Ogled vira Henry John Stephen Smith

{{Infopolje Znanstvenik|image= <!-- Wikidata -->|caption=Henry John Stephen Smith}}

'''Henry John Stephen Smith''', [[Kraljeva družba|FRS]], [[Irci|irski]] [[matematik]], * [[2. november]] [[1826]], [[Dublin]], [[Irska]], † [[9. februar]] [[1883]], [[Oxford]], [[Anglija]]. 

== Življenje in delo ==

=== Mladost in izobrazba ===

Smith je bil četrti sin Johna Smitha, [[odvetnik]]a, ki je umrl, ko je bil star dve leti. Mati se je preselila v Oxford. Tu je od leta 1841 kot [[internat]]ski gojenec hodil na javno šolo [[Šola Rugby|Rugby]] (Rugby School). Pokazal je veliko znanja v mnogih predmetih in njegova želja je bila priti na [[Balliolov kolidž]] (Balliol College) v Oxfordu. To je bilo težje doseči, ker je bil slabotnega zdravja. Njegov brat in sestra sta oba umrla. Zadnje leto na Rugbyju je odšel v Italijo, kjer se je učil zasebno. Leta 1845 je začel študirati na Balliolu. Tu je diplomiral leta 1849. Njegovo zdravje pa se je poslabšalo med počitnicami v Italiji. V [[Frascati]]ju je tega leta obolel za [[malarija|malarijo]]. Ni se mogel vrniti v Oxford, ampak je lahko študiral skupaj z znanimi matematiki na [[Sorbona|Sorboni]] in na [[Francoski kolegij|Francoskem kolegiju]] (Collège de France). Ko se mu je zdravje poboljšalo, se je leta 1847 vrnil v Oxford.

=== Akademska pot ===

Kmalu po diplomi je postal učitelj na kolidžu in leta 1850 član kolidža. Leta 1860 je postal profesor za geometrijo navkljub močni konkurenci prosilcev, med katerimi je bil tudi [[George Boole]]. [[Kraljeva družba]] in [[Kraljeva astronomska družba]] sta ga leta 1861 izbrali za svojega člana.

=== Delo v matematiki ===

Na celini se je naučil [[francoščina|francosko]], [[nemščina|nemško]] in [[italijanščina|italijansko]]. Nanj je najbolj vplival [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]]. Pod Gaussovim vplivom je največ dosegel v [[teorija števil|teoriji števil]], kjer je raziskoval osnovne [[delitelj]]e. Dokazal je, da se lahko [[celo število]] izrazi kot [[vsota|vsoto]] petih kvadratov in kot vsoto sedmih kvadratov. [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein|Eisenstein]] je dokazal rezultat za tri kvadrate, [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobi]] pa za dva, štiri in šest kvadratov. Smith je poslal svoje rezultate tudi [[Francoska akademija znanosti|Francoski akademiji znanosti]] v [[Pariz]], ki je za ta problem razpisala nagrado ''Grand prix des sciences mathématiques''. Problema se je lotil tri mesece pred končnim rokom oddaje rešitev 1. junija 1882. Ko so dva meseca po njegovi smrti odprli prispevke, so videli, da si od treh prispevkov nagrado zaslužita dva. Avtorja sta bila Smith in mladi [[Hermann Minkowski|Minkowski]]. Smith je razširil tudi Gaussov izrek o realnih [[kvadratna forma|kvadratnih formah]] na kompleksne kvadratne forme. Po Gaussovem zgledu je napisal članek iz teorije šštevil v [[latinščina|latinščini]] ''De compositione numerorum primorum form&aelig; <math>4^{n}+1\, </math> ex duobus quadratis''. V tem članku je na izviren način dokazal Fermatov izrek, da je vsako [[praštevilo]] oblike <math>4^{n}+1\, </math>, pri celem <math>n\, </math>, vsota dveh [[kvadratno število|kvadratnih števil]]. V drugem članku je podal osnove teorije števil. 

Od leta 1859 do 1865 je pripravljal poročilo v petih delih ''Teorija števil'' (''Theory of Numbers''). V tem delu je analiziral dela drugih matematikov in dodal veliko svojih rezultatov. Dve leti je bil od 1865 predsednik novoustanovlejnega [[Londonsko matematično društvo|Londonskega matematičnega društva]] (LMS).

Ukvarjal se je z rešljivostjo sistemov linearnih [[diofantska enačba|diofantskih enačb]]. Pisal je tudi o geometriji. Njegova prva dva članka sta bila iz [[geometrija|geometrije]]. Leta 1868 je napisal članek ''Nekateri kubični in bikvadratni problemi'' (''Certain cubic and biquadratic problems''), za katerega je prejel Steinerjevo nagrado Kraljeve akademije v Berlinu. Znan je tudi po Smithovi normalni obliki matrike. Leta 1875 je podal primere [[nezveznost|nezveznih]] [[množica|množic]], ki so podobne [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpińskijevim]].

== Glej tudi ==

* [[Smith-Minkowski-Sieglova masna formula]]

== Zunanje povezave ==

* [http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Smith.html Stran o Henryju Johnu Stephenu Smithu Univerze svetega Andreja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050712075106/http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Smith.html |date=2005-07-12 }} {{ikona en}}
* [http://www.numbertheory.org/obituaries/OTHERS/smith/ Henry John Stephen Smith, osmrtnica], ''Notices of the Royal Astronomical Society'', (1884) Vol. XLIV, 138-149. {{ikona en}}

{{-}}

{{Savileovi profesorji geometrije}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Smith, Henry John Stephen}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1826]]
[[Kategorija:Umrli leta 1883]]
[[Kategorija:Irski matematiki]]
[[Kategorija:Irski akademiki]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Oxfordu]]
[[Kategorija:Savileovi profesorji geometrije]]
[[Kategorija:Irski univerzitetni učitelji]]