Ogled vira Granat

{{Infobox mineral
| name        = Granat
| category    = VIII. razred - Silikati ([[silikat|nezosilikat]]) 
| boxwidth    = 
| boxbgcolor  = 
| image       = GarnetCrystalUSGOV.jpg
| caption     = 
| formula     = <!--
                -->''X''<sub>3</sub>''Y''<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>,<br />X = Ca<sup>2+</sup>, Mg<sup>2+</sup>, Fe<sup>2+</sup>, Mn<sup>2+</sup>,<br />Y = Al<sup>3+</sup>, Fe<sup>3+</sup>, Cr<sup>3+</sup>, V<sup>3+</sup> 
| molweight   = 
| Z = 8
| spacegroup = [[Prostorska skupina]] Ia3d
| crystalclass = <math>4/m\bar{3} 2/m</math>
| color       = Skoraj vse barve
| habit       = Rombični dodekaeder ali kocka
| system      = [[Kubični kristalni sistem|Kubični]]
| twinning    = 
| cleavage    = Brez razkola
| fracture    = Školjkast do neraven
| mohs        = 6,0 - 7,5
| luster      = Steklast do smolnat
| polish      = Steklast do poddiamanten<ref name="America 1995">{{navedi knjigo |author=Gemological Institute of America |year=1995 |title=GIA Gem Reference Guide |publisher=Santa Monica, California : Gemological Institute of America |isbn=0-87311-019-6 |cobiss= |pages=}}</ref>
| refractive  = 1,72 - 1,94
| opticalprop = Enolomen, pogosto anomalno dvolomen <ref name="America 1995"/>
| birefringence = Brez
| pleochroism = Brez
| streak      = Bela
| gravity     = 3,1 - 4,3
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = 
| diaphaneity = 
| other       = 
| var1 = [[Pirop]] | var1text = Mg<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
| var2 = [[Almandin]] | var2text = Fe<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
| var3 = [[Spesartin]] | var3text = Mn<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
| var4 = [[Andradit]] | var4text = Ca<sub>3</sub>Fe<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
| var5 = [[Grosular]]  | var5text = Ca<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
| var6 = [[Uvarovit]]   | var6text = Ca<sub>3</sub>Cr<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
}}

'''Granati''' so skupina [[silikat]]nih [[mineral]]ov s splošno formulo ''X''<sub>3</sub>''Y''<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>. Zgrajeni so iz [[silicij]]evi [[tetraeder|tetraedrov]] SiO<sub>4</sub> in [[aluminij]]evih [[oktaeder|oktaedrov]] AlO<sub>6</sub>. Po kemični sestavi so običajno razvrščeni v šest skupin: [[pirop]], [[almandin]], [[spesartin]], [[grosular]], [[andradit]] in [[uvarovit]] oziroma v aluminijevo in [[kalcij]]evo skupino.<ref>R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 84</ref> Granati tvorijo dve vrsti trdnih raztopin: pirop-almandin-spesartin in uvarovit-grosular-andradit.

Njihovo ime je nastalo ali iz [[angleščina|staroangleške]] besede ''gernet'', ki pomeni ''temno rdeč'', ali iz [[latinščina|latinske]] besede ''granatus'', ki pomeni ''zrno'' in se morda nanaša na granatno jabolko (''Punica granatum''), ki ima semena enake oblike, velikosti in barve kot nekateri kristali granata. 

Granati se že od [[bronasta doba|bronaste dobe]] uporabljajo kot [[nakit]] in abrazivi. 

== Fizikalne lastnosti ==
=== Barva ===
Granati so brezbarvni ali rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre, škrlatne, rjave, črne in rožnate barve. Najredkejši so modri granati, ki so jih v poznih 1990. letih odkrili v Bekilyju na [[Madagaskar]]ju, kasneje pa tudi v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Ruska federacija|Ruski federaciji]] in [[Turčija|Turčiji]]. Nekateri granati spremenjajo barvo iz modro zelene pri dnevni svetlobi v škrlatno pri svetlobi žarnice, kar je posledica relativno velike vsebnosti [[vanadij]]a (približno 1% V<sub>2</sub>O<sub>3</sub>). Možne so tudi druge kombinacije barv. Pri dnevni svetlobi je njihova barva lahko zelena, sivkasto rjava, rjava, siva in modra, v svetlobi žarnice pa rdečkasta ali škrlatno rožnata. Tovrstni granati se pogosto zamenjujejo z [[hrizoberil|aleksandritom]].

