Ogled vira Gnomon

[[File:Sundial Taganrog.jpg|thumb|right|Gnomon je trikotno rezilo v tej sončni uri]]
'''Gnomon''' ({{IPAc-en|ˈ|n|oʊ|ˌ|m|ɒ|n|,_|-|m|ə|n}}; {{etymology|grc|''{{wikt-lang|grc|γνώμων}}'' ({{grc-transl|γνώμων}})|tisti, ki ve ali preučuje}})<ref>{{LSJ|gnw/mwn|γνώμων|ref}}.</ref><ref>{{OEtymD|gnomon}}</ref> je del sončne ure (trikotna plošča), ''style''  pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure. Izraz se uporablja za različne namene v matematiki in na drugih področjih.

== Zgodovina ==
[[File:gnomon.svg|thumb|[[Gnomon (oblika)|Gnomon]] kot v Evklidovi knjigi II]]
[[File:Chiocciola30s9m.gif|thumb|Invariantni polž pri odštevanju gnomonov (Herojeva definicija)<ref>{{navedi splet |url=http://www.maecla.it/tartapelago/museo/gnomoni/index.htm |title=gnomon collection |last=Pietrocola |first=Giorgio |date=2005 |website=Maecla |access-date=2020-06-28 }}</ref>]]
Poslikana palica iz leta 2300 pr. n. št., ki je bila izkopana na astronomskem mestu Taosi, je najstarejši znani gnomon na Kitajskem.<ref>{{navedi knjigo|chapter=Gnomons in Ancient China|last=Li|first=Geng|publisher=Springer New York|year=2014|isbn=978-1-4614-6141-8|editor-last=Ruggles|editor-first=Clive|publication-date=July 7, 2014|page=2095|title=Handbook of Archaeoastronomy and Ethnoastronomy}}</ref> Gnomon so v starodavni Kitajski od 2. tisočletja pr. n. št. pogosto uporabljali za določanje sprememb letnih časov, orientacije in geografske širine. Stari Kitajci so uporabljali meritve senc za izdelavo koledarjev, ki so omenjeni v več starodavnih besedilih.

Glede na zbirko kitajskih pesniških antologij Džou ''Klasika poezije'' je eden od daljnih prednikov kralja Vena iz dinastije Džou uporabljal merjenje dolžine senc gnomonov, da bi določil orientacijo okoli 14. stoletja pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo|bibcode=2015hae..book.2095L|title=Handbook of Archaeoastronomy and Ethnoastronomy|first=Geng|last=Li|chapter=Gnomons in Ancient China |date=9 July 2017|pages=2095–2104|publisher=Springer |location=New York, NY |via=NASA ADS|doi=10.1007/978-1-4614-6141-8_219|isbn=978-1-4614-6140-1 }}</ref><ref>{{navedi knjigo|chapter=Gnomons in Ancient China|last=Li|first=Geng|publisher=Springer New York|year=2014|isbn=978-1-4614-6141-8|editor-last=Ruggles|editor-first=Clive|publication-date=July 7, 2014|pages=2095–2096|title=Handbook of Archaeoastronomy and Ethnoastronomy}}</ref> 

Starogrški filozof [[Anaksimander]] (610–546 pr. n. št.) je zaslužen za uvedbo tega babilonskega instrumenta starim Grkom.<ref>The 2nd-century Chinese book ''Nine Chapters on the Mathematical Art'' claims gnomons were used by the Duke of Zhou (11th century BC). [http://classicpersuasion.org/pw/diogenes/dlanaximander.htm Laërtius, Diogenes. "Life of Anaximander".] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426191654/http://classicpersuasion.org/pw/diogenes/dlanaximander.htm |date=2017-04-26 }}</ref>

