja.com.au/public/issues/192_05_010310/col10841_fm.html|year=2009|last1=Colagiuri|first1=Stephen|journal=The Medical Journal of Australia|accessdate=2011-06-18|last2=Lee|first2=Crystal M. Y.|last3=Colagiuri|first3=Ruth}}</ref> Ocena za letne izdatke za dietetične izdelke znaša samo v ZDA 40 do 100 milijard dolarjev.<ref>{{navedi novice |last=Cummings |first=Laura |title=The diet business: Banking on failure |publisher=BBC News |date=5.2.2003 |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/2725943.stm |accessdate=25.2.2009}}</ref>

Za programe za preprečevanje debelosti je dokazano, da zmanjšujejo stroške zdravljenja z debelostjo povezanih bolezni. Vendar pa, čim dlje ljudje živijo, tem večji so s tem povezani zdravstveni stroški. Raziskovalci zato sklepajo, da lahko zmanjševanje debelosti izboljša nivo javnega zdravja, vendar pa je malo verjetno, da se bodo zaradi tega zdravstveni stroški zmanjšali.<ref>{{navedi revijo |author1=van Baal PH |title=Lifetime Medical Costs of Obesity: Prevention No Cure for Increasing Health Expenditure |journal=PLoS Med. |volume=5 |issue=2 |pages=e29 |date=februar 2008 |pmid=18254654 |pmc=2225430 |doi=10.1371/journal.pmed.0050029 |url=http://www.plosmedicine.org/article/info:doi/10.1371/journal.pmed.0050029 |author2=Polder JJ |author3=de Wit GA |display-authors=3 |last4=Hoogenveen |first4=Rudolf T. |last5=Feenstra |first5=Talitha L. |last6=Boshuizen |first6=Hendriek C. |last7=Engelfriet |first7=Peter M. |last8=Brouwer |first8=Werner B.F. |access-date=2013-10-30 |archive-date=2015-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150111110729/http://www.plosmedicine.org/article/info:doi/10.1371/journal.pmed.0050029 |url-status=dead }}</ref>

[[Slika:Wide Chair.jpg|thumb|left|alt=ekstra širok stol poleg običajno velikih stolov.| Storitve se morajo prilagoditi na debele ljudi, tako s specialno opremo, kot so korenito širši stoli.<ref>{{navedi revijo |author=Bakewell J. |title=Bariatric furniture: Considerations for use |journal=Int J Ther Rehabil |issue=7 |pages=329–33 |year=2007 |url=http://www.ijtr.co.uk/cgi-bin/go.pl/library/article.cgi?uid=23858;article=IJTR_14_7_329_333 |volume=14 |access-date=2013-10-30 |archive-date=2011-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008202913/http://www.ijtr.co.uk/cgi-bin/go.pl/library/article.cgi?uid=23858;article=IJTR_14_7_329_333 |url-status=dead }}</ref>]] 
Debelost lahko vodi do družbene stigmatizacije in težav pri iskanju dela.<ref name="Puhl R. p.29"/> V primerjavi s kolegi z normalno težo imajo debeli delavci v povprečju višjo stopnjo odsotnosti z dela in jemljejo več bolniškega dopusta, kar povečuje stroške za delodajalce in zmanjšuje produktivnost.<ref>{{navedi revijo|author1=Neovius K|author2= Johansson K|author3= Kark M|author4= Neovius M|title=Obesity status and sick leave: a systematic review |journal=Obes Rev |volume=10 |issue=1 |pages=17–27 |date=januar 2009 |pmid=18778315 |doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00521.x }}</ref> Študija zaposlenih na Univerzi Duke je pokazala, da so ljudje z ITM nad 40&nbsp;kg/m<sup>2</sup> vložili dvakrat več odškodninskih zahtevkov kot zaposleni z ITM 18,5-24,9&nbsp;kg/m<sup>2</sup>. Imeli so tudi več kot 12-krat več izgubljenih delovnih dni. Najpogostejše poškodbe v tej skupini so bile zaradi padcev in dviganja, kar vpliva na spodnje okončine, zapestja ali roke in na hrbet.<ref>{{navedi revijo |author1=Ostbye T.|author2= Dement J.M.|author3= Krause K.M. |title=Obesity and workers' compensation: Results from the Duke Health and Safety Surveillance System |journal=Arch. Intern. Med. |volume=167 |issue=8 |pages=766–73|year=2007 |pmid=17452538 |doi=10.1001/archinte.167.8.766}}</ref> Socialno zavarovanje zvezne države Alabama je odobrilo sporen načrt, po katerem se debelim delavcem zaračunava mesečno dodatno 25 dolarjev, v kolikor se ne odločijo za korake, ki pomagajo shujšati in njihovo zdravje izboljšati. Ti ukrepi so začeli veljati januarja 2010 in veljajo za državne uslužbence, katerih ITM presega 35&nbsp;kg/m<sup>2</sup> in ki jim v enem letu svojega zdravja ni uspelo popraviti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.webmd.com/diet/news/20080825/alabama-obesity-penalty-stirs-debate |title=Alabama "Obesity Penalty" Stirs Debate |work=WebMD |first=Don |last=Fernandez |accessdate=5.4.2009 |date=25.8.2008}}</ref>