Berili imajo steklast do smolast sijaj. 

Prozorni monokristali se zaradi optičnih lastnosti uporabljajo za izdelavo nakita, polprozorni pa za proizvodnjo abrazivov. 

=== Kristalna struktura ===
[[Slika:Garnet s.jpg|thumb|left|150px|Zgradba granata]]
Granati spadajo med [[silikat|otočne silikate]] (nezosilikate) s splošno formulo X<sub>3</sub>Y<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>. X so najpogosteje dvovalentni [[kation]]i Ca<sup>2+</sup>, Mg<sup>2+</sup>, Fe<sup>2+</sup> in Mn<sup>2+</sup>, Y pa trovalentni kationi Al<sup>3+</sup>, Fe<sup>3+</sup>, Cr<sup>3+</sup> in  V<sup>3+</sup>, ki skupaj z [[anion]]i  [SiO<sub>4</sub>]<sup>4−</sup> tvorijo oktaedrično/tetraedrično [[kristalna struktura|kristalno strukturo]].<ref name=>{{navedi splet | last = Smyth | first = Joe | title = Mineral Structure Data | work = Garnet | publisher = University of Colorado | url = http://ruby.colorado.edu/~smyth/min/garnet.html | accessdate = 2007-01-12 | archive-date = 2007-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070116233247/http://ruby.colorado.edu/~smyth/min/garnet.html | url-status = dead }}</ref> Granati imajo najpogosteje dodekaedričen [[kristalni habit]], pogosti pa so tudi [[deltoidni ikozitetraeder|trapezoedri]]. Kristalizirajo v [[kubični kristalni sistem|kubičnem kristalnem sistemu]], se pravi da so vse tri kristalografske osi enako dolge in med seboj pravokotne. Granati se ne [[Razkolnost|koljejo]] in se pod pritiskom ali udarcem razletijo na delce nepravilnih oblik.
 
=== Trdota ===
Granati imajo zaradi zelo različne kemične sestave različno močne notranje vezi. Njihova trdota zato niha med 6,5 in 7,5. Trše vrste, na primer [[almandin]], so dovolj trde, da se uporabljajo kot abrazivi.

== Najpomembnejše vrste granatov ==
=== Aluminijevi ali piralspitni granati ===
V aluminijevo skupino granatov spadajo granati, v katerih je element Y [[aluminij]]. Sem spadajo:
* almandin: Fe<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>,
* pirop: Mg<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub> in
* spesartin: Mn<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]3.

==== Almandin ====
[[Slika:Almandinas.jpg|120px|left|Almandin]]
Almandin, katerega se pogosto napačno imenuje ''almandit'', je drag kamen z imenom granat, orientalski granat in almandinski rubin, ker so včasih vse rdeče drage kamne imenovali [[rubin]]. Ime je dobil po pokrajini Alabanda v [[Mala Azija|Mali Aziji]], kjer so v [[antika|antiki]]   obdelovali granate. Kemično je železov aluminijav silikat s kemično formulo Fe<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>. Almandin se pojavlja skupaj s [[stavrolit]]om, [[kianit]]om, [[andaluzit]]om in drugimi minerali v metamorfnih kamninah, na primer v [[sljuda|sljudnih]] [[skrilavech|skrilavcih]]. 
{{clear}}
==== Pirop ====

Pirop je rdeče obarvan magnezijev aluminijev silikat s kemično formulo Mg<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>, čeprav je magnezij lahko delno zamenjan s [[kalcij]]em in [[železo]]m. Barva piropa se spreminja od temno rdeče do skoraj črne. Prozorni piropi se uporabljajo za idelavo nakita. Njegovo ime je nastalo iz grške besede πυρωπός [piropos], ki pomeni »ognjen«. 

Različki piropa iz Macon County ([[Severna Karolina]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) so vijolično rdeče barve in se imenujejo ''[[rodolit]]i'' (iz grškega ῥόδον [rodon] - vrtnica). Kemično so skoraj [[izomorfizem|izomorfna]] zmes piropa in almandina v razmerju 2:1. Trgovska imena piropa, med katerimi so nekatera napačna, so kapski rubin, arizonski rubin, kalifornijski rubin, skalnogorski rubin in češki granat. 