Starogrški [[matematik]] in [[astronom]] [[Oinopid]] je uporabil besedno zvezo narisano kot ''gnomon'', da bi opisal črto, narisano pravokotno na drugo.<ref name="Heath_78-79">Heath (1981) pp. 78-79</ref> Kasneje je bil izraz uporabljen za instrument v obliki črke ''L'', kot je jekleni kvadrat, ki se uporablja za risanje pravih kotov. Ta oblika lahko pojasni njegovo uporabo za opis oblike, ki nastane z rezanjem manjšega kvadrata iz večjega. [[Evklid]] je izraz razširil na ravninski lik, ki nastane z odstranitvijo podobnega [[paralelogram]]a iz vogala večjega paralelograma. Dejansko je gnomon prirastek med dvema zaporednima figurativnima številoma, vključno s kvadratnimi in trikotnimi številkami.

=== Opredelitev Herona iz Aleksandrije ===
Starogrški matematik in inženir [[Heron]] iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] je definiral gnomon kot tisto, kar, ko se entiteti (številu ali obliki) doda ali odšteje, naredi novo entiteto podobno začetni entiteti. V tem smislu ga je [[Teon I.]] iz Smirne uporabil za opis števila, ki je dodano [[Mnogokotniško število|mnogokotniškemu številu]], proizvede naslednjega istega tipa. Najpogostejša uporaba v tem smislu je liho celo število, zlasti če ga vidimo kot figurativno število med [[Kvadratno število|kvadratnimi števili]].

=== Vitruvij ===
[[Vitruvij]] omenja gnomon kot ''gnonomice'' v prvem stavku 3. poglavja v 1. zvezku svoje knjige ''De Architectura''. Ta latinski izraz ''gnonomice'' pušča prostor za razlago. Kljub podobnosti z ''γνωμονικός'' (ali njegovo žensko obliko ''γνωμονική'') se zdi malo verjetno, da se Vitruvij sklicuje na sodbo na eni strani ali na oblikovanje sončnih ur na drugi. Zdi se, da je bolj primerno domnevati, da se sklicuje na [[geometrija|geometrijo]], vedo, na katero se gnomoni močno zanašajo. V tistih časih so bili izračuni izvedeni geometrijsko, v popolnem nasprotju z algebraičnimi metodami, ki se uporabljajo danes. Tako se zdi, da posredno misli na matematiko in [[geodezija|geodezijo]].

== Luknjičasti gnomoni ==
[[File:Osservazione del solstizio 21.06.12, fi, 20.JPG|thumb|Projekcija gnomona na tleh [[Firenška stolnica|Firenške stolnice]] med [[Sončev obrat|Sončevim obratom]] 21. junija 2012]]

Perforirani gnomoni, ki projicirajo luknjičasto podobo Sonca, katerega lokacijo je mogoče izmeriti, da bi ugotovili čas dneva in leto, so bili opisani v kitajskem ''Zhoubi Suanjingu'', ki so morda že v zgodnjem Džouju (11. stoletje pr. n. št.), vendar so ohranjeni le v oblikah iz leta vzhodni [[dinastija Han|Han]] (3. stoletje).<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=CyssAQAAIAAJ&q=%22pierced+gnomon%22|title=The Asiatic Review|year=1969}}</ref>

Na Bližnjem vzhodu in v Evropi so ga ločeno pripisovali egiptovskemu astronomu in matematiku [[Ibn Junis]]u okoli leta 1000 n. št.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=msaqctAH8OkC&q=perforated&pg=PA6|title=Sundials: History, Theory, and Practice|last=Rohr|first=René R.J.|year=2012|isbn=9780486151700}}</ref> Italijanski astronom, matematik in kozmograf [[Paolo dal Pozzo Toscanelli]] je povezan z namestitvijo bronaste plošče z okroglo luknjo leta 1475 v kupolo [[Firenška stolnica|stolnice v Firencah]], da bi projiciral podobo Sonca na tla stolnice. Z oznakami na tleh pove [[točnost|točen]] čas vsakega poldneva (domnevno v pol sekunde točno) in tudi [[datum]] poletnega [[Sončev obrat|Sončevega obrata]]. Italijanski matematik, inženir, astronom in geograf [[Leonardo Ximenes]] je leta 1756 rekonstruiral gnomon po svojih novih meritvah.<ref>{{navedi novice|first=Rufus|last=Suter|year=1964|title=Leonardo Ximenes and the Gnomon at the Cathedral of Florence|jstor=227759}}</ref>

