Ogled vira Heron

{{infopolje Znanstvenik
| image = <!-- Wikidata -->
| caption = Heron}}

'''Heron''' (tudi '''Hero''') [hêron/hêro] ({{jezik-grc|Ήρων ο Αλεξανδρεύς|translit=Hero hó Aleksandreŭs}}), [[Grki|grški]] [[fizik]], [[matematik]], [[geometer]] in [[inženir]], * okoli [[20]], [[Aleksandrija]], † okoli [[100]].

== Življenje in delo ==

Po letu 150 pr. n. št. je [[Ptolemajsko kraljestvo|Ptolemajski]] [[Egipt]] začel propadati in leta 30 pr. n. št. postal [[Rimski imperij|rimska]] [[provinca]]. [[Znanost]] v Aleksandriji je zamrla. Heron je bil poleg [[Menelaj]]a eden od zadnjih učenjakov v Aleksandriji. 

O njegovem življenju ni znanega skoraj nič. Do nedavnega nismo vedeli niti tega, v katerem [[stoletje|stoletju]] je živel. Izkazalo se je, da je bil [[Lunin mrk]], ki ga je omenjal v svojih spisih, viden iz Aleksandrije leta 62, tako da je prav gotovo živel okoli leta 75. 

Znana je njegova Heronova buča. To je votla [[krogla]], na katero so pritrdili dve zakrivljeni cevi. Ko so [[voda|vodo]] v krogli zavreli, je [[vodna para|para]] uhajala skozi cevi. Zaradi zakona o akciji in reakciji, ki ga je pozneje pojasnil [[Isaac Newton]], se je pričela krogla hitro [[vrtenje|vrteti]]. To je bila prva metoda pretvarjanja [[energija|energije]] pare v [[gibanje]], kar je zametek [[parni stroj|parnega stroja]]. Napravo danes uporabljajo za zalivanje [[trava|trave]]. 

Heron je pisal o [[mehanika|mehaniki]] in [[geometrija|geometriji]]. Opisoval je različna preprosta orodja ([[vzvod]], [[škripčevje]], [[kolo]], strmino, [[vijak]], [[zagozda|zagozdo]]), s katerimi lahko [[sila|silo]] pravilno usmerjamo in jo ojačujemo. 

Pravilno je pojasnil in posplošil [[Arhimed]]ovo načelo vzvoda. Pri konstruiranju domiselnih naprav je uporabljal nateg, brizgalke in [[Zobnik (strojništvo)|zobnik]]e. Zobnike je uporabil za pretvarjanje vrtenja koles na vozovih v obračanje posebnega kazalca, primitivnega števca za [[dolžina|dolžino]]. 

O [[zrak]]u je napisal [[knjiga|knjigo]], ki je daleč prehitela svoj čas. Dokazal je, da je zrak [[snov]]. S poskusom je pokazal, da voda ne more vdreti v posodo, napolnjeno z zrakom, če posoda nima tudi odprtine, skozi katero bi lahko zrak uhajal. Na osnovi dejstva, da je zrak [[stisljivost|stisljiv]], je tudi trdil, da je sestavljen iz posameznih delcev, ki jih ločuje prazen prostor, kar je zagovor [[Demokrit]]ovega [[atomizem|atomizma]]. Tema stisljivosti zraka je zaživela šele z [[Robert Boyle|Boylom]]. 

V geometriji je znan po [[Heronova enačba|svoji enačbi]], s katero se izračuna [[ploščina|ploščino]] [[trikotnik]]a z njegovimi [[stranica]]mi:

: <math> p = \sqrt{s(s-a)(s-b)(s-c)}, \qquad ( a+b+c=2s ) \!\, . </math>

Napisal je tudi knjigo o [[zrcalo|zrcalih]] in o [[svetloba|svetlobi]]. Mislil je, da je [[vid]] posledica svetlobe, ki jo oddajajo [[človeško oko|oči]] in da svetloba [[hitrost svetlobe|potuje]] z [[neskončnost|neskončno]] [[hitrost]]jo. Trdil je tudi, da je odbojni kot svetlobnega [[žarek|žarka]] enak vpadnemu kotu.

== Glej tudi ==

* [[Heronov štirikotnik]]
* [[Heronov vodnjak]]
* [[heronski trikotnik]]

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.tmth.edu.gr/en/aet/5/55.html Stran Tehnološkega muzeja v Solunu o Heronu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070905125400/http://www.tmth.edu.gr/en/aet/5/55.html |date=2007-09-05 }} {{ikona en}}
* Prevod njegovega dela [http://www.history.rochester.edu/steam/hero/index.html ''Pnevmatika'' (''Pneumatica'')] {{ikona en}}

{{-}}

{{grška matematika}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Heron}}

[[Kategorija:Grški fiziki]]
[[Kategorija:Grški inženirji]]
[[Kategorija:Grški matematiki]]
[[Kategorija:Rimljani v 1. stoletju]]
[[Kategorija:Grki v 1. stoletju n. št.]]