Ogled vira Eratosten

{{infopolje Znanstvenik}}

'''Eratosten''' (tudi '''Eratostenes''') [eratósten/eratóstenes] {{jezik-grc|Ερατοσθένης}}: Eratosthénes), [[stari Grki|starogrški]] [[matematik]], [[geograf]], [[astronom]], [[pesnik]] in [[atlet]] (verjetno) [[Kaldejci|kaldejskega]] porekla, * [[276 pr. n. št.]], [[Kirena]] (sedaj [[Šahat]], [[Libija]]), † [[194 pr. n. št.]], [[Aleksandrija]], [[Ptolemajski Egipt]].

== Življenje in delo ==

Eratosten je študiral v Aleksandriji in nekaj let v [[Atene|Atenah]]. Leta 236 pr. n. št. je na predlog [[Ptolemaj III.|Ptolemaja III. Evergetesa I.]] postal vodja in drugi knjižničar [[aleksandrijska knjižnica|aleksandrijske knjižnice]]. Kot vodja knjižnice je nasledil [[Apolonij Rodoški|Apolonija Rodoškega]]. Prispeval je veliko na področju [[matematika|matematike]] in [[znanost]]i. Bil je dober [[Arhimed]]ov prijatelj.

Okoli leta 255 pr. n. št. je iznašel [[armilarna sfera|armilarno sfero]], ki so jo uporabljali do 17. stoletja.

== Meritev Zemljinega obsega ==
[[slika:Eratosten meritev.png|thumb|right|250px|Eratostenova [[meritev]] [[Zemljin polmer|Zemljinega obsega]]. A označuje lego [[Aleksandrija|Aleksandrije]], S [[Asuan|Siene]] in Z smeri [[nadglavišče|nadglavišč]]. Mere in koti niso v razmerju.]]
[[slika:Mappa di Eratostene.jpg|thumb|right|250px|alt=Eratosthenov zemljevid sveta (194 pr. n. št.)|Rekonstrukcija Eratostenovega zemljevida (za stare Grke) znanega sveta (okoli 194 pr. n. št.), E. H. Bunbury, ''A History of Ancient Geography among the Greeks and Romans from the Earliest Ages till the Fall of the Roman Empire'', 1883]]

Verjel je da je [[Zemlja]] [[krogla]] in okoli leta 240 pr. n. št. je po [[Kleomed]]u izračunal njen [[Zemljin polmer|premer]] s pomočjo [[trigonometrija|trigonometrije]] in podatkov o kotih [[Sonce|Sonca]] ob poldnevu v Aleksandriji in na otoku [[Elefantina]] pri Sieni (sedaj [[Asuan]], [[Egipt]]). Razdaljo med mestoma so poznali iz potovanj karavan in je znašala 5000 [[stadij]]ev. Račun temelji na privzetku, da je Sonce tako daleč stran in lahko njegove žarke smatramo za vzporedne. Eratosten je vedel, da bo Sonce ob poldnevu na [[poletni obrat]] v Sieni v [[nadglavišče|nadglavišču]]. Vedel je tudi, da bo ob istem trenutku [[gibanje Zemlje|navidezna lega]] Sonca v njegovem rojstnem kraju Aleksandriji 7º 12' južno od nadglavišča. Vedel je, da je ta kot približno 2 % (1/50) celega [[krog]]a in tako sklepal, da mora biti razdalja med Aleksandrijo in Sieno 2 % celotnega premera Zemlje. Njegova vrednost je bila 250.000 stadijev. [[točnost in natančnost|Točne]] vrednosti stadija ne poznamo več. [[srednja vrednost|Srednji]] atiški stadij je meril približno 185 [[meter|m]] (185,4 m). V splošnem pa verjamemo, da je Eratostenova ocena med 39.690 [[kilometer|km]] in 45.007&nbsp;km (46.620&nbsp;km). Točna vrednost je 40.075&nbsp;km in okrog polov 40.008&nbsp;km. Če je uporabljal egipčanski stadij, ki je meril okoli 157,5 m, je bila njegova [[meritev]] 39.690&nbsp;km z napako manjšo od 1 %.

Eratostenova vrednost je presenetljiva, saj je treba upoštevati več faktorjev, ki so lahko vplivali na njegovo meritev. Siene niso točno na [[rakov povratnik|rakovem povratniku]], niso točno južno od Aleksandrije in Sonce je disk na končni razdalji od Zemlje, ne pa točkovni svetlobni vir v neskončni razdalji. Tudi meritve na kopnem v tedanjih časih niso bile zanesljive. Eratostenovo vrednost je uporabil [[Posidonij]] okoli 150 let kasneje in tudi sam na podoben način izmeril obseg.

