Ogled vira Friedrich Hasenöhrl

{{kratki opis|avstrijski fizik}}
{{infopolje Znanstvenik
| name              = Friedrich Hasenöhrl
| image             = Hasenoehrl.jpg
| caption           = Friedrich Hasenöhrl, okoli leta 1914
| birth_date        =
| birth_place       =
| death_date        =
| death_place       =
| nationality       = {{ikona zastave|AUT}} [[Avstrijci|avstrijska]]
| field             = [[fizika]]
| work_institution  = [[Univerza na Dunaju]]
| alma_mater        = {{ubl|[[Univerza na Dunaju]]|{{small|[[doktorat]] 1896}}|{{small|[[habilitacija]] 1899}}}}
| thesis_title      = Über den Temperaturkoeffizienten der Dielektrizitätskonstante in Flüssigkeiten und die Mosotti-Clausius'sche Formel (O temperaturnem koeficientu dielektrične konstante v tekočinah in Mosotti-Clausiusovi formuli)
| thesis_year       = 1896
| doctoral_advisor  = [[Franz Serafin Exner]]
| doctoral_students = {{ubl|[[Ludwig Flamm]] {{small|(1909)}}|[[Erwin Schrödinger]] {{small|(1910)}}|[[Hans Thirring]] {{small|(1911)}}|[[Karl Ferdinand Herzfeld]] {{small|(1914)}}}} 
| notable_students  = [[Paul Ehrenfest]]
| influenced        = [[Erwin Schrödinger]]
| known_for         = [[elektromagnetna masa|votlinsko sevanje]]
| prizes            = [[Haitingerjeva nagrada]] {{small|(1905)}}
| religion          =
| spouse            = Ella Brückner
| children          = Victor Hasenohrl (?–1982)
| footnotes         = 
}}
[[slika:1911 Solvay conference.jpg|thumb|right|250px|Friedrich Hasenöhrl na prvem [[Solvayev kongres|Solvayevem kongresu]] leta 1911]]

'''Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl''' ({{IPA-de|ˈhaːzn̩øːɐ̯l|lang}}), [[Avstrijci|avstrijski]] [[fizik]] in [[častnik]], * [[30. november]] [[1874]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Avstrija]]), † [[7. oktober]] [[1915]], [[Vielgereuth]] (sedaj [[Folgaria]]), [[Welschtirol]] (sedaj [[Trento (pokrajina)|Trento]]), Avstro-Ogrska (sedaj [[Italija]]).

== Življenje ==

Hasenöhrl se je rodil na Dunaju  kot drugi otrok Viktorja Hasenöhrla. Njegov oče je bil svetnik in odvetnik, mati Gabriele, rojena Freiin von Pidoll zu Quintenbach, pa je bila iz ugledne plemiške družine. Obiskoval je Terezijansko akademijo in maturo opravil z odliko. Že v času šolanja je zaslovel z manjšimi publikacijami s področja matematike.

Leta 1892 je začel študirati naravoslovje in matematiko na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]] pri [[Jožef Stefan|Jožefu Stefanu]] (1835–1893) in [[Ludwig Edward Boltzmann|Ludwigu Edwardu Boltzmannu]] (1844–1906). Že v drugem letniku študija je objavil matematično delo ''O kvadratnem zakonu recipročnosti'' (''Über das quadratische Reziprozitätsgesetz''). Leta 1894 je prekinil študij zaradi enoletnega prostovoljnega služenja vojaškega roka, med katerim je spoznal pisatelja [[Hugo von Hofmannsthal|Huga von Hofmannsthala]]. Leta 1896 je [[doktorat|doktoriral]] pod mentorstvom fizika [[Franz Serafin Exner|Franza Serafina Exnerja]] z disertacijo ''O temperaturnem koeficientu dielektrične konstante v tekočinah in Mosotti-Clausiusovi formuli'' (''Über den Temperaturkoeffizienten der Dielektrizitätskonstante in Flüssigkeiten und die Mosotti-Clausius'sche Formel'').

