Ogled vira Dvolomnost

[[Slika:Doppelbrechung_sl.png|thumb|350px|right|Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). </br>Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke.]]
[[Slika:Calcite.jpg|thumb|right|350px|Dvolomnost na kalcitu.]]
'''Dvolomnost''' ali '''dvojna refrakcija''' je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere [[anizotropija|anizotropne snovi]], [[žarek]] razdeli na dva žarka.  Dvolomnost se pojavlja v vseh anizotropnih [[mineral]]ih. Tipični anizotropni snovi sta [[kalcit]] in [[borov nitrid]]. Razklon žarkov je odvisen od [[Polarizacija svetlobe|polarizacije svetlobe]]. Kadar ima snov samo eno os [[anizotropija|anizotropije]] je dvojni lom posledica razlik v [[lomni količnik|lomnih količnikih]] za različne polarizacije svetlobe. 

Velikost dvolomnosti je določena z razliko
: <math>\Delta n=n_e-n_o\,</math>
kjer je
* <math> n_o \!</math> lomni količnik za žarek s polarizacijo pravokotno na os anizotropije (redni žarek)
* <math> n_e \!</math> lomni količnik za žarek s polarizacijo vzporedno z osjo anizotropije (izredni žarek)



== Pregled dvolomnosti nekaterih snovi ==
Dvolomnost je lastnost snovi, ki imajo več kot eno os anizotropije. Anizotropne snovi imajo lomni količnik <math> \epsilon \!</math>, ki je [[tenzor]] s tremi [[lastna vrednost|lastnimi vrednostmi]] (tenzor ranga 3).

<math> \epsilon=\begin{bmatrix} n_x^2 & 0 & 0 \\ 0& n_y^2 & 0  \\ 0& 0& n_z^2 \end{bmatrix} \!</math>.

Lahko ga opišemo z [[elipsoid]]om, ki ga imenujemo elipsoid lomnega količnika ali [[optična indikatrisa|indikatrisa]]. 
Enačba, ki opisuje ta elipsoid je:
: <math> \frac{x^2}{n_x^2} + \frac{y^2}{n_y^2} + \frac{z^2}{n_z^2} = 1</math>.

Pri tem pa so <math>n_x \!</math>, <math>n_y \!</math> in <math>n_z \!</math> dani s tenzorjem [[dielektričnost]]i, ki ima komponente <math> \epsilon_x \!</math>, <math> \epsilon_y \!</math> in <math> \epsilon_z \!</math> ali
: <math>n_i^2 = \varepsilon_{r_i}</math> 
kjer je 
* <math>\mu_r = 1 \!</math>  [[permeabilnost]] (snov ni v [[magnetno polje|magnetnem polju]])
* <math>\varepsilon_i = \varepsilon_0 \varepsilon_{r_i} \!</math>

V posebnem primeru dobimo tudi rotacijski elipsoid (nastane pri vrtenju [[elipsa|elipse]] okoli manjše ali večje [[elipsa|polosi]], to je [[sploščeni sferoid|sploščeni elipsoid]] oziroma [[podolgovati sferoid|podolgovati elipsoid]]), ki ima dve enaki osi, tretja pa je različna. V tem primeru ima snov samo eno optično [[os vrtenja|os]] (os rotacije), za snov pa pravimo, da je ''enoosna''. Kadar so vse tri osi enake, je snov [[izotropija|izotropna]] in indikatrisa ima obliko [[krogla|krogle]]. V vseh ostalih primerih (tri različne osi) pa pravimo, da je snov ''dvoosna''.

Obstajajo pa tudi minerali, ki imajo več kot dve optični osi. 

=== Enoosne snovi===
Enoosne snovi so anizotropni minerali, ki kristalizirajo v [[tetragonalni kristalni sistem|tetragonalnem]] ali [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalnem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]].<ref name=hypertextbook>{{navedi splet|last=Elert|first=Glenn|title=Refraction|work=The Physics Hypertextbook|url=http://hypertextbook.com/physics/waves/refraction/|accessdate=2010-03-22|archive-date=2009-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090917063013/http://hypertextbook.com/physics/waves/refraction/|url-status=dead}}</ref> Imajo samo eno optično os. Lomni količnik zavzame vrednosti med dvema skrajnima vrednostima (označimo ju z <math>n_o \!</math> in <math>n_e \!</math>). Kadar je <math> n_o > n_e \!</math>,  pravimo, da je mineral ''optično negativen'' ali ''enoosno negativen'' ( <math> \Delta n< o \!</math> ). Kadar pa je <math> n_e > n_o \!</math>, pravimo nasprotno, da je mineral ''optično pozitiven'' ali ''enoosno pozitiven'' (<math> \Delta n > o \!</math>). Absolutna dvolomnost za enoosne minerale je določena kot <math>|n_e-n_o|\!</math> (absolutna vrednost razlike lomnih količnikov).