Nekatere raziskave kažejo, da imajo debeli ljudje manjšo možnost zaposlitve in da je zanje tudi napredovanje v službi manj verjetno.<ref name=Bias2001/> Debeli ljudje so za enakovredno delo tudi slabše plačani od svojih sodelavcev, ki niso debeli; debele ženske v povprečju zaslužijo 6 % in debeli moški 3 % manj.<ref>Puhl R. s sod. (2005), str. 30</ref>

Podjetja v specifičnih panogah, kot so letalski prevozniki, zdravstvena in živilska podjetja, imajo še dodatne pomisleke. Zaradi naraščajoče debelosti se letalski prevozniki spopadajo z višjimi stroški goriva in s pritiski, da bi povečali širino sedežev.<ref>{{navedi splet |first=Lisa |last=DiCarlo |url=http://www.forbes.com/2002/10/24/cx_ld_1024obese.html |title=Why Airlines Can't Cut The Fat |work=Forbes.com |date=24.10.2002 |accessdate=23.7.2008}}</ref> Leta 2000 je dodatna teža debelih potnikov letalske družbe v ZDA stala 275 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi revijo|author1=Dannenberg, A.L.|author2= Burton, D.C.|author3= Jackson, R.J. |title=Economic and environmental costs of obesity: The impact on airlines |journal=American journal of preventive medicine |volume=27 |issue=3 |page=264 |year=2004 |pmid=15450642 |doi=10.1016/j.amepre.2004.06.004}}</ref> Zdravstvo je bilo prisiljeno vlagati v posebne objekte za hudo debele bolnike, vključno s posebno opremo za dvigovanje in bariatrične rešilce.<ref>{{navedi splet |url=http://abcnews.go.com/Health/Diet/obese-health-care-bariatric-ambulances/story?id=7981746 |title=Who Should Pay for Obese Health Care? |first=Lauren |last=Cox |publisher=ABC News |date=2.7.2009 |accessdate=6.8.2012}}</ref> Stroški za restavracije se povečujejo zaradi obtožb, da so vzrok za debelost.<ref name=Govtrack>{{navedi splet |url=http://www.govtrack.us/congress/bill.xpd?bill=h109-554 |title=109th U.S. Congress (2005–2006) H.R. 554: 109th U.S. Congress (2005–2006) H.R. 554: Personal Responsibility in Food Consumption Act of 2005 |work=GovTrack.us |accessdate=24.7.2008 |archive-date=2008-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081101192335/http://www.govtrack.us/congress/bill.xpd?bill=h109-554 |url-status=dead }}</ref> Leta 2005 je ameriški kongres obravnaval zakonodajo, ki naj bi preprečila civilne tožbe v zvezi z debelostjo proti živilski industriji; predloga zakona niso sprejeli.<ref name=Govtrack/>