Na Boltzmannovo priporočilo je delal kot asistent pri [[Heike Kamerlingh Onnes|Heikeju Kamerlinghu Onnesu]] v [[Leiden|Leidnu]] v nizkotemperaturnem laboratoriju. Tam se je spoprijateljil tudi s [[Hendrik Antoon Lorentz|Hendrikom Antoonom Lorentzem]]. 20. marca 1899 se je poročil z Ello Brückner in istega leta prejel [[habilitacija|pro venia legendi]]{{efn|Dovoljenje za poučevanje.}} na dunajski univerzi. Hitro si je pridobil sloves odličnih predavanj. Vključno s svojima študentoma [[Paul Ehrenfest|Paulom Ehrenfestom]] in [[Erwin Schrödinger|Erwinom Schrödingerjem]].

Leta 1907 je postal Boltzmannov naslednik na dunajski univerzi kot predstojnik Oddelka za teoretično fiziko. Tam je imel številne odlične učence in je imel še posebej pomemben vpliv na Schrödingerja, ki je pozneje prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] za svoje prispevke h [[kvantna mehanika|kvantni mehaniki]].

V svoji avtobiografiji je Schrödinger trdil, da: »nobeno drugo človeško bitje ni imelo večjega vpliva name kot Fritz Hasenöhrl, razen morda moj oče Rudolph«.{{r|schr_1992}}

Ko je leta 1914 izbruhnila [[prva svetovna vojna|svetovna vojna]], se je takoj javil kot prostovoljec v [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrsko vojsko]]. Boril se je kot [[nadporočnik]] proti Italijanom na [[Tirolska grofija|Tirolskem]]. Bil je ranjen, okreval in se vrnil na fronto. Nato ga je 7. oktobra 1915 v napadu na goro Plaut (Folgaria) v starosti 40 let ubila granata.

== Votlinsko sevanje ==

{{glavni|elektromagnetna masa}}

Od [[Joseph John Thomson|Josepha Johna Thomsona]] leta 1881 so mnogi fiziki, kot so [[Wilhelm Wien]] (1900), [[Max Abraham]] (1902) in Lorentz (1904), uporabljali enačbe, enake:

: <math>m_{\rm em} =\frac{4}{3} \ \frac{E_{\rm em}}{c^{2}} \!\, </math>

za »[[elektromagnetna masa|elektromagnetno maso]]«, ki izraža koliko [[elektromagnetna energija|elektromagnetne energije]] prispeva k [[masa|masi]] [[telo (fizika)|teles]].

Na podlagi tega razmišljanja je Hasenöhrl (1904, 1905) objavil več člankov o vztrajnosti votline, ki vsebuje [[sevanje|sevanje]]. To je bila povsem klasična (nerelativistična) izpeljava in je uporabila [[James Clerk Maxwell|Maxwellovo]] enačbo za [[sevalni tlak|tlak svetlobe]]. Hasenöhrl je »navidezno« maso prek [[vztrajnost]]i posebej povezal s konceptom [[energija|energije]] prek enačbe:{{r|hase_1904a|group=H}}

: <math> \mu = \frac{8}{3}\frac{E_{0}}{\mathfrak{B}^{2}} \!\, , </math>

kjer je <math> \mu \!\, </math> navidezna masa, <math> {0} \!\, </math> sevalna energija, <math>\mathfrak{B}</math> [[hitrost svetlobe]]. Kasneje je enačno zapisal v obliki:{{r|hase_1904b|group=H}}

:<math> m = \frac{8}{3} \ \frac{h \, \varepsilon_{0}}{c^{2}} \!\, , </math>

kjer je <math> h\varepsilon_{0} \!\, </math> sevalna energija. Ugotovil je tudi, da ta rezultat velja za vsa sevalna telesa, torej za vsa telesa, katerih temperatura je večja od 0 K. Za ta rezultat je Hasenöhrl leta 1905 prvi prejel [[Haitingerjeva nagrada|Haitingerjevo nagrado]] [[Avstrijska akademija znanosti|Avstrijske akademije znanosti]]. Leta 1904 je zapisal:{{r|hase_1904b|group=H}}