Zanimivi so tudi so modro obarvani granati z [[Madagaskar]]ja, ki spreminjajo barvo. Kemično so zmes piropa in spesartina. Barva teh modrih granatov ni podobna barvi [[safir]]jev, ampak sivkasto modri in zelenkasto modri barvi nekaterih [[spinel]]ov. V svetlobi bele [[svetleče diode]] je njihova barva enaka barvi modrega safirja ali [[tanzanit]]a. Modra barva je posledica sposobnosti granata, da absorbira rumeno komponento emitirane svetlobe.

Pirop je indikatorski mineral za kamnine visokih pritiskov. Granati v kamninah iz Zemljinega plašča, [[peridodit]]ih in [[eklogit]]ih, so običajno piropi.  

==== Spesartin ====
[[Slika:Granat spessartyn Chiny 2.jpg|120px|left|Spesartin]]
Spesartin ali spesartit je manganov aluminijev granat s kemično formulo Mn<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO4]<sub>3</sub>. Ime je dobil po kraju Spessart na [[Bavarska|Bavarskem]]. Najpogosteje se pojavlja v [[granit]]nem [[pegmatit]]u in njemu podobnim kamninah in v nekaterih metamorfnih [[filit]]ih. Spesartine oranžno rumene barve so odkrili na Madagaskarju, vijolično rdeče pa v riolitih v [[Kolorado|Koloradu]] in [[Maine]] v [[Združene države Amerike|ZDA]].
{{clear}}

=== Kalcijevi ali ugranditni granati ===
V kalcijevo skupino granatov spadajo granati, v katerih je element X [[kalcij]]. Sem spadajo:
* [[andradit]]: Ca<sub>3</sub>Fe<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>,
* [[grosular]]: Ca<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub> in
* [[uvarovit]]: Ca<sub>3</sub>Cr<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>.

==== Andradit ====
[[Slika:Andradite-Mali.jpg|120px|left|Andradit, Kayes, Mali]]
Andradit je kalcijev železov granat s kemično formulo Ca<sub>3</sub>Fe<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub> s spremenljivo sestavo. Njegova barva je lahko rdeča, rumena, rjava, zelena ali črna. Prepoznavni različki andradita so [[topazolit]] (zlato rumen ali zelen), [[demantoid]] (zelen) in [[melanit]] (črn). Andradit se pojavlja v globinskih vulkanskih kamninah, na primer v [[sienit]]u, pa tudi v [[serpentin]]ih, skrilavcih in kristaliničnem [[apnenec|apnencu]]. Demantoid  se imenuje tudi ''uralski smaragd'' in je eden od najbolj cenjenih granatov. 
{{clear}}
==== Grosular ====
[[Slika:Grossular-4jg61a.jpg|120px|left|Cavorit]]
Grosular je kalcijev aluminijev granat s kemično formulo Ca<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>, čeprav je kalcij lahko delno zamenjan z železovim ionom Fe<sup>2+</sup>, aluminij pa z železovim ionom Fe<sup>3+</sup>. Njegovo ime je nastalo iz latinskega imena [[kosmulja|kosmulje]] (''Ribes grossularia'') in se nanaša na zelene granate iz [[Sibirija|Sibirije]]. Grosular je lahko tudi oranžno rjave, rdeče ali rumene barve. Grosular ima manjšo  trdoto od [[cirkon]]a, kateremu so podobni rumeni kristali, zato so ga imenovali tudi [[hesonit]], kar v grščini pomeni »manjvreden«. Grosular se pojavlja na stikih metamorfiranih apnencev z [[vezuvianit]]om, [[diopsid]]om, [[volastonit]]om in [[vernerit]]om. 
  
Svetlo do temno zeleni grosular iz [[Kenija|Kenije]] in [[Tanzanija|Tanzanije]] (na sliki) se imenuje [[cavorit]]. Cavorit so prvič odkrili v 1960. letih v pokrajini Tsavo v Keniji, po kateri je dobil ime.  

