Ogled vira Isaac Newton

{{infopolje Znanstvenik
|name        = Isaac Newton
|birth_date  = <!-- Wikidata --> 
|birth_place = <!-- Wikidata -->
|residence   = {{ENG}}
|citizenship =
|nationality = {{ikonazastave|Anglija}} [[Angleži|angleška]]
|death_date  = <!-- Wikidata --> 
|death_place = <!-- Wikidata -->
|field       = [[fizika]], [[matematika]], [[astronomija]], [[filozofija narave]], [[teologija]] in [[alkimija]] 
|work_institutions = [[Univerza v Cambridgeu]], [[Kraljeva družba]]
|alma_mater  = [[Kolidž Trinity (Univerza v Cambridgeu)]]
|known_for   = [[mehanika|newtonska mehanika]] <br /> [[splošni gravitacijski zakon]] <br /> [[infinitezimalni račun]] <br /> [[optika|klasična optika]] <br /> [[Newtonov daljnogled]]
|prizes      =  
|signature   = <!-- Wikidata -->
|signature_alt = Is. Newton
|footnotes   = 
}}

[[sir (naziv)|Sir]] '''Isaac Newton''' [àjzak njúton], [[predsednik Kraljeve družbe|PRS]],  [[Angleži|angleški]] [[fizik]], [[matematik]], [[astronom]], [[filozof]], [[ezoterik]] in [[alkimija|alkimist]], * [[4. januar]] [[1643]] (25. december 1642, [[julijanski koledar|stari angleški]] [[koledar]]), [[hamlet (naselje)|hamlet]] [[Woolsthorpe-by-Colsterworth]] pri [[Grentham]]u, [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Lincolnshire]], [[Anglija]], † [[31. marec]] (20. marec) [[1727]], [[Kensington]], [[London]], Anglija.

== Življenje in delo ==

Delo, ki ga je v [[fizika|fiziki]] začel [[Galileo Galilei|Galilei]], je nadaljeval in do prvega viška pripeljal Newton. Večkrat naletimo na podatek, da se je Newton rodil v letu, v katerem je umrl Galilei, vendar so v Angliji tedaj upoštevali še stari koledar; po novem, ki je že veljal drugod, je bilo to leto po Galilejevi smrti. Rodil se je po očetovi smrti. Menda je bil ob rojstvu zelo šibek, a si je proti pričakovanju opomogel.

Newton je bil [[čudežni otrok]]. Za delo na [[kmetija|kmetiji]] ni bil pripraven in po priporočilu strica, ki je učil na [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]], so ga poslali tja študirat. Brez težav, a tudi brez posebnih uspehov je leta 1665 študij končal. Menda je na nekem merjenju moči v znanju končal na 24. mestu. V tistem času so zaradi [[kuga|kuge]] cambriško univerzo za poldrugo leto zaprli. Preživel je prisilne počitnice v domači vasi. Imel je veliko časa za razmišljanje in tedaj naj bi odkril [[infinitezimalni račun]] in [[splošni gravitacijski zakon]] ter razstavil belo [[svetloba|svetlobo]] na [[mavrica|mavrico]]. Nek njegov življenjepisec pravi, da »v zgodovini znanosti ni primerov, ki bi jih lahko primerjali z Newtonovimi dosežki« v tem poldrugem letu. Vendar vse kaže, da ni bilo čisto tako. Po vsej verjetnosti je Newton tedaj zares razmišljal o [[gibanje|gibanju]] [[Luna|Lune]] in [[planet]]ov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike. Morda se je tedaj odločil, kaj bo raziskoval, a čas vsaj za obe fizikalni odkritji še ni dozorel. Živel je v zelo razgibanem času, v katerem je dozorevala angleška [[država]]. To je bilo obdobje, ko je [[Oliver Cromwell]] odstavil [[kralj]]a [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in postal [[lord protektor]]. Newton se je vrnil v Cambridge, ko so univerzo spet odprli, in postal mladi raziskovalec, kot bi rekli danes. Leta 1669 pa se je primerilo nekaj dokaj nenavadnega: njegov učitelj [[Isaac Barrow|Barrow]] je šel predčasno v pokoj in svoje profesorsko mesto prepustil Newtonu, češ da ga ta prekaša. Profesor, ki zaseda to stolico, se imenuje [[Lucasov profesor matematike]]. Danes to mesto na [[Univerza v Cambridgeu|cambriški univerzi]] (Cambridge University) zaseda Michael Cates. Newton se je lotil raziskovanja svetlobe in uspehi pri tem so mu leta 1672 odprli pot v [[Kraljeva družba|Kraljevo družbo]], angleško akademijo znanosti. Zaradi svojih poskusov s svetlobo je tu prišel v spor s [[Robert Hooke|Hookom]]. Ta je bil nemiren in zajedljiv. Hooke je kritiziral dve optični razpravi, ki ju je Newton predložil družbi. To je Newtona vznejevoljilo, tako da je zagrozil z izstopom iz Kraljeve družbe. Spor so komaj zgladili. Zaradi tega je Newton odložil pisanje knjige o [[optika|optiki]]. Izšla je šele leta 1704, leto dni po Hookovi smrti.

[[Slika:Sir Isaac Newton by Sir Godfrey Kneller, Bt.jpg|thumb|right|250px|Sir Isaac Newton]]

Znani pisec poljudnih knjig in znanstvene fantastike [[Isaac Asimov]] je o Newtonu napisal tole: »''Čeprav je bil Newton največji um, je bil slab primerek moža. Nikoli se ni poročil in nikoli ni pokazal znakov, da se zaveda, da ženske sploh obstajajo. Bil je smešno raztresen in vedno se je zanimal le za stvari, ki niso bile v njegovi neposredni okolici. Bil je tudi izredno občutljiv na kritiko in otročji v svojih reakcijah nanjo. Večkrat se je trdno odločil, da raje ne bo objavil nobenega znanstvenega dela, kot da bi se ponovno izpostavil kritiki. [...] Sovraštvo do kritke pa mu ni branilo, da ne bi bil prepirljiv kot Hooke, čeprav ta lastnost pri njem ni bila tako izrazita. Sam se je izmikal sporom in prepustil svojim prijateljem, da so nosili njegov najtežji delež. Iz ozadja jih je spodbujal, pri tem pa ni naredil nobenega koraka, da bi jih branil ali kaj priznal.''«