Ameriško zdravstveno združenje je leta 2013 uvrstilo debelost med kronične bolezni,<ref name=NYTimes20130618/> prevladovalo je mnenje, da bodo zdravstvene zavarovalnice raje plačale zdravljenje debelosti, svetovanje in kirurgijo ter da bi morali stroški za raziskave in razvoj zdravil ter gensko zdravljenje biti bolj dostopni, če zavarovalnice te stroške pomagajo subvencionirati.<ref name=WashPost20130620/> Ta razvrstitev ni pravno zavezujoča, tako da imajo zdravstvene zavarovalnice še vedno pravico, da kritje za zdravljenje ali postopek zavrnejo.<ref name=WashPost20130620>{{navedi splet |url=http://www.washingtonpost.com/blogs/innovations/wp/2013/06/20/a-changing-battlefield-in-the-fight-against-fat/?wpisrc=nl_tech_b |title=A changing battlefield in the fight against fat |last=Basulto |first=Dominic |date=20.6.2013 |work=The Washington Post |accessdate=20.6.2013 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140902215705/http://www.washingtonpost.com/blogs/innovations/wp/2013/06/20/a-changing-battlefield-in-the-fight-against-fat/?wpisrc=nl_tech_b |archivedate=2014-09-02 |url-status=dead }}</ref>

=== Sprejemljivost velikosti ===
[[Slika:PresidentTaftTelephoneCrop.jpg|thumb|150px|right|right|Predsednik ZDA [[William Howard Taft]] je bil pogosto tarča posmeha zavoljo svoje zavaljenosti]] 
Glavni cilj gibanja za sprejemljivost velikosti je zmanjšati diskriminacijo ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.capitalnaafa.org/whatisnaafa.html |title=What is NAAFA |publisher=National Association to Advance Fat Acceptance |accessdate=17.2.2009}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.size-acceptance.org/mission.html |title=ISAA Mission Statement |publisher=International Size Acceptance Association |accessdate=17.2.2009}}</ref> Vendar pa nekateri v gibanju skušajo izpodbijati že ugotovljene odvisnosti med debelostjo in negativnimi rezultati za zdravje.<ref name=Pulver2007>{{navedi knjigo |last=Pulver |first=Adam |title=An Imperfect Fit: Obesity, Public Health, and Disability Anti-Discrimination Law |publisher=Social Science Electronic Publishing |location= |year=2007 |url=http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1316106 |accessdate=13.1.2009}}</ref>

Obstajajo številne organizacije, ki sprejemljivost debelosti spodbujajo. V ospredje so prišle v drugi polovici 20. stoletja.<ref>{{navedi revijo |author=Neumark-Sztainer D |title=The weight dilemma: a range of philosophical perspectives |journal=Int. J. Obes. Relat. Metab. Disord. |volume=23 Suppl 2 |issue= |pages=S31–7 |date=marec 1999 |pmid=10340803 |doi= 10.1038/sj.ijo.0800857}}</ref> Ameriško nacionalno združenje za družbeno podporo debelih (NAAFA - National Association to Advance Fat Acceptance) je bilo ustanovljeno leta 1969 s ciljem, da se kot organizacija za državljanske pravice bori proti diskriminaciji zaradi velikosti.<ref>{{citation|author=National Association to Advance Fat Acceptance|url=http://www.naafaonline.com/dev2/|title=We come in all sizes|publisher=NAAFA|year=2008|accessdate=2008-07-29|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226125112/https://www.naafaonline.com/dev2/%20|url-status=dead}}</ref> Vendar pa aktivizem debelih ostaja obrobno gibanje.<ref>{{navedi splet |title=Fat Activism: The Big, Fat Non-Problem |first=Julie |last=Gunlock |url=http://www.nationalreview.com/corner/337316/fat-activism-big-fat-non-problem-julie-gunlock |date=9.1.2013 |work=National Review |accessdate=22.12.2013}}</ref>

Mednarodna zveza za sprejemljivost velikosti (International Size Acceptance Association - ISAA) je [[nevladna organizacija]], ki so jo ustanovili leta 1997. Ima bolj globalno usmeritev in kot svoje poslanstvo navaja spodbujanje k večji sprejemljivosti in pomoč pri odpravljanju diskriminacije na podlagi teže.<ref>{{navedi splet |url=http://www.size-acceptance.org/ |title=International Size Acceptance Association – ISAA |publisher=International Size Acceptance Association |accessdate=13.1.2009}}</ref> Te skupine se pogosto zavzemajo za to, da se v ZDA debelost po Zveznem invalidskem zakonu (Americans With Disabilities Act - ADA) prizna kot invalidnost. Ameriški pravni sistem pa se je odločil, da potencialni stroški javnih zdravstvenih storitev presegajo koristi zaradi razširitve te protidiskriminacijske zakonodaje na debelost.<ref name=Pulver2007/>