{{citatni blok|»Ker je vsebnost toplote vsakega telesa delno sestavljena iz sevanja toplote, so stvari, ki smo jih pokazali pri votlini, resnične ''mutatis mutandis'' za vsako telo, katerega temperatura je drugačna od 0° A.. Vsako telo mora še posebej imeti navidezno maso, ki ga določa notranje sevanje in je torej odvisno predvsem od temperature.«}}

Vendar pa je Abraham pokazal, da je Hasenöhrlov izračun za navidezno maso napačen, zato je leta 1905 objavil še en članek, kjer je predstavil Abrahamovo kritiko in popravil svojo formulo na:{{r|hase_1905|group=H}}

: <math> m=\frac{4}{3} \ \frac{h \, \varepsilon_{0}}{c^{2}} \!\, . </math>

To je bila ista zveza (kot je ugotovil sam Hasenöhrl) kot za zgoraj navedeno formulo elektromagnetne mase. Hasenöhrlove rezultate (v zvezi z navidezno maso in termodinamiko) z uporabo votlinskega sevanja je nadalje razvil in kritiziral [[Kurd von Mosengeil]] (1906/7), ki je v svoje delo vključil že [[posebna teorija relativnosti|posebno teorijo relativnosti]] [[Albert Einstein|Alberta Einsteina]]. [[Max Planck]] je leta 1907 podal širok oris relativistične termodinamike in [[ekvivalentnost mase in energije|ekvivalentnosti mase in energije]] z uporabo votlinskega sevanja.{{r|mill_1981}}{{r|mose_1907}}{{r|plan_1907}}

V nekaterih dodatnih člankih (1907, 1908){{r|hase_1907|group=H}}{{r|hase_1908|group=H}} je Hasenöhrl nadalje pojasnil svoje delo iz leta 1904 in ugotovil, da so njegovi novi rezultati zdaj v skladu s teorijama Mosengeila in Plancka. Vendar se je pritoževal nad dejstvom, da Planck (1907) ni omenil svojih prejšnjih rezultatov iz leta 1904 (kot je odvisnost navidezne mase od temperature). Leta 1908 je Planck zapisal, da so rezultati Hasenöhrlovega novega pristopa iz leta 1907 dejansko enakovredni tistim iz [[teorija relativnosti|teorije relativnosti]].{{r|plan_1908}}

Kasneje je več avtorjev Hasenöhrlu pripisalo priznanje za njegove dosežke leta 1904 na področju votlinskega sevanja.

{{citatni blok|»Da ima sevanje [[črno telo|črnega telesa]] [[vztrajnost]], je prvi opozoril F. Hasenöhrl.«{{r|plan_1915}}|author=Max Planck, 1909.}}

{{citatni blok|»''Sevanje v gibljivi votlini''. Ta primer je zgodovinskega pomena, saj ga je mogoče obravnavati samo z elektrodinamiko, tudi brez relativnostne teorije. Potem pride nujno do tega, da gibljivi sevalni energiji pripišemo [[gibalna količina|gibalno količino]] in s tem vztrajnostno maso. Zanimivo je, da je ta rezultat našel že F. Hasenöhrl pred uvedbo relativnostne teorije. Vendar je bilo treba njegove zaključke v nekaterih točkah popraviti. Popolno rešitev tega problema je prvi podal K. v. Mosengeil.«{{r|paul_1921}}|author=[[Wolfgang Pauli]], 1921}}

=== Pojasnila ===

Za ta rezultat in njegovo odstopanje od relativistične formule <math> E = mc^{2} \!\, </math> obstajajo različne razlage. [[Enrico Fermi]] in drugi so trdili,{{r|ferm_1923}}{{r|spl0}} da je ta problem analogen tako imenovanemu problemu 4/3 elektromagnetne mase. To pomeni, če bi Hasenöhrl vključil lupino v svoje izračune na način, ki je skladen z relativnostjo, bi bil predfaktor 4/3 enak 1, kar bi dalo <math> m = E/c^{2} \!\, </math>. Tega ne bi mogel storiti, saj ni imel relativistične mehanike, s katero bi lahko modeliral lupino.

Po drugi strani sta [[Stephen P. Boughn]] in [[Tony Rothman]] leta 2011{{r|boug_2011}} (in Boughn leta 2012{{r|boug_2013}}), ki sta podala zgodovinski prikaz različnih rešitev problema, trdila, da zgornja razlaga ni zadostna. Potem ko sta zagotovila popoln relativistični opis in rešitev problema votline (v »primeru konstantne hitrosti« in »primeru počasnega pospeška«), sta zapisala:

{{citatni blok|»... na splošno je razlog, zakaj je [Hasenöhrl] v obeh primerih dosegel nepravilen rezultat, ta, da želi strogo enačiti opravljeno delo s kinetično energijo, kot zahteva izrek o delu-energiji. Na žalost ne zna pravilno izračunati energije. Hasenöhrl še posebej ne dojame dejstva, da če sevalna telesa izgubljajo energijo, morajo izgubljati maso, kar vsebuje element ironije, saj skuša vzpostaviti ravno razmerje masa-energija. [...] <br /> Naj na koncu povemo, da je Fritz Hasenöhrl poskusil z legitimnim miselnim poskusom in se ga lotil s tedaj dostopnimi orodji. Delal je v prehodnem obdobju in ni ustvaril nove teorije, ki bi mu omogočila pravilno in popolno rešitev problema. Kljub temu je njegova temeljna ugotovitev ostala veljavna in to mu velja priznati.«}}

== Hasenöhrl in Einstein ==

Enačbe za elektromagnetno maso, kot so Hasenöhrlove (na primer  [[Oliver Heaviside|Heaviside]] (1889), [[Henri Poincaré|Poincaré]] (1900), Abraham (1902)), ''formalno'' podobne znameniti Einsteinovi (1905) enačbi za ekvivalentnost mase in energije,{{r|eins_1905}} od katerih je poseben primer mirujočega masivnega telesa splošno znan kot <math> E = mc^{2} \!\, </math>, so pogosto spodbudili nepoučene dvome o prednostni nalogi Einsteinovega odkritja, ki se je začelo kmalu po njegovi objavi in traja do danes.

[[Max von Laue]] je že leta 1921 pojasnil, da medtem ko je bila vztrajnost elektromagnetne energije znana že dolgo pred Hasenöhrlom, je bil Einstein dejansko prvi, ki je ugotovil ekvivalentnost ''realne'' mase in ''skupne'' vsebnosti energije in gibalne količine ter razumel globoke posledice tega načela v relativnosti{{r|laue_1921}}

== Družina ==

* poročen z Ello Brückner, imela sta vsaj enega znanega sina, Victorja Hasenohrla (?–1982), ki se je poročil z Elizabeth Sayre (?–1968)
** Victor Hasenohrl (?–1982), poročen z Elizabeth Sayre (?–1968), imela sta tri posvojene otroke:
*** '''Frederick Hasenohrl''' [pokojni], poročen z Victorio ? (?–?), imela sta dva otroka:
**** otroka: 
***** Frederick Hasenohrl (?–)
***** Issca (?–)
*** '''Elizabeth Sayre Reich''' (1937–2015), poročena z Josephom D. Reichom (1928–2000), imela sta dva posvojena otroka:
**** otroka: 
*****'''Daniel Stuart Reich''' (1964–), živi v Luthervilleu, Maryland, ZDA.
*****'''Eric Kent Reich''' (1966–), živi v Boydsu, Maryland, ZDA.
*** '''Margaret Hasenohrl''' (1942–), se ni nikoli poročila, živi v Silver Springu, Maryland, ZDA.

== Izbrana bibliografija ==

; Hasenöhrlovi članki o votlinskem sevanju in termodinamiki:

* {{citat|last1= Hasenöhrl|first1= Friedrich|author-mask1= 3|title= Zur Theorie der Strahlung bewegter Körper|journal= Sitzungsberichte der mathematisch-naturwissenschaftlichen Klasse der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Wien|date= 1904a|volume= 113 IIa|issue= 1039|title-link= s:de:Zur Theorie der Strahlung bewegter Körper}} <br /> {{resize|130%|⦁}} angleški prevod na [[Wikivir]]u: {{citat|title= On the Theory of Radiation of Moving Bodies|title-link= s:en:Translation:On the Theory of Radiation of Moving Bodies}}.
* {{citat|last1= Hasenöhrl|first1= Friedrich|author-mask1= 3|title= Zur Theorie der Strahlung in bewegten Körpern|journal= [[Annalen der Physik]]|date=1904b|volume= 15|issue= |pages= 344–370|title-link= s:de:Zur Theorie der Strahlung in bewegten Körpern}} <br /> {{resize|130%|⦁}} angleški prevod na Wikiviru: {{citat|title= On the Theory of Radiation in Moving Bodies|title-link= s:en:Translation:On the Theory of Radiation in Moving Bodies}}.
* {{citat|last1= Hasenöhrl|first1= Friedrich|author-mask1= 3|title= Zur Theorie der Strahlung in bewegten Körpern. Berichtigung|journal= Annalen der Physik|date= 1905|volume= 16|issue= |pages= 589-592|title-link= s:de:Zur Theorie der Strahlung in bewegten Körpern. Berichtigung}} <br /> {{resize|130%|⦁}} angleški prevod na Wikiviru: {{citat|title= On the Theory of Radiation in Moving Bodies. Correction|title-link= s:en:Translation:On the Theory of Radiation in Moving Bodies. Correction}}.
*  {{citat|last1= Hasenöhrl|first1= Friedrich|author-mask1= 3|title= Zur Thermodynamik bewegter Systeme|journal= Sitzungsberichte der mathematisch-naturwissenschaftlichen Klasse der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Wien|date= 1907|volume= 116 IIa|issue= 9|pages= 1391–1405|title-link= s:de:Zur Thermodynamik bewegter Systeme}} <br /> {{resize|130%|⦁}} angleški prevod na Wikiviru: {{citat|title= On the Thermodynamics of Moving Systems|title-link= s:en:Translation:On the Thermodynamics of Moving Systems}}.
*  {{citat|last1= Hasenöhrl|first1= Friedrich|author-mask1= 3|title= Zur Thermodynamik bewegter Systeme (Fortsetzung)|journal= Sitzungsberichte der mathematisch-naturwissenschaftlichen Klasse der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Wien|date= 1908|volume= 117 IIa|issue= 2|pages= 207–215|title-link= s:de:Zur Thermodynamik bewegter Systeme (Fortsetzung)}}

== Glej tudi ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Lorentzeva teorija etra]]
* [[ekvivalentnost mase in energije]] ([[E = mc²]])
* [[zgodovina posebne teorije relativnosti]]
{{div col end}}

== Opombe ==

{{seznam opomb}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|group=H|refs=
<ref name="hase_1904a">{{sktxt|Hasenöhrl|1904a}}.</ref>
<ref name="hase_1904b">{{sktxt|Hasenöhrl|1904b}}.</ref>
<ref name="hase_1905">{{sktxt|Hasenöhrl|1905}}.</ref>
<ref name="hase_1907">{{sktxt|Hasenöhrl|1907}}.</ref>
<ref name="hase_1908">{{sktxt|Hasenöhrl|1908}}.</ref>
}}
{{refend}}

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
<ref name="boug_2011">{{sktxt|Boughn|Rothman|2011}}.</ref>
<ref name="boug_2013">{{sktxt|Boughn|2013}}.</ref>
<ref name="eins_1905">{{sktxt|Einstein|1905}}.</ref>
<ref name="ferm_1923">{{sktxt|Fermi|1923}}.</ref>
<ref name="laue_1921">{{sktxt|von Laue|1921}}.</ref>
<ref name="mill_1981">{{sktxt|Miller|1981}}.</ref>
<ref name="mose_1907">{{sktxt|Mosengeil|1907}}.</ref>
<ref name="paul_1921">{{sktxt|Pauli|1921}}.</ref>
<ref name="plan_1907">{{sktxt|Planck|1907}}.</ref>
<ref name="plan_1908">{{sktxt|Planck|1908}}.</ref>
<ref name="plan_1915">{{sktxt|Planck|1915}}.</ref>
<ref name="schr_1992">{{sktxt|Schrödinger|1992}}.</ref>
<ref name="spl0">{{navedi splet|title= Another Derivation of Mass-Energy Equivalence|publisher= mathpages.com|lang= en|url= http://www.mathpages.com/home/kmath601/kmath601.htm}}</ref>
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat|last1= Boughn|first1= Stephen P.|authorlink1= Stephen P. Boughn|last2= Rothman|first2= Tony|authorlink2= Tony Rothman|title= Hasenöhrl and the Equivalence of Mass and Energy|date= avgust 2011|doi= 10.48550/arXiv.1108.2250|arxiv= 1108.2250|bibcode= 2011arXiv1108.2250B}}
* {{citat|last1= Boughn|first1= Stephen P.|title= Fritz Hasenöhrl and E = mc^2|journal= [[European Physical Journal H]]|date= 2013|volume= 38|issue= 2|pages= 261–278|doi= 10.1140/epjh/e2012-30061-5|arxiv= 1303.7162|bibcode= 2013EPJH...38..261B|s2cid= 118338231}}
* {{citat|last1= Einstein|first1= Albert|authorlink1= Albert Einstein|title= Ist die Trägheit eines Körpers von seinem Energieinhalt abhängig?|journal= [[Annalen der Physik]]|date= 1905|volume= 323|issue= 13|pages= 639–641|lang= de|url= https://einsteinpapers.press.princeton.edu/vol2-doc/348}} <br /> {{resize|130%|⦁}} angleški prevod {{citat|title= Does the Inertia of a Body Depend Upon its Energy-Content?|url= https://einsteinpapers.press.princeton.edu/vol2-trans/186}}.
* {{citat|last1= Fermi|first1= Enrico|authorlink1= Enrico Fermi|title= Sulla massa della radiazione in uno spazio vuoto|journal= [[Rendiconti Lincei]]|date= 1923|volume= 32|pages= 162–164}}
* {{citat|last1= von Laue|first1= Max|authorlink1= Max von Laue|title= Erwiderung auf Hrn. Lenards Vorbemerkungen zur Soldnerschen Arbeit von 1801|journal= Annalen der Physik|date= 1921|volume= 66|issue= 20|pages= 283–284|doi= 10.1002/andp.19213712005|bibcode= 1921AnP...371..283L|url= https://zenodo.org/record/1424377}}
* {{citat|last1= Miller|first1= Arthur I.|authorlink1= Arthur I. Miller|title= Albert Einstein's special theory of relativity. Emergence (1905) and early interpretation (1905–1911)|date= 1981|publisher= Addison–Wesley|location= Reading|isbn= 0-201-04679-2|pages= [https://archive.org/details/alberteinsteinss0000mill/page/359 359–374]|url= https://archive.org/details/alberteinsteinss0000mill/page/359}}
* {{citat|last1= Mosengeil|first1= Kurd von|authorlink1= Kurd von Mosengeil|title= Theorie der stationären Strahlung in einem gleichförmich bewegten Hohlraum|journal= Annalen der Physik|date= 1907|volume= 327|issue= 5|pages=867–904|bibcode= 1907AnP...327..867V|doi= 10.1002/andp.19073270504|title-link= s:de:Theorie der stationären Strahlung}}
* {{citat|last1= Paumkirchner|first1= Petra|chapter= Friedrich Hasenöhrl – Der Masseverwalter|title= Grenzgänger : Österreichische Pioniere zwischen Triumph und Tragik|date= 2015-03-09|publisher= Christian Brandstätter Verlag|editor-last1= Schönberger|editor-first1= Alwin|editor-link1= Alwin Schönberger|url= https://books.google.si/books?id=1xJ4DwAAQBAJ&pg=PT106}}
* {{citat|last1= Planck|first1= Max|authorlink1= Max Planck|title= Zur Dynamik bewegter Systeme|series= Erster Halbband|journal= Sitzungsberichte der Königlich-Preussischen Akademie der Wissenschaften, Berlin|date= 1907|volume= |issue= 29|pages= 542–570|title-link= s:de:Zur Dynamik bewegter Systeme}} <br /> {{resize|130%|⦁}} angleški prevod na [[Wikivir]]u: {{citat|title= On the Dynamics of Moving Systems|title-link= s:en:Translation:On the Dynamics of Moving Systems}}
* {{citat|last1= Planck|first1= Max|title= Bemerkungen zum Prinzip der Aktion und Reaktion in der allgemeinen Dynamik|journal= [[Physikalische Zeitschrift]]|date= 1908|volume= 9|issue= 23|pages= 828–830|title-link= s:de:Bemerkungen zum Prinzip der Aktion und Reaktion in der allgemeinen Dynamik}} <br /> {{resize|130%|⦁}} angleški prevod na Wikiviru: {{citat|title= Notes on the Principle of Action and Reaction in General Dynamics|title-link=s:en:Translation:Notes on the Principle of Action and Reaction in General Dynamics}}
* {{citat|last1= Planck|first1= Max|title= Eight lectures on theoretical physics|origyear= 1909|date= 1915|chapter= [[s:en:Eight Lectures on Theoretical Physics/VIII|General Dynamics. Principle of Relativity]]|publisher= [[Columbia University Press]]|location= New York}}
* {{citat|last1= Pauli|first1= Wolfgang|authorlink1= Wolfgang Pauli|journal= Encyclopädie der Mathematischen Wissenschaften|title= Die Relativitätstheorie|date= 1921|pages= 539–776|volume= 5|issue= 2|url= http://resolver.sub.uni-goettingen.de/purl?PPN360709672%7CLOG_0265}} <br /> {{resize|130%|⦁}} angleški prevod: {{citat|last1= Pauli|first1= W.|title= Theory of Relativity|journal= Fundamental Theories of Physics|date= 1981|volume= 165|publisher= Dover Publications|translator-last1= Field|translator-first1= G.|orig-year= 1921|isbn= 0-486-64152-X|cobiss= 1810020}}
* {{citat|last1= Schrödinger|first1= Erwin|authorlink1= Erwin Schrödinger|title= Autobiographical Sketches|date= 1992-01-31|work= What is Life?|publisher= [[Cambridge University Press]]|pages= 165–184|url= http://dx.doi.org/10.1017/cbo9781139644129.018|doi= 10.1017/cbo9781139644129.018|accessdate= 2022-04-16|isbn= 9780521427081}}
{{refend}}

== Nadaljnje branje ==

* {{citat|last1= Lenard|first1= Philipp|authorlink1= Philipp Eduard Anton von Lenard|title= Great Men of Science|date= 1950|isbn= 0-8369-1614-X}}. Angleški prevod iz 2. nemške izdaje, G. Bell and sons, London.
* {{citat|last1= Moore|first1= Walter J.|title= Schrödinger: Life and Thought|date= 1989|publisher= [[Cambridge University Press]]|isbn= 0-521-43767-9}}

== Zunanje povezave ==

{{Wikivir-jezik|en|Author:Friedrich Hasenöhrl|Friedrich Hasenöhrl}}
{{Wikivir-jezik|de}}
{{kategorija v Zbirki}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=83827}}
* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=25561 Akademsko drevo Friedricha Hasenöhrla] na Physics Tree {{v jeziku|en}}
* [http://bibliothek.univie.ac.at/zb-physik-fb-chemie/friedrich_hasenohrl.html  ''Lebenslauf von Friedrich Hasenöhrl''], Avstrijska centralna knjižnica za fiziko {{v jeziku|de}}
* [https://austria-forum.org/af/AEIOU/Hasen%C3%B6hrl,_Friedrich Zapis o Friedrichu Hasenöhrlu] na [[Austria-Forum]] (na AEIOU-[[Österreich-Lexikon]]) {{v jeziku|de}}
* [http://www.austro-hungarian-army.co.uk/10_14.html ''X./14 - The 10th March Battalion of Infantry Regiment 14 in the Dolomites in the Summer of 1915''] {{v jeziku|en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070926223432/http://www.austro-hungarian-army.co.uk/10_14.html|date= 26. septembra 2007}}
* [https://www.mediathek.at/atom/03777FDC-07C-00070-00000804-0376B4E5 ''Dimensionen - die Welt der Wissenschaft - Fritz Hasenöhrl - Der österreichische Einstein'' (Ö1-Radiosendung)] v spletnem arhivu [[Österreichische Mediathek]] {{v jeziku|de}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hasenohrl, Friedrich}}

[[Kategorija:Avstrijski fiziki]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Žrtve prve svetovne vojne]]