==== Uvarovit ====

Uvarovit je kalcijev kromov granat s kemično formulo Ca<sub>3</sub>Cr<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>. Uvaroviti so precej redki granati svetlo zelene barve. Kristali so običajno majhni in spremljajo [[kromit]] v [[peridotit]]u, [[serpentinit]]u in [[kimberlit]]ih. Pojavlja se tudi v kristaliničnih [[marmor]]jih in skrilavcih v gorovju [[Ural]] v [[Ruska federacija|Ruski federaciji]] in Outokumpu  na [[Finska|Finskem]].     
{{clear}}
=== Manj pogoste vrste granatov ===
* Na mestu X je kalcij:
** goldmanit: Ca<sub>3</sub>V<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
** kimzejit: Ca<sub>3</sub>(Zr,Ti)<sub>2</sub>[(Si,Al,Fe<sup>3+</sup>)O<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
** morimotoit: Ca<sub>3</sub>Ti<sup>4+</sup>Fe<sup>2+</sup>(SiO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>
** šorlomit: Ca<sub>3</sub>(Ti<sup>4+</sup>,Fe<sup>3+</sup>)<sub>2</sub>[(Si,Ti)O<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
* Granati s hidroksidnimi skupinami in kacijem na mestu X:
** hidrogrosular: Ca<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3-x</sub>(OH)<sub>4x</sub>
*** hibšit: Ca<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3-x</sub>(OH)<sub>4x</sub> (x = 0,2-1,5)
*** katoit: Ca<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>[(SiO<sub>4</sub>]<sub>3-x</sub>(OH)<sub>4x</sub> (x > 1,5)
* Na mestu X je [[magnezij]] ali [[mangan]]
** knoringit: Mg<sub>3</sub>Cr<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
** majorit: Mg<sub>3</sub>(Fe,Al,Si)<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>
** kalderit: Mn<sub>3</sub>Fe<sup>3+</sup><sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>

==== Knoringit ====
Knoringit je magnezijev kromov granat s kemično formulo Mg<sub>3</sub>Cr<sub>2</sub>[SiO<sub>4</sub>]<sub>3</sub>. Čistega knoringita v naravi ni. Tvori se samo pod visokimi pritiski in se pogosto pojavlja v kimberlitih. Uporablja se kot indikatorski mineral za iskanje diamantov. 

== Sintetični granati ==
[[Kristalna struktura|Kristalografska struktura]] granatov se je razvila iz osnovnega modela s splošno formulo ''A''<sub>3</sub>''B''<sub>2</sub>(''C''O<sub>4</sub>)<sub>3</sub>. Na položaju ''C'' so razen [[silicij]]a lahko tudi številni drugi elementi, na primer [[germanij]], [[galij]], [[aluminij]], [[vanadij]] in [[železo]].<ref>S. Geller ''Crystal chemistry of the garnets'' Zeitschrift für Kristallographie, '''125''', str. 1-47 (1967)</ref>

[[Itrij]]ev aluminijev granat (YAG), Y<sub>3</sub>Al<sub>2</sub>(AlO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>,  se porablja kot sintetičen drag kamen. Ima zelo velik [[lomni količnik]], zato so ga v 1970. letih uporabljali kot nadomestek za diamant, dokler se niso razvile metode za prozvodnjo sintetskih kubičnih [[cirkon]]ov, ki so bolj podobni diamantu. Itrijevi aluminijevi granati z dodatkom [[neodim]]a Nd<sup>3+</sup> se uporabljajo v [[laser]]jih.

Nekatere kombinacije elementov dajejo granatom zanimive [[magnetizem|magnetne]] lastnosti. V itrijevem železovem granatu (YIG), Y<sub>3</sub>Fe<sub>2</sub>(FeO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>,  zaseda pet železovih ionov Fe<sup>3+</sup> dva oktaedrična in tri tetraedrične položaje, ki z itrijevimi ioni Y<sup>3+</sup>, koordiniranimi z osmimi kisikovimi ioni, tvorino nepravilno kocko. Železovi ioni na dveh koordiniranih položajih imajo različne [[spin]]e, ki povzročijo magnetne lastnosti. YIG je zato ferimagnetna snov s  [[Curiejeva temperatura|Curiejevo temperaturo]] 550 K. 
 
Drug primer je [[gadolinij]]ev galijev granat, Gd<sub>3</sub>Ga<sub>2</sub>(GaO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>, ki je sintetičen in se uporablja v magnetnem mehurčnem pomnilniku. 

