Ogled vira Giovanni Domenico Cassini

{{infopolje Znanstvenik
| name = Giovanni Domenico Cassini
| image = <!-- Wikidata -->
| caption = Giovanni Domenico Cassini
| birth_date = <!-- Wikidata -->
| birth_place = <!-- Wikidata -->
| death_date = <!-- Wikidata -->
| death_place = <!-- Wikidata -->
| residence = Italija, Francija
| nationality = [[Italijani|italijanska]]
| field = [[matematika]], [[astronomija]], [[tehnika]], [[astrologija]]
| work_institution = [[Univerza v Bologni]]
| alma_mater = Jezuitska akademija Genova
| academic_advisors = 
| doctoral_advisor = 
| doctoral_students = 
| known_for  = [[Cassinijevi zakoni]] <br /> [[Cassinijeva jajčnica]] <br /> [[Cassinijeva ločnica]]
| prizes = 
| spouse = 
| religion = 
| footnotes = 
}}

'''Giovanni Domenico Cassini I.''' (tudi '''Giandomenico'''), [[Italijani|italijansko]]-[[Francozi|francoski]] [[matematik]], [[astronom]] in [[inženir]], * [[8. junij]] [[1625]], [[Perinaldo]], [[Genovska republika]], † [[14. september]] [[1712]], [[Pariz]], [[Francija]].

== Življenje in delo ==

Giovanni Cassini je od leta 1648 do 1669 delal na [[Observatorij]]u [[Panzano]] pri [[Modena|Modeni]] in bil [[profesor]] [[astronomija|astronomije]] na [[Univerza v Bologni|Univerzi v]] [[Bologna|Bologni]].

Okoli leta 1665 je neodvisno od [[Robert Hooke|Hooka]] opazoval [[Jupiter (planet)|Jupitrovo]] [[Velika rdeča pega|Veliko rdečo pego]].

Leta 1669 ga je [[Jean-Baptiste Colbert|Colbert]] povabil v Pariz. Cassinijeve tabele [[gibanje|gibanja]] Jupitrovih [[naravni satelit|satelitov]], ki jih je objavil leta 1668, so bile tedaj najboljše. To je bilo zelo pomembno, saj so tedaj znali le z njimi natančno določati [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]]. Na observatoriju v Panzanu ga je nasledil [[Geminiano Montanari|Montanari]].

V Franciji je prevzel ime ''Jean-Dominique Cassini'', kakor je bilo ime tudi njegovemu [[Jean-Dominique Cassini|pravnuku]].

Že leta 1671, še preden je bil [[Observatorij Pariz|Observatorij v Parizu]] dokončan, je postal njegov prvi predstojnik. Nasledil ga je sin [[Jacques Cassini|Jacques]]. S seboj je pripeljal odlično opremo. Italijanskim [[objektiv]]om tedaj ni bilo para. Določil je [[paralaksa|paralakso]] [[Mars (planet)|Marsa]], [[razdalja|razdaljo]] Marsa od [[Sonce|Sonca]] in potem še [[astronomska enota|astronomsko enoto]]. Paralakso Marsa je po [[Jean-Felix Picard (astronom)|Picardovem]] neuspehu meril ob [[planet]]ovi [[opozicija (astronomija)|opoziciji]] z Observatorija v Parizu, kjer je imel bazo veliko približno 8400 [[kilometer|km]]. Pariz leži na 49° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], kot med zveznicama med središčem [[Zemlja|Zemlje]] do Pariza ob začetnem času in Parizom čez 12 [[ura|ur]] je 41°. Baza njegove [[meritev|meritve]] je bila tako:

: <math> x = 2 r_0 \sin (41^{\circ}) = 2 \cdot 12756 \cdot 10^3 \cdot \sin (41^{\circ}) = 8369 \; \hbox{km} \!\, . </math>

Lego planeta glede na [[zvezda|zvezde]] v ozadju je izmeril zvečer in nato še zgodaj zjutraj. Meritve so dale premik, velik vsega 30 [[ločna sekunda|ločnih sekund]] in oddaljenost Marsa od Zemlje ob opoziciji približno 58 {{e|6}} km ali 6876-krat več od njegove baze. To je bila hkrati prva meritev, pri kateri so astronomi dosegli [[točnost]] pod eno ločno minuto. Iz rezultatov teh meritev so lahko astronomi določili astronomsko enoto in iz [[Keplerjevi zakoni|3. Keplerjevega zakona]] izračunali oddaljenosti vseh planetov od Sonca. Tako so prvič spoznali prave razsežnosti našega [[Osončje|Osončja]]. Če se označi [[obhodna doba|obhodno dobo]] in veliko polos [[tir]]a enega planeta s ''t'' in ''a'', za drugi planet, na primer za Zemljo pa s <math>t_0</math> in <math>a_0</math>, se lahko 3. Keplerjevi zakon zapiše:

: <math> {t^2\over a^3} = {t_0^2\over a_0^3} = \; \hbox{konst} \!\, . </math>

Tedaj pravih oddaljenosti planetov od Sonca niso poznali. Ker so lahko razmeroma enostavno določili obhodne dobe planetov okrog Sonca, so poznali le razmerja njihovih oddaljenosti. Mars je od Sonca 1,5-krat dlje kot Zemlja, Jupiter pa na primer 5,2-krat dlje. Iz zgornje enačbe se dobi polosi za vse planete, če se pozna veliko polos vsaj za enega od planetov. Pokazalo se je, da paralakse Sonca ni tako enostavno izmeriti in na ta način izračunati astronomsko enoto, veliko polos Zemljinega tira. Če pa se izmeri na primer paralakso Marsa ob njegovi opoziciji in se izračuna njegovo oddaljenost od Zemlje <math>a_x</math>, se lahko 3. Keplerjev zakon zapiše kot:

: <math> {t^2\over (a_0+a_x)^3} = {t_0^2\over a_0^3} = \; \hbox{konst} \!\, </math>

in od tu veliko polos Zemljinega tira <math>a_0</math>, če se pozna obhodni dobi Marsa ''t'' in Zemlje <math>t_0</math> okrog Sonca:

: <math> a_0 = {a_x t_0^{2/3}\over t^{2/3} - t_0^{2/3} } \!\, . </math>

Leta 1671 je Cassini odkril 8. [[Saturn (planet)|Saturnov]] satelit [[Japet (luna)|Japet]] in leta 1675 3500&nbsp;km široko vrzel med dvema Saturnovima kolobarjema A in B, imenovano po njem [[Cassinijeva ločnica]]. Leta 1672 je odkril še 5. Saturnov satelit [[Rea (luna)|Reo]]. Tega leta je v Bologni še s paralakso Sonca dobil astronomsko enoto <math>a_0 = 139 \cdot 10^9</math> m.

Določil je čas [[vrtenje|vrtenja]] Jupitra in odkril zodiakalni [[polarni sij]]. Skupaj s sinom Jacquesom je med letoma 1700 in 1720 premeril [[poldnevnik|poldnevniški]] (meridijanski) lok v Franciji.

Po njem se imenujejo krivulje 4. reda [[Cassinijeva jajčnica|jajčnice]] ali ovali iz leta 1680, določene z:

: <math> \left( x^2 + y^2 \right)^2 - 2c^2 \left( x^2 - y^2 \right) = a^4 - c^4 \!\, </math>

in, ki se lahko pojavljajo v treh oblikah, kar je odvisno od razmerja med ''a'' in ''c''.

Leta 1684 je odkril še dva Saturnova satelita, [[Tetija (luna)|Tetijo]] in [[Diona (luna)|Diono]]. Zavzemal se ja za odkritje [[lastno gibanje|lastnih gibanj]] zvezd, ki ga je odkril [[Edmond Halley|Halley]].

Cassini in [[Ole Christensen Rømer|Rømer]] sta izdelala prva [[ekvatorial]]a s točnimi krogi in s samodejnim sledenjem [[nebesno telo|nebesnih teles]].

[[Papež]] je zaposlil Cassinija pri [[utrjevanje|utrjevanju]], rečni ureditvi in [[poplava|protipoplavnem]] načrtu [[reka|reke]] [[Pad]].

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===
[[Slika:Cassini crater floor.JPG|thumb|right|200px|[[Mars (planet)|Marsov]] [[krater]] [[Cassini (Lunin krater)|Cassini]], slika [[NASA]]/[[Laboratorij za reaktivni pogon|JPL]]/[[Univerza Arizone]]]]

Po njem in sinu Jacquesu se imenuje [[krater]] [[Cassini (Lunin krater)|Cassini]] na [[Luna|Luni]], po njem pa krater [[Cassini (Marsov krater)|Cassini]] na [[Mars (planet)|Marsu]] in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[24101 Cassini]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Cassinijevi zakoni]]
* [[Jean Richer]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Giovanni Domenico Cassini|Giovanni Domenico Cassini}}
* [http://www.newadvent.org/cathen/03405b.htm Članek v Catholic Encyclopedia] {{ikona en}}
* [http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Cassini.html Stran o Giovanniju Domenicu Cassiniju Univerze svetega Andreja] {{ikona en}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cassini, Giovanni Domenico}}
[[Kategorija:Francoski astronomi]]
[[Kategorija:Francoski inženirji]]
[[Kategorija:Francoski matematiki]]
[[Kategorija:Italijanski astronomi]]
[[Kategorija:Italijanski inženirji]]
[[Kategorija:Italijanski matematiki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Bologni]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu]]
[[Kategorija:Italijanski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Italijanski matematiki v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski matematiki v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski znanstveniki v 18. stoletju‎]]
[[Kategorija:Astronomi v 18. stoletju]]