== Meritev razdalje od Zemlje do Sonca in Lune ==

[[Evzebij Cezarejski]] je v svojem delu ''Priprava na evangelij'' ({{jezik-el2|Προπαρασκευη Ευαγγελικη}}: ''Proparaskein Eiaggelike'') vključil kratko poglavje o razdaljah nebesnih teles ([http://www.tertullian.org/fathers/eusebius_pe_15_book15.htm knjiga XV], poglavje 53). Preprosto je navedel, da je Eratosten našel razdaljo od Zemlje do Sonca, sedaj imenovano [[astronomska enota]], kot »σταδίων μυριάδας τετρακοσίας και οκτωκισμυρίας« (kar dobesedno pomeni »stadijev [[miriada|miriad]] 400 in 80.000«) in razdaljo do [[Luna|Lune]] 780.000 stadijev. Izraz za razdaljo do Sonca so prevedli kot 4.080.000 stadijev (1903) ali kot 804.000.000 stadijev (1974-1991). Pomen je odvisen od tega ali je Evzebij mislil 400 miriad in 80.000 ali pa »400 in 80.000« miriad.

To Evzebijevo pričevanje so v delu ''Dictionary of Scientific Biography'' ovrgli. Res je, da je razdalja do Lune, ki jo je Evzebij navedel, premajhna (približno 144.000&nbsp;km). Eratosten je bil sposoben določiti bolj točno vrednost, ker je poznal velikost Zemlje, in pred njim je [[Aristarh]] določil razmerje med Lunino oddaljenostjo od Zemlje in [[Zemljin polmer|Zemljinim polmerom]] kot:

: <math>\frac{a_{L}}{r_{Z}} = \frac{1}{2\,\operatorname{tg} \, 1^{\circ} } = 28,6 \!\, . </math>

Današnja vrednost je 60,27. Če je Evzebijeva navedba izmišljena, je težko pojasniti, da z vrednostjo grškega oziroma olimpijskega stadija 185 m vrednost 804 milijonov stadijev da razdaljo do Sonca 149 milijonov km, z napako manjšo od -1 %. Poleg tega je Aristarhova meritev razmerja med oddaljenostma Sonca in Lune od Zemlje 24-krat premajhna (19). Vprašanje je ali je Eratosten to razmerje sam ponovno meril, ker sta razmerji iz navedenih vrednosti 1,96 in 386,94, pravo pa:

: <math>\frac{a_{\odot}}{a_{L}} = 387,6 \!\, . </math>

== Drugi dosežki ==

Okoli leta 200 pr. n. št. je Eratosten privzel besedo ''[[geografija]]'', ki pomeni opis Zemlje.

Eratosten je poskušal uvesti [[leto]] s 365,25 [[dan|dneva]], česar pa nazadnjaška egipčanska družba ni sprejela.

Bil je utemeljitelj znanstvene [[kronologija|kronologije]]. Prizadeval si je šteti [[datum]]e glavnih književnih in političnih dogodkov od časa [[trojanska vojna|zavojevanja]] [[Troja|Troje]].

Eratostenovi prispevki so še:

* [[Eratostenovo sito]] za iskanje [[praštevilo|praštevil]].
* merjenje [[nagib vrtilne osi|naklona]] [[ekliptika|ekliptike]] z napako kota 7'.
* izdelava [[zvezdni katalog|kataloga zvezd]] s 675 nepomičnimi [[zvezda]]mi, ki se ni ohranil.
* zemljevid toka [[Nil]]a do [[Kartum]]a.
* zemljevid tedanjega znanega sveta od [[Britansko otočje|Britanskega otočja]] do [[Cejlon]]a in od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] do [[Etiopija|Etiopije]].

Samo [[Hiparh]], [[Strabon]] in [[Ptolemaj|Klavdij Ptolemaj]] so uspeli izdelati še boljše zemljevide.

Eratosten je bil znan pod imenom β, ker je bil drugi v [[Sredozemlje|sredozemskem]] svetu na mnogih področjih. Znan je bil tudi po svojem nadutem značaju. Nikoli se ni poročil. Leta 195 pr. n. št. je oslepel, leto pozneje pa je stradal do smrti.

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===
[[Slika:AS17-145-22285.jpg|thumbnail|desno|250px|Krater [[Eratosten (krater)|Eratosten]] na Luni, slikan z [[Apollo 17|Apolla 17]], decembra 1972. ]]

Po njem se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Eratosten (karter)|Eratosten]] (''Eratosthenes'') na [[Luna|Luni]] s koordinatama 14,5° severno; 11,3° zahodno, [[premer]]om 58 [[kilometer|km]] in globino 3,6&nbsp;km, ter [[asteroid]] glavnega [[asteroidni pas|asteroidnega pasu]] [[3251 Eratosten]] (''3251 Eratosthenes'').

== Sklici==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{MacTutor|id=Eratosthenes}}
* [http://www.algonet.se/~sirius/eaae/aol/market/collabor/erathost/ Skupina Astronomy On-Line o merjenjih oblike Zemlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041213093903/http://www.algonet.se/~sirius/eaae/aol/market/collabor/erathost/ |date=2004-12-13 }} {{in lang|en}}

{{-}}
{{portal|Astronomija}}
{{grška matematika}}
{{grška astronomija}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Eratosten}}
[[Kategorija:Starogrški astronomi]]
[[Kategorija:Starogrški geografi]]
[[Kategorija:Starogrški matematiki]]
[[Kategorija:Starogrški pesniki]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Grki v 3. stoletju pr. n. št.]]