== Geološka pomembnost granatov ==
Granati so ključni minerali za razlago nastanka mnogim magmatskih in metamorfnih kamnin z [[geotermobarometrija|geotermobarometrijo]]. [[Difuzija]] elementov v granatih je v primerjavi s hitrostmi v mnogih drugih mineralih relativno počasna, granati pa so tudi relativno odporni na substitucije elementov. Posamezni granati so zato ohranili consko strukturo, s katero se lahko razloži temperaturno-časovno zgodovino kamnin, v kateri so rastli. Za zrna granatov brez conske strukture se predpostavlja, da so se z difuzijo homogenizirala, iz tega pa se tudi lahko sklepa  o temperaturno-časovni zgodovini nosilne kamnine.

Granati so uporabni tudi za določanje metamorfnih facij kamnin. Eklogit na primer se lahko obravnava kot kamnino, ki ima sestavo [[bazalt]]a, ki pa je zgrajena večinoma iz granata in omfacita. S piropom bogati granati so omejeni na relativno visokotlačne metamorfne kamnine iz spodnjega dela zemeljske skorje in plašča. Peridodit lahko vsebuje plagioklaz ali z aluminijem bogat spinel ali s piropom bogat granat, prisotnost katerega koli od njih pa določa območja temperatur in tlakov, pri katerih je mineral lahko v ravnotežju z olivinom in piroksenom. Minerali so našteti po naraščajočem ravnotežnem tlaku. Granat peridotit se je torej moral tvoriti v velikih globinah. Ksenoliti s peridotitom so prišli iz globin 100 ali več km skupaj s kimberlitom in se zato uporabljajo kot indikator za prisotnost diamantov. V globinah 300 do 400&nbsp;km ali več se je piroksenova komponenta raztopila v granatu. (Mg,Fe) in Si so se zamenjali z 2Al na oktaedričnem (Y) položaju v kristalni strukturi granata, tako da so nastali nenavadni s silicijem bogati granati,  ki so pretežno trdne raztopine. Takšni s silicijem bogati granati  se pojavljajo tudi kot vključki v diamantih. 

Največji dokumentirani monokristal granata je bil kockast blok s stranico približno 2,3 m, ki je tehtal približno 37,5 tone.<ref>{{cite journal| url = http://www.minsocam.org/ammin/AM66/AM66_885.pdf| journal = American Mineralogist| volume = 66| pages = 885–907| year= 1981| title= The largest crystals| author = P. C. Rickwood}}</ref> Informacije o še večjih kristalih, ki so ga našli v Alice Springsu (Northern Territory, [[Avstralija]]), niso bile potrjene. 

== Uporaba ==
[[Slika:Flickr - portableantiquities - Hilt Fitting.jpg|thumb|150px|Vezni obroček ročaja anglosaškega meča iz zlata z vdelanimi granati]]
[[Slika:garnet.uvarovite.500pix.jpg|thumb|right|150px|upright|Obesek iz redkega zelenega granata uvarovita]]
Rdeči granati so bili najbolj razširjeni dragi kamni v [[Rimsko cesarstvo|rimskem]] svetu pozne [[antika|antike]] in umetnosti »barbarskih« ljudstev, predvsem [[Germani|Germanov]],  v času preseljevanja narodov. Dragulji so bili večinoma vdelani v zlat nakit v tehniki ''[[cloisonné]]'', ki se je uporabljala od anglosaške [[Anglija|Anglije]], na primer v Sutton Hoo, do [[Črno morje|Črnega morja]].  

Čisti granati se še vedno uporabljajo za izdelavo nakita. Najpogostejši so zeleni, rdeči, rumeni in oranžni kamni.<ref>[http://www.geo.utexas.edu/courses/347k/redesign/gem_notes/garnet/garnet_main.htm Geological Sciences at University of Texas, Austin]</ref> 

=== Uporaba v industriji ===
Granatni pesek je dober abraziv in pogost nadomestek za kremenčev pesek za peskanje. Za peskanje so najbolj primerna zrna aluvijalnih granatov, ki so bolj zaobljena. V vodni suspenziji pod zelo visokim tlakom se granatni pesek uporabljajo za rezanje jekla in drugih materialov z vodnim curkom. Za ta namen so bolj primerna zrna iz trdih kamnin, ker so bolj robata in zato bolj učinkovita. 

