Ogled vira Hipsiklej

{{infopolje Znanstvenik}}
'''Hipsiklej''' [hipsikléj] ({{jezik-grc|Υψικλὴς ὁ Ἀλεξανδρεύς}}: Hipsiklés hó Aleksandreús, {{jezik-la|Hypsicles}}), [[stari Grki|starogrški]] [[matematik]] in [[astronom]], * okoli [[190 pr. n. št.]], [[Aleksandrija]], [[Egipt]], † okoli [[120 pr. n. št.]]

== Življenje in delo ==

O življenju Hipsikleja ni dosti znanega. Bil je [[Hiparh]]ov in [[Selevk]]ov sodobnik. Verjetno je napisal astronomsko delo ''O vzidu ozvezdij po ekliptiki'' (''De ascensionibus''). V tem delu je dokazal več [[propozicija|propozicij]] o [[aritmetično zaporedje|aritmetičnih zaporedjih]]. Z njimi je izračunal približne vrednosti za [[čas]]e [[vzid]]a in zahoda [[ozvezdje|ozvezdij]] [[živalski krog|živalskega kroga]] nad [[obzorje]]m. Problem vzhajanja je imel pomembno vlogo v antični in srednjeveški astrologiji. Hipsiklej ni imel sodobnih orodij [[sferna trigonometrija|sferne trigonometrije]] in je reševal s približki ter pri tem uporabljal [[mnogokotniško število|mnogokotniška števila]]. Hipsiklejevo definicijo mnogokotniških števil je navedel [[Diofant]] v svoji ''[[Arithmetica|Aritmetiki]]'' in je v sodobnem zapisu:

: <math> \frac{n ((s - 2) (n - 1) + 2)}{2} \!\, . </math>

Verjetno so po tem Hipsiklejevem delu privzeli delitev [[krog]]a na [[360 (število)|360]] delov, ker je bil tu [[dan]] razdeljen na 360 delov, kar je verjetno povzeto prek [[babilonska astronomija|babilonske astronomije]].

Nekateri tolmači so izrazili mnenje da je Hipsiklej izvirno prispeval le v uvodu, vse drugo pa je pregled babilonskega astronomskega besedila. Njegovo razpravo so v [[9. stoletje|9. stoletju]] prevedli v [[arabščina|arabščino]], v [[12. stoletje|12. stoletju]] pa jo je [[Gerard da Cremona|Gerard Cremonski]] prevedel v [[latinščina|latinščino]].

Hipsiklej je morda bolj znan po morebitnem avtorstvu [[apokrif]]ne štirinajste knjige [[Evklid]]ovih ''[[Elementi (Evklid)|Elementov]]''. Domnevna štirinajsta knjiga je bila verjetno sestavljena na podlagi [[Apolonij]]eve razprave. Knjiga nadaljuje Evklidovo primerjavo [[platonsko telo|pravilnih teles]] [[včrtana figura|včrtanih]] v [[sfera]]h. Tu je glavni rezulat da je razmerje [[ploskev]] [[dodekaeder|dodekaedra]] in [[ikozaeder|ikozaedra]], včrtanih v isto sfero, enako razmerju njunih [[prostornina|prostornin]]:

: <math> \sqrt{\tfrac{10}{3(5-\sqrt{5})}} \approx 1,098185 \!\, . </math>

== Zunanje povezave ==

* [http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Hypsicles.html Stran o Hipsikleju Univerze svetega Andreja] {{ikona en}}

{{Grška matematika}}
{{Grška astronomija}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hipsiklej}}
[[Kategorija:Starogrški matematiki]]
[[Kategorija:Starogrški astronomi]]
[[Kategorija:Grki v 2. stoletju pr. n. št.]]