== Debelost pri otrocih ==
Zdrav razpon ITM se glede na starost in spol otroka spreminja. Debelost pri otrocih in mladostnikih je opredeljena kot ITM nad 95. [[percentil]]om.<ref name="cdc.gov"/> Referenčni podatki, na katerih temeljijo ti percentili, izvirajo iz let 1963-1994, tako da zaradi povečanja teže v zadnjem času niso prizadeti.<ref name="Flegal KM, Ogden CL, Wei R, Kuczmarski RL, Johnson CL 2001 1086–93"/> Debelost pri otrocih je v 21. stoletju dosegla epidemične razsežnosti, njena pogostnost narašča tako v razvitem in nerazvitem svetu. Pogostnost debelosti pri kanadskih fantih se je povečala z 11 % v letu 1980 na več kot 30 % v letu 1990, pri brazilskih otrocih pa v istem obdobju s  4 % na 14 %.<ref name=flynn2006/> V [[Slovenija|Sloveniji]] je delež prekomerno prehranjenih in debelih otrok blizu vrha med državami [[Evropska unija|Evropske unije]], kar povezujejo z neprimerno prehrano, predvsem količino zaužitih sladkih pijač.<ref>{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/slovenija-z-vedno-vecjim-delezem-debelih-otrok-in-mladostnikov |title=
Slovenija z vedno večjim deležem debelih otrok in mladostnikov |date=16.10.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.12.2013}}</ref> Rast deleža prekomerno prehranjenih in debelih otrok naj bi se po zadnjih podatkih (2013) sicer začela ustavljati.<ref name="DnevnikDec2013"/>

Kot pri odraslih tudi pri otrocih veliko različnih dejavnikov prispeva k rasti stopnje debelosti. Spremembe v prehrani in zmanjšana telesna aktivnost sta najbolj pomembna vzroka za nedavno zvišanje trendov.<ref>{{navedi revijo |author1=Dollman, J.|author2= Norton, K.|author3= Norton, L. |title=Evidence for secular trends in children's physical activity behaviour |journal=Br J Sports Med |volume=39 |issue=12 |pages=892–897 |date=december 2005 |pmid=16306494 |pmc=1725088 |doi=10.1136/bjsm.2004.016675}}</ref> Ker se debelost pri otrocih pogosto nadaljuje v odraslo dobo in je povezana s številnimi kroničnimi boleznimi, se predebele otroke pogosto testira za visok krvni tlak, sladkorno bolezen, hiperlipidemijo in zamaščenost jeter.<ref name=CADG2006/> Podobne ugotovitve veljajo tudi za Slovenijo, kjer prihaja do paradoksa, saj so prekomerno debeli zelo seznanjeni z možnimi posledicami svojega stanja, vendar ne ukrepajo.<ref name="DnevnikDec2013">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/zdravje/lahko-danasnji-otroci-pricakujejo-krajse-zivljenje-kot-njihovi-starsi |title=Lahko današnji otroci pričakujejo krajše življenje kot njihovi starši? |accessdate=19.1.2014 |date=12.12.2013 |format= |work=Mojca Lorenčič, Dnevnik }}</ref> Zdravljenje pri otrocih pomeni predvsem posege v življenjski slog in vedenjske tehnike, čeprav so prizadevanja za večjo aktivnost pri otrocih imela le malo uspeha.<ref>{{navedi revijo |last=Metcalf |first=B. |author2=Henley, W.|author3=Wilkin, T. |title=Effectiveness of intervention on physical activity of children: systematic review and meta-analysis of controlled trials with objectively measured outcomes (EarlyBird 54)|journal=BMJ |date=27.9.2012 |volume=345 |issue=sep27 1 |pages=e5888–e5888 |doi=10.1136/bmj.e5888}}</ref> Tako npr. je v Sloveniji ogrožena zlasti populacija dečkov, saj se (tudi zaradi debelosti) zmanjšuje razlika v gibalni sposobnosti med dečki in deklicami.<ref name="DnevnikDec2013"/> V Združenih državah Amerike FDA zdravil za uporabo v tej starostni skupini ni odobrila.<ref name=flynn2006>{{navedi revijo |last=Flynn |first=M.A. |title=Reducing obesity and related chronic disease risk in children and youth: a synthesis of evidence with 'best practice' recommendations |journal=Obes Rev |volume=7 Suppl 1 |issue= |pages=7–66 |date=februar 2006 |pmid=16371076 |doi=10.1111/j.1467-789X.2006.00242.x |author2=McNeil DA |author3=Maloff B |display-authors=3 |last4=Mutasingwa |first4=D. |last5=Wu |first5=M. |last6=Ford |first6=C. |last7=Tough |first7=S. C.}}</ref>