V spodnjem pregledu je podan lomni količnik za redni in za izredni žarek ter njuna razlika za nekatere enoosne kristale za svetlobo pri 590 [[nano|n]][[meter|m]] za nekatere [[mineral]]e:

{| class="wikitable sortable" style="float:left; margin: 0em 0em 1em 1em;"
! Snov || n<sub>o</sub> || n<sub>e</sub> || Δn 
|-
| [[beril]] Be<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>(SiO<sub>3</sub>)<sub>6</sub>||1,602 ||1,557 ||-0,045 
|-
| [[kalcit]] CaCO<sub>3</sub> || 1,658 || 1,486 || -0,172
|-
| [[živosrebrni klorid]]	Hg<sub>2</sub>Cl<sub>2</sub>	|| 1,973	|| 2,656	|| +0,683
|-
| [[led]]	H<sub>2</sub>O	|| 1,309	|| 1,313	|| +0,004
|-
| [[litijev niobat]] LiNbO<sub>3</sub>|| 	2,272|| 	2,187|| 	-0,085
|-
| [[magnezijev fluorid]]	MgF<sub>2</sub>|| 	1,380|| 	1,385|| 	+0,006
|-
| [[kvarc]]	SiO<sub>2</sub>|| 	1,544|| 	1,553|| 	+0,009
|-
| [[rubin]]	Al<sub>2</sub>O<sub>3</sub>|| 	1,770|| 	1,762|| 	-0,008
|-
| [[rutil]]	TiO<sub>2</sub>|| 	2,616|| 	2,903|| 	+0,287
|-
| [[peridot]]	(Mg, Fe)<sub>2</sub>SiO<sub>4</sub> 	|| 1,690|| 	1,654|| 	-0,036
|-
| [[safir]]	Al<sub>2</sub>O<sub>3</sub>|| 	1,768|| 	1,760|| 	-0,008
|-
| [[natrijev nitrat]]	NaNO<sub>3</sub>|| 	1,587|| 	1,336|| 	-0,251
|-
| [[turmalin]] (kompleksni silikat )|| 	 	1,669|| 	1,638|| 	-0,031
|-
| [[cirkon]], višji	ZrSiO<sub>4</sub>|| 	1,960|| 	2,015|| 	+0,055
|-
| cirkon, nižji	ZrSiO<sub>4</sub>|| 	1,920|| 	1,967|| 	+0,047
|}
{{clr}}

=== Dvoosne snovi===
Dvoosne snovi so anizotropni minerali, ki kristalizirajo v [[triklinski kristalni sistem|triklinskem]] ali [[monoklinski kristalni sistem|monoklinskem]] ali [[ortorombični kristalni sistem|ortorombskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]].<ref name=hypertextbook/>

V naslednjem pregledu je podan lomni količnik za redni in za izredni žarek ter njuna razlika za nekatere dvoosne kristale za svetlobo pri 590 [[nano|n]][[meter|m]] za nekatere minerale:

{| class="wikitable sortable" style="float:left; clear:both;  margin: 0em 0em 1em 1em;"
! Snov || ''n''<sub>α</sub> || ''n''<sub>β</sub> || ''n''<sub>γ</sub> 
|-
|[[boraks]]	 	||1,447	||1,469	||1,472 
|-
|[[magnezijev sulfat|grenka sol]]	MgSO<sub>4</sub>•7(H<sub>2</sub>O)	||1,433	||1,455	||1,461 
|-
|[[sljuda]], [[biotit]]	 	||1,595	||1,640	||1,640 
|-
| sljuda, [[muskovit]]	 	||1,563	||1,596	||1,601 
|-
|[[olivin]]	(Mg, Fe)<sub>2</sub>SiO<sub>4</sub>	||1,640	||1,660	||1,680
|-
|[[perovskit]]	CaTiO<sub>3</sub>	||2,300	||2,340	||2,380
|-
|[[topaz]]	 	||1,618	||1,620	||1,627 
|-
|[[uleksit]]	 	||1,490	||1,510	||1,520 
|}
{{clr}}

==Opombe in sklici==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
* [http://melusine.eu.org/syracuse/mluque/fresnel/augustin/polarisation.html Polarizacija in dvolomnost] {{ikona fr}}
* [http://www.olympusmicro.com/primer/lightandcolor/birefringence.html Opis dvolomnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020115202014/http://www.olympusmicro.com/primer/lightandcolor/birefringence.html |date=2002-01-15 }} {{ikona en}}
* [http://www.youtube.com/watch?v=BEClYQbuG7U Video o dvolomnosti] {{ikona en}}
* [http://www.wmi.badw.de/teaching/Lecturenotes/Physik3/Gross_Physik_III_Kap_3.pdf Polarizacija svetlobe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071022041118/http://www.wmi.badw.de/teaching/Lecturenotes/Physik3/Gross_Physik_III_Kap_3.pdf |date=2007-10-22 }} {{ikona de}}

[[Kategorija:Polarizacija]]
[[Kategorija:Optična mineralogija]]
[[Kategorija:Kristalografija]]
{{normativna kontrola}}