Granatni pesek se uporablja tudi kot filtracijsko sredstvo, granatni  papir pa za fino brušenje lesa.<ref>{{navedi knjigo |last=Joyce |first=Ernest |editor-first=Alan |editor-last=Peters |editor-link=Alan Peters |title=The Technique of Furniture Making |url=https://archive.org/details/techniqueoffurni0000joyc |edition=4<sup>th</sup> |year=1987 |origyear=1970 |publisher=Batsford |location=London |isbn=978-0713444070}}</ref>

Granati za abrazive se v grobem delijo v dve kategoriji: granate za peskanje in granate za vodni curek. Surovi granati se najprej zdrobijo in nato separirajo. Delci, večji od 60 [[mesh]] (250&nbsp;µm), se običajno uporabljajo za peskanje, delci z velikostjo 60-200 mesh (74&nbsp;µm) pa za vodni curek. Finejši delci, manjši od 200 mesh (74&nbsp;µm), se uporabljajo za brušenje in poliranje [[steklo|stekla]].  

Kakovost granatov za abrazive je različna in se deli po njihovem poreklu. Največji vir tovrstnih granatov so obalne peščine [[Indija|Indije]] in [[Avstralija|Avstralije]], ki sta tudi njihova največja svetovna proizvajalca.<ref>{{navedi knjigo|last=Briggs |first=J. |title=The Abrasives Industry in Europe and North America|year=2007 |publisher=Materials Technology Publications |isbn=1-871677-52-1}}</ref> Obalni granati so priljubljeni zlasti zaradi velikih količin, zanesljivih dobav in čistoče, njihova pomanjlkjivost pa je prisotnost [[ilmenit]]a in [[klorid]]ov. Zaradi dolgotrajnega naravnega brušenja in drobljenja je velikost delcev praviloma majhna. Večina delcev s plaže Titicorin ima velikost okrog 80 mesh in porazdelitev velikosti od 56 do 100 mesh. 

''Rečni granati'' so posebno pogosti v rečnih naplavinah v Avstraliji.

''Skalni granati'' so se verjetno začeli uporabjati prvi. Proizvajajo se predvsem v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]] in zahodni [[Indija|Indiji]]. Kristali se drobijo in meljejo in nato čistijo s prepihavanjem z zrakom, magnetno separacijo, sejanjem in, če je potrebno, pranjem. Drobljeni granati imajo najbolj ostre robove in so zato mnogo boljši od drugih vrst granatov. Rečni in morski granati imajo namreč zaradi dolgotrajnega prevračanja bolj zaobljene robove. 

Granati se zadnjih dvesto let kopljejo v zahodnem [[Radžastan]]u (Indija), predvsem za izdelavo nakita. Stranski produkt rudarjenja so granati za abrazive, ki se uporabljajo za brušenje in poliraje stekla. Nosilna kamnina je granatonosni sljudni skrilavec, ki vsebuje samo 7-10% granatov, zato je proizvodnja izjemno draga in za proizvodnjo samo abrazivnih granatov neekonomična.

== Glej tudi ==
* [[Seznam mineralov]]

== Sklici ==
{{opombe}}

== Drugi viri ==
* {{navedi knjigo |author1=Hurlbut, Cornelius S.|author2=Klein, Cornelis |year=1985 |title=Manual of Mineralogy |url=https://archive.org/details/manualofmineralo00klei|edition=20|publisher=John Wiley & Sons, New York |isbn=0-471-80580-7 |cobiss=12123141 |pages=}}
* Color Encyclopedia of Gemstones ISBN 0-442-20333-0

== Zunanje povezave ==
* [http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/gemstones/sp14-95/garnet.html USGS Garnet locations - USA]
* http://www.gemstone.org/gem-by-gem/english/garnet.html
* http://www.mindat.org/min-10272.html
* [http://www.mii.org/Minerals/photogarnet.html Mineral Information Institute Garnet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130208121334/http://www.mii.org/Minerals/photogarnet.html |date=2013-02-08 }}

[[Kategorija:Silikatni minerali]]
[[Kategorija:Dragi in poldragi kamni]]
{{normativna kontrola}}