== Druge živali ==
Debelost pri hišnih ljubljenčkih je pogosta v mnogih državah. Pogostnost prekomerne telesne teže in debelosti znaša pri psih v ZDA 23-41 %, od katerih je približno 5,1 % debelih.<ref name=Lund2006>{{navedi revijo|last=Lund |first=Elizabeth M.|title=Prevalence and Risk Factors for Obesity in Adult Dogs from Private US Veterinary Practices|journal=Intern J Appl Res Vet Med|volume=4|issue=2|pages=177–86|year=2006|pmid= |doi= |url=http://www.jarvm.com/articles/Vol4Iss2/Lund.pdf}}</ref> Pogostnost debelosti pri mačkah je bila nekoliko višja in je znašala 6,4 %.<ref name= Lund2006/> V Avstraliji so ugotovili, da je 7,6 % psov v veterinarskem okolju debelih.<ref>{{navedi revijo |author1=McGreevy PD |author2=Thomson PC |author3=Pride C |author4=Fawcett A |author5=Grassi T |author6=Jones B |title=Prevalence of obesity in dogs examined by Australian veterinary practices and the risk factors involved|journal=Vet. Rec.|volume=156|issue=22|pages=695–702|date=maj 2005 |pmid=15923551 |doi= }}</ref> Verjetnost za debelost pri psih korelira s težo njihovih lastnikov; podobne korelacije pri mačkah in njih lastnikih ni ugotoviti.<ref>{{navedi revijo |author1=Nijland ML|author2= Stam F|author3= Seidell JC|title= Overweight in dogs, but not in cats, is related to overweight in their owners|journal=Public Health Nutr|volume=13|issue= 1|pages= 1–5|date=junij 2009|pmid=19545467|doi=10.1017/S136898000999022X}}</ref>

