Ogled vira George Gabriel Stokes

{{infopolje Oseba|caption=Sir George Gabriel Stokes, 1. baronet}}

[[sir (naziv)|Sir]] '''George Gabriel Stokes, 1. baronet''' [džórž géjbrijel stóvks], [[predsednik Kraljeve družbe|PRS]], [[Irci|irski]] [[matematik]] in [[fizik]], * [[13. avgust]] [[1819]], [[Skreen]], [[seznam tradicionalnih grofij Irske|grofija]] [[Sligo (grofija)|Sligo]], [[Irska (otok)|Irska]], † [[1. februar]] [[1903]], [[Cambridge]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Cambridgeshire]], [[Anglija]].

Stokes je najbolj znan po svojih prispevkih k [[dinamika tekočin|dinamiki tekočin]] ([[Navier-Stokesove enačbe]]), [[optika|optiki]] in [[matematična fizika|matematični fiziki]] ([[Stokesov izrek]]). Bil je tajnik, nato pa med letoma 1885 in 1890 predsednik [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] v [[London]]u.

== Življenje in delo ==

Stokes je bil najmlajši sin častitljivega Gabriela Stokesa, župnika v Skreenu. Odraščal je v evangeličanski družini. Končal je šole v Skreenu, [[Dublin]]u in [[Bristol]]u.

Študiral je na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]], kjer je leta 1837 diplomiral na [[Kolidž Pembroke, Cambridge|Kolidžu Pembroke]]. Od leta 1849 do svoje smrti je bil trinajsti [[Lucasov profesor matematike]] na Univerzi v Cambridgeu. Od leta 1885]do 1890 je bil predsednik Kraljeve družbe. Pred tem je bil od leta 1854 eden od njenih tajnikov. Ker je bil tudi Lucasov profesor, je imel Stokes vsa tri službena mesta. Tudi [[Isaac Newton|Newton]] jih je imel, vendar ne istočasno.

Stokes je bil od trojice, poleg [[James Clerk Maxwell|Maxwella]] in [[William Thomson|Kelvina]], najstarejši. Vsi trije so veliko prispevali k cambriški šoli matematične fizike v sredini 19. stoletja. Katalog znanstvenih člankov Kraljeve družbe podaja več kot sto razprav, ki jih je objavil med letoma 1840 in 1882. Nekatere od njih so le kratki zapiski, druge kratka polemična in popravljalna besedila, večina pa so dolge in dovršene razprave.

Delo ''Zbrana dela'' v 5. knjigah (1880 - 1905) vsebuje veliko najbolj globokih problemov matematične fizike. Pomembna sta njegova zakona iz [[hidrodinamika|hidrodinamike]] in optike. [[Stokesov zakon|Prvi zakon]] o [[gibanje|gibanju]] v viskozni [[tekočina|tekočini]], pravi, da [[krogla|okroglo]] [[telo (fizika)|telo]] s [[polmer]]om ''r'', ki se giblje v viskozni tekočini z [[viskoznost]]jo <math>\nu</math> s hitrostjo ''v'', premaguje [[sila|silo]] [[upor sredstva|upora]]:

: <math> F = 6 \pi r \nu v \!\, . </math>

Drugi pravi, da je [[valovna dolžina]] [[luminiscenca|luminiscenčnega]] sevanja vedno večja ali vsaj enaka valovni dolžini istovrstnega sevanja, ki ga je povzročilo.

Proučeval je [[ultravijolično valovanje|ultravijolično sevanje]], [[fluorescenca|fluorescenco]]. 

Znan je njegov [[Stokesov izrek]], ki pravi, da je linijski integral [[vektorska funkcija|vektorske funkcije]] vzet po neki zaprti [[krivulja|krivulji]] ''K'' (cirkulacija polja) enak površinskemu integralu rotacije te funkcije vzetem po površini, ki jo omejuje zgornja vektorska funkcija <math>\Sigma</math>:

: <math> \oint\limits_{K} \mathbf{V} \cdot \mathrm{d} \mathbf{r} = \int_{\Sigma} \nabla \times \mathbf{V} \cdot \mathrm{d} \mathbf{S} \!\, , </math>

ali v [[kartezični koordinatni sistem|kartezičnih koordinatah]]:

: <math> \oint\limits_{K} \left[ V_{x} \, \mathrm{d} x + V_{y} \, \mathrm{d} y + V_{z} \, \mathrm{d} z \right] \!\, </math>
:: <math> = \iint\limits_{\Sigma}
     \left[ \left( \frac {\partial V_{z}}{\partial y} - \frac {\partial V_{y}}{\partial z} \right) \mathrm{d} y \, \mathrm{d} z +
     \left( \frac {\partial V_{x}}{\partial z} - \frac {\partial V_{z}}{\partial x} \right) \mathrm{d}z \, \mathrm{d} x +
     \left( \frac {\partial V_{y}}{\partial x} - \frac {\partial V_{x}}{\partial y} \right) \mathrm{d} x \, \mathrm{d} y \right] \!\, . </math>

== Priznanja ==

=== Nagrade ===

Za svoje [[znanost|znanstvene]] dosežke je Stokes leta 1893 prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] Kraljeve družbe.

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenujeta [[krater]]ja na [[Luna|Luni]] ([[Stokes (Lunin krater)|Stokes]]) in na [[Mars (planet)|Marsu]] ([[Stokes (Marsov krater)|Stokes]]), ter [[asteroid]] [[30566 Stokes]], ki ga je odkril 29. julija 2001 [[Paul G. Comba]] na [[Observatorij Prescott|Observatoriju Prescott]] v [[Prescott, Arizona|Prescottu]], [[Arizona]].

Po njem se imenuje tudi [[merska enota|enota]] [[stokes (enota)|stokes]] (St) za [[kinematična viskoznost|kinematično viskoznost]] v [[sistem cgs|sistemu cgs]].

== Glej tudi ==

* [[Campbell-Stokesov heliograf]] (Stokesova sfera)
* [[Stokesov polmer]], (Stokes-Einsteinov polmer), [[hidrodinamični polmer]]
* [[Stokesov premik]]
* [[Stokesova črta]]
* [[Stokesova mejna plast]] (nihajoča mejna plast)
* [[Stokesova tokovna funkcija]]
* [[Stokesove enačbe]]
* [[Stokesovi parametri]] ([[Stokesov vektor]])

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|George Gabriel Stokes}}

{{-}}

{{Rumfordova medalja}}
{{Copleyjeva medalja}}
{{PredKraljevaDruzba}}

{{physicist-stub}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Stokes, George Gabriel}}

[[Kategorija:Irski matematiki]]
[[Kategorija:Irski fiziki]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Predsedniki Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Lucasovi profesorji matematike]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Prejemniki Rumfordove medalje]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu]]