== Orientacija ==
[[File:Gnomon normalized.jpg|thumb|right|Gnomon na steni stavbe, ki gleda na trg Tiradentes, Curitiba, Brazilija]]
[[File:3DGraphicsGnomon.png|thumb|right|Gnomon v [[računalniška grafika|računalniški grafiki]]]]

Na [[Severna polobla|severni polobli]] je rob gnomona sončne ure, ki meče senco, običajno usmerjen tako, da kaže proti severu in je [[Vzporednost|vzporeden]] z rotacijsko osjo Zemlje. To pomeni, da je nagnjen proti severnemu obzorju pod kotom, ki je enak [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]] lokacije sončne ure. Trenutno naj bi takšen gnomon kazal skoraj natančno na [[Severnica|Severnico]], saj je ta znotraj 1° od severnega [[nebesni pol|nebesnega pola]].

Na nekaterih sončnih urah je gnomon navpičen. V preteklosti so jih običajno uporabljali za opazovanje [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] Sonca, zlasti na [[poldnevnik]]u.

== V računalniški grafiki ==

[[trirazsežni prostor|Trirazsežni]] gnomon se običajno uporablja v [[računalniško podprto načrtovanje|CAD]] in [[računalniška grafika|računalniški grafiki]] kot pomoč pri pozicioniranju predmetov v virtualnem svetu. Po dogovoru je smer osi <math> x \!\, </math> obarvana [[rdeča|rdeče]], os <math> y \!\, </math> [[zelena|zeleno]] in os <math> z \!\, </math> [[modra|modro]]. [[NASA|Nasini]] astronavti so uporabili gnomon kot fotografsko orodje za označevanje krajevne vertikale in za prikaz barvne karte, ko so delali na [[Luna|Lunini]] površini.

== V popularni kulturi ==

Gnomon Saint-Sulpice znotraj pariške cerkve, Église Saint-Sulpice, zgrajen za pomoč pri določanju datuma [[velika noč|velike noči]], je bil v romanu ''Da Vincijeva šifra'' izmišljen kot 'Rožna črta'.<ref>Sharan Newman, ''The Real History Behind The Da Vinci Code'' (Berkley Publishing Group, 2005, p. 268).</ref>

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|1}}
{{refend}}

== Viri==

*Midhat J. Gazalé ''Gnomons, from Pharaohs to Fractals'', Princeton University Press, Princeton, 1999. {{ISBN|0-691-00514-1}}.
*{{Citation|first=Thomas Little|last=Heath|author-link= |title=A History of Greek Mathematics
|publisher=Dover publications|year=1981|isbn=9780486240732}} (first published 1921).
*Diogenes Laërtius, ''The Lives and Opinions of Eminent Philosophers'', trans. C.D. Yonge. London: Henry G. Bohn, 1853.
*Mayall, R. Newton; Margaret W. Mayall, ''Sundials: Their Construction and Use'', Dover Publications, Inc., 1994, {{ISBN|0-486-41146-X}}
*Waugh, Albert E., ''Sundials: Their Theory and Construction'', Dover Publications, Inc., 1973, {{ISBN|0-486-22947-5}}.

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Gnomons|gnomon}}
* [chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WG6HQTI/8c69c578-2450-4f34-b532-9624e6a77493/PDF Zanimiva opazovanja z gnomonom]

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Zgodovina astronomije]]
[[Kategorija:Znanstveni inštrumenti]]
[[Kategorija:Merjenje časa]]
[[Kategorija:Sončne ure]]