== Sklici in opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Viri ==
{{Refbegin|30em}}
* {{navedi revijo|doi = 10.1079/BJN2002739|last1 = Bhargava|first1 = Alok|last2 = Guthrie|first2 = J.|year = 2002|title = Unhealthy eating habits, physical exercise and macronutrient intakes are predictors of anthropometric indicators in the Women's Health Trial: Feasibility Study in Minority Populations|url =|journal = British Journal of Nutrition|volume = 88|issue = 6| pages = 719–728|pmid = 12493094 }}
* {{navedi revijo|last1 = Bhargava|first1 = Alok|year = 2006|title = Fiber intakes and anthropometric measures are predictors of circulating hormone, triglyceride, and cholesterol concentration in the Women's Health Trial|url =|journal = Journal of Nutrition|volume = 136|issue = 8| pages = 2249–2254|pmid = 16857849 }}
* Jebb S. and Wells J. Measuring body composition in adults and children In:{{navedi knjigo |first1=Peter G. |last1=Kopelman |first2=Ian D. |last2=Caterson |first3=Michael J. |last3=Stock |first4=William H. |last4=Dietz |title=Clinical obesity in adults and children: In Adults and Children |url=https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse |publisher=Blackwell Publishing |location= |year=2005 |pages=[https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse/page/12 12]–28 |isbn=1-4051-1672-2 }}
* {{navedi knjigo |last1=Kopelman |first1=P. |last2=Caterson |first2=I. |chapter=An overview of obesity management |editor-first1=Peter G. |editor-last1=Kopelman |editor-first2=Ian D. |editor-last2=Caterson |editor-first3=Michael J. |editor-last3=Stock |editor-first4=William H. |editor-last4=Dietz |title=Clinical obesity in adults and children |url=https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse |publisher=Blackwell Publishing |location= |year=2005 |pages=[https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse/page/319 319]–326 |isbn=1-4051-1672-2 }}
* {{navedi knjigo |title=Clinical Guidelines on the Identification, Evaluation, and Treatment of Overweight and Obesity in Adults |publisher=International Medical Publishing, Inc |location= |year=1998 |pages= |isbn=1-58808-002-1 |oclc= |url=http://www.nhlbi.nih.gov/guidelines/obesity/ob_gdlns.pdf |format=PDF }}
* {{navedi splet |url=http://www.nice.org.uk/nicemedia/pdf/CG43NICEGuideline.pdf |title=Obesity: guidance on the prevention, identification, assessment and management of overweight and obesity in adults and children (NHS) |year=2006 |format=PDF |publisher=National Institute for Health and Clinical Excellence (NICE) |accessdate=8.4.2009 }}
* {{navedi knjigo |last1=Puhl |first1=R. |last2=Henderson |first2=K. |last3=Brownell |first3=K. |chapter=Social consequences of obesity |editor-first1=Peter G. |editor-last1=Kopelman |editor-first2=Ian D. |editor-last2=Caterson |editor-first3=Michael J. |editor-last3=Stock |editor-first4=William H. |editor-last4=Dietz |title=Clinical obesity in adults and children |url=https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse |publisher=Blackwell Publishing |location= |year=2005 |pages=[https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse/page/29 29]–45 |isbn=1-4051-1672-2}}
* {{navedi knjigo |last=Seidell |first=J.C. |chapter=Epidemiology — definition and classification of obesity |editor-first1=Peter G. |editor-last1=Kopelman |editor-first2=Ian D. |editor-last2=Caterson |editor-first3=Michael J. |editor-last3=Stock |editor-first4=William H. |editor-last4=Dietz |title=Clinical obesity in adults and children: In Adults and Children |url=https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse |publisher=Blackwell Publishing |location= |year=2005 |pages=[https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse/page/3 3]–11 |isbn=1-4051-1672-2}}
* {{navedi knjigo |title=Technical report series 894: Obesity: Preventing and managing the global epidemic. |location=Ženeva |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) |year=2000 |url=http://whqlibdoc.who.int/trs/WHO_TRS_894_(part1).pdf |format=PDF |isbn=92-4-120894-5 |access-date=2013-10-30 |archive-date=2015-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150501075305/http://whqlibdoc.who.int/trs/WHO_TRS_894_(part1).pdf |url-status=dead }}
{{Refend}}

== Nadaljnje branje ==
{{Sister project links|display=Debelost}}
{{Refbegin}}
* {{navedi knjigo |last=Keller |first=Kathleen |title=Encyclopedia of Obesity |publisher=Sage Publications, Inc |location=Thousand Oaks, Calif |year=2008 |isbn=1-4129-5238-7 |oclc= |url=http://books.google.com/?id=aRp2rJrEqZsC&dq=IOTF+obesity+map|doi= |accessdate=}}
* {{navedi knjigo |last=Kolata |first=Gina | authorlink=Gina Kolata |title=Rethinking Thin: The new science of weight loss – and the myths and realities of dieting |url=https://archive.org/details/rethinkingthinne0000kola_i1w5 |publisher=Picador |location= |year=2007 |pages= |isbn=0-312-42785-9}}
* {{navedi knjigo|last=Kopelman |first=Peter G.|title=Clinical obesity in adults and children: In Adults and Children|publisher=Blackwell Publishing|location= |year=2005|page=493 |isbn=1-4051-1672-2|url=http://books.google.com/?id=u7RvldSr5M0C&pg=PA87&dq=80+percent+of+the+offspring+of+two+obese+parents+become+obese}}
* {{navedi knjigo |last=Levy-Navarro |first=Elena |title=The Culture of Obesity in Early and Late Modernity |url=https://archive.org/details/cultureofobesity0000levy |publisher=Palgrave Macmillan |location= |year=2008 |pages= |isbn=0-230-60123-5}}
* {{navedi knjigo |last=Pool |first=Robert |title=Fat: Fighting the Obesity Epidemic |url=https://archive.org/details/fatfightingobesi00pool |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford, UK |year=2001 |pages= |isbn=0-19-511853-7}}
{{Refend}}

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Debelost| ]]
[[Kategorija:Prehrana]]