Ogled vira Dvopičje

{{ločila|:}}

'''Dvópíčje''' (&nbsp;''':'''&nbsp;) je v [[jezikoslovje|jezikoslovju]] enodelno [[ločilo]], s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje. Sestavljata ga dve enako veliki [[pika|piki]], usredinjeni vzdolž iste [[navpičnost|navpične]] [[črta|črte]], ter zapisani na sredini [[črka|črk]].

== Jezikovna raba ==

Kakor druga ločila se raba dvopičja v različnih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]ih razlikuje, kot se je razikovala tudi v posameznem jeziku skozi njegov razvoj. Dvopičje obvešča bralca da, kar v besedilu sledi, dokazuje in pojasnjuje, ali preprosto le našteva elemente, na katere se besedilo sklicuje pred tem. Razvrstitev funkcij dvopičja je podal [[Luca Serianni]] za [[italijanščina|italijanski jezik]], vendar v splošnem velja tudi za [[slovenščina|slovenščino]] in druge jezike.<ref>{{navedi knjigo |last=Serianni |first=Luca |last2=Castelvecchi |first2=Alberto |year=1988 |title=Grammatica italiana. Italiano comune e lingua letteraria. Suoni, forme, costrutti |publisher=UTET |location=Torino |isbn= 88-02-04154-7}}</ref>

=== Skladenjska raba ===

* sintaktično-deduktivna: uvedba logične posledice ali učinek dejstva, navedenega pred tem
::* ''Bila je samo ena možna razlaga: vlak ni nikoli prišel.''
::* ''Samo eno je potrebno: delo.''<ref name="pravopis2001">{{navedi knjigo |title=[[Slovenski pravopis]] |year=2001 |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] |location=Ljubljana |cobiss=114023936}}</ref>
::* ''Tyron je dvignil dlan, pomenila je:'' bodi pri miru.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, George R. R. |authorlink=George R. R. Martin |title=[[Igra prestolov]] |year=2007 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=230541568}}</ref>
::* ''Vsi so isti: lopovi in sleparji.''

* sintaktično-deskriptivna: uvedba opisa, in še posebej, eksplicitna navedba elementov množice
::* ''Imam tri sestre: Katarino, Saro in Marijo.''
::* ''Te pa so, ki jih ne smete jesti: orel, brkati ser, jastreb, kanja, sokol, lunj po njegovih vrstah, krokar po njegovih vrstah, noj, postovka, galeb, kragulj po njegovih vrstah, čuk, čebélar, sova, kavka, mrhar, kormoran, štorklja, deževnik po njegovih vrstah, smrdokavra in netopir.'' <nowiki>[</nowiki>''[[5. Mojzesova knjiga|5 Mz 14,12]]'']<ref>{{navedi splet |url=http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=5+Mz+14%2C3-21&id0=1&pos=0&set=2&l=sl |title=BIBLIJA.net - Sveto pismo na internetu |date=2008-06-25 |publisher=[[Svetopisemska družba Slovenije]] |accessdate=2008-09-17}}</ref>

* pristavčna: uvedba [[poved]]i s pravilom [[pristavek|pristavka]] ([[apozicija|apozicije]]) glede na predhodno

* segmentna: uvedba dobesednega [[navedek|navedka]] v premem [[govor]]u po napovedanem spremnem stavku v kombinaciji z [[narekovaj]]i in [[pomišljaj]]i. Segmentna funcija je bila nekdaj splošni način za naznačevanje nenaznačenega navedka v isti vrstici
::* ''Benjamin Franklin je razglasil vrlino zmernosti: shranjen peni je zaslužen peni.'' 
::* ''Zelo znan je izrek, ki ga pripisujejo [[René Descartes|Descartesu]]: »[[Mislim, torej sem]].«
::* ''Sredi te megle se mi je stokrat vsiljevala čudna, a neodpodljiva sanjarija: »Kaj pa, ko se ta megla razkadi in se vzdigne, ali ne bo izginilo z njo vred tudi vse to gnilo, spolzko mesto, ali se ne bo vzdignilo z meglo vred in se razgubilo kakor dim, ostalo pa bo nekdanje finsko močvirje, sredi njega pa zaradi lepšega nemara še bronasti jezdec na razgreto sopečem, vzpetem konju?''«<ref name="dostojevski_mladenic">{{navedi knjigo |author=Dostojevski, Fjodor |authorlink=Fjodor Mihajlovič Dostojevski |title=[[Mladenič (Dostojevski)|Mladenič]] |year=1875 |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |cobiss=3601665}}</ref>
: Običajno se dvopičje rabi za uvedbo govora v dvogovoru (na primer v scenariju):
::* ''Pacient: Doktor, počutim se kot par zaves.<br />Zdravnik: Zberite se!''

Dvopičje se lahko rabi v naslednjih primerih:

* uvedba definicije
::* ''[[A]]'': prva črka latinice.''
::* ''[[Hipernim]] besede'' (''[[nadpomenka]]''): [[beseda]], ki ima širši pomen kot dana beseda; ''vozilo'' je na primer nadpomenka od ''avtomobil''.
::* [[Sveto pismo]] ali [[Biblija]] (iz starogrške besede {{jezik-el2|βιβλια}}: biblia, kar pomeni ''knjige'') ...

* ločitev poglavja in označitev števila stiha v mnogih navedbah religijskih besedil ali epskih pesmi. Uporabljalo se je tudi za števila poglavij v [[rimske številke|rimskih številkah]]
::* ''[[Evangelij po Janezu|Janez]] 3:14–16'' (ali ''Janez III:14–16'')
::* ''[[Koran]], Sura 5:18''
: V slovenščini se v novejšem času v ta namen in funkciji namesto dvopičja uporablja tudi [[vejica]] (''[[Evangelij po Janezu|Jn]] 3,14–16'')
::* ''[[2. kroniška knjiga|2 Kron 17,9]]''
::* ''[[1. Janezovo pismo|1 Jan 5, 45-46]]'', oziroma novejše ''[[1. Janezovo pismo|1 Jn 5, 45-46]]''

* ločitev pri navajanju časa v dnevu (glej tudi [[ISO 8601]]). Ta način ni splošno razširjen in se največ rabi v ameriški programski opremi
::* ''Koncert se je končal ob 23:45.'' (ali tudi ''23.45'')
::* ''Ta datoteka je bila zadnjič urejana danes ob 11:15:05.''

* ločitev naslova in odgovarjajočega podnaslova
::* ''[[Vojna zvezd]] [[Epizoda IV: Novo upanje]]'' (''Star Wars Episode IV: A New Hope'')

* ločitev [[stavek|stavkov]] v [[periodična poved|periodičnih povedih]]
::* ''Ko izgublja jeseni priroda svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom: tedaj se začno zbirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela.''<ref name="pravopis1962">{{navedi knjigo |title=[[Slovenski pravopis]] |year=1962 |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] |location=Ljubljana |cobiss=7525377}}</ref>

V slovenščini je za dvopičjem lahko velika ali mala črka, kar je odvisno od rabe: če sledi govor, se rabi velika črka; kjer sledijo [[akronim]]i ali [[lastno ime|lastna imena]] se rabi velika črka, drugače dvopičju sledi mala črka. 
::* Taylor: Ali veš da imam rdeče lase, Chloe. Kolikokrat še?
::* Pretirano je ponosen na članek, ki ga je izdelal: [[FRESH, UNESCO]] izhaja iz njegovega truda da bi razločeval [[Fresh]].
::* [[Julian Duguid]], avtor ''Zelenega pekla'' (''Green Hell'', 1931), začenja svojo knjigo drzno: »Ko človek dopusti [[Išmael]]ovo gorečnost ... «
::* Ta teorija ni tako visokoleteča kot se zdi: De Picciotto le opozarja na to da je za tenisača v pomembnem dvoboju veliko lažje izključiti zavest mučnega stanja skrivljene sove kot pa se upirati zmedam osebnih problemov. [Peter Bodo, »The Human Side of Steffi Graf«, ''Tennis'', september 1990, stran 46.]<ref>{{navedi splet |url=http://people.whitman.edu/~hashimiy/colonxmp.htm |title=Nekaj zgledov rabe dvopičja |accessdate=2008-09-17 |language=en |archive-date=2008-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080820210359/http://people.whitman.edu/~hashimiy/colonxmp.htm |url-status=dead }}</ref>
::* [[napaka|Motiti se]] je [[humanizem|človeško]]: odpuščati, [[božanstvo|božansko]].
::* Naj takoj povem: V življenje slehernega so domisleki in sanjarije, ki so, bi dejal, tolikanj ekscentrični, da jih je mogoče takoj na prvi pogled nezmotljivo uvrstiti med nore.<ref name="dostojevski_mladenic" />

=== Diakritična raba ===
[[Slika:IPA length mark.png|right|20px|Znak dolžine IPA]]

Posebna trikotna oblika dvopičja se rabi v [[mednarodna fonetična abeceda|mednarodni fonetični abecedi]] za naznačitev predhodnega [[dolžina (fonetika)|dolgega]] [[glas]]u. Takšno obliko sestavljata dva trikotnika, vsak malo večji od pik v običajnem dvopičju, ki kažeta druga proti drugemu. V [[Unicode]] je njegov znak U+02D0 ({{IPA|ː}}). Navadno dvopičje se velikokrat rabi kadar ta oblika znaka ni na voljo in v praktičnih pravopisih nekaterih jezikov (še posebej v Mehiki), kjer se [[samoglasnik]]i [[fonem]]sko razlikujejo glede na dolžino.
::* ''Angleška beseda'' car ''se izgovarja kot [k aː].'' 

=== Ločevanje sredi besede ===

V [[finščina|finščini]] in [[švedščina|švedščini]] se lahko dvopičje pojavi znotraj besed, podobno kot [[opuščaj]], med besedo (ali [[kratica|kratico]], še posebej v [[akronim]]u in njegovih (večinoma [[rodilnik|rodilniških]]) [[pripona]]h. V švedščini se pojavlja tudi v [[ime]]nih, na primer [[Antonia Ax:son Johnson]] (''Ax:son'' za ''Axelson''). V finščini se rabi v [[prevzeta beseda|sposojenkah]] in kraticah; na primer ''USA:han'' za [[ilativ]] od »ZDA«. Za sposojenke, ki se pravopisno končujejo s [[soglasnik]]om, fonetično pa samoglasniško, se namesto dvopičja rabi opuščaj. Na primer ''show'n'' za rodilniško obliko [[angleščina|angleške]] sposojenke »show« ali ''Versailles'n'' za [[francoščina|francosko]] [[krajevno ime]] [[Versailles]].

== Raba v matematiki ==

Dvopičje se rabi tudi v [[matematika|matematiki]], [[kartografija|kartografiji]], [[maketa|gradnji maket]] in na drugih področjih za označevanje [[razmerje|razmerja]] ali [[merilo|merila]]. Na primer 3:1 (izgovorjeno [tri proti ena]). V Unicode je posebni znak za razmerje, U+2236 ({{unicode|∶}}), za rabo v matematiki.
::* ''Razmerje med vodikom in kisikom v vodi je 2 : 1.''
::* ''Naše moštvo je zmagalo s 4 : 2.''
::* ''Zemljevidi v'' [[Atlas Slovenije|Atlasu Slovenije]] ''so izdelani v merilu 1 : 50.000.''

V [[logika|logiki]] in pri ustreznem označevanju [[množica|množic]] se dvopičje rabi kot nadomestilo za [[navpičnica (tipografija)|navpičnico]], tako da pomeni »takšen da«.

::* <math>S = \{x \in \mathbb{R}\colon 1 < x < 3 \}</math> (''S'' je množica vseh takšnih ''x'' iz <math>\mathbb{R}</math>, da je ''x'' strogo večji od 1 in strogo manjši od 3)
::* Funkcija <math>f: A \longrightarrow B</math> je preslikava, ki vsakemu elementu množice ''A'' priredi natanko en element množice ''B''.

Dvopičje se rabi za označevanje znaka [[deljenje|deljenja]]: »''a'' deljeno z ''b''« se zapiše kot ''a'' '':'' ''b'', ali za označevanje razmerja.

Dvopičje se v kombinaciji z [[enačaj]]em, <math>:=\,</math>, rabi za [[definicija|definicije]].

== Raba v računalništvu ==

V [[računalništvo|računalništvu]] je znak za dvopičje v kodi [[ASCII]] 58, v [[UCS|kodni točki]] Unicode U+003A. Polno široka (dvobitna) ustreznica, '''：''', je v kodni točki Unicode U+FF1A.

Dvopičje se velikokrat rabi kot posebni [[kontrolni znak]] v mnogih ukazih [[operacijski sistem|operacijskih sistemov]], [[URL|enoličnih krajevnikih virov]], [[računalniško programiranje|računalniških]] [[programski jezik|programskih jezikih]] in v predstavitvah poti različnih [[datotečni sistem|datotečnih sistemov]]. 

::* <tt>c:</tt>
::* <tt><nowiki>mailto:janez.novak@nic.si</nowiki></tt>
::* <tt><nowiki>ftp://10.13.37.42/</nowiki></tt>
::* <tt>C:\Program Files</tt>
::* <tt>prn:</tt>
::* <tt><nowiki>javascript:alert('pozdravljen svet!');</nowiki></tt>

Velikokrat se rabi kot enojno predponski [[ločevalec]], ki napoveduje da je pred njim stala ključna beseda ali prehod iz enega načina predstavitve znakovnega niza v drug povezan način. Nekateri [[programska oprema|programi]], kot je na primer zelo rabljen [[MediaWiki]], izkoriščajo dvopičje kot predponski ali priponski ločevalec.

Za dvojno dvopičje ('''&nbsp;::&nbsp;''')  glej [[operator za ločevanje obsega]]. <!-- en:Scope resolution operator-->

=== Spletna raba ===

V [[internet]]u (pogovorih v živo, elektronski pošti, oglasnih deskah itd.) se dvopičje ali večkratno dvopičje rabi za označevanje dejanja ali občutkov. V tej rabi ima obratno funkcijo od narekovajev in označuje dejanja, kjer se predpostavlja da je nenaznačeno besedilo dvogovor. Na primer:

::* ''Tomo:'' Pluton je tako majhen, da ga ne smemo imeti za planet. Majčken je!<br />''Marko:'' Oh, ali res? :Vrže Pluton na Tomovo glavo: Ali še vedno misliš da je majhen?

Dvopičja se rabijo tudi za zvoke. :klik: Primerjaj z rabo [[zvezdica|zvezdice]].

Dvopičja se veliko rabijo za prikazovanje dveh navpično poravnanih oči v [[Internetni sleng#Smeški|smeških]], kot so :-), :), :(, :P, :D, :O ipd.

== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}

[[Kategorija:Ločila]]
[[Kategorija:Tipografija]]
{{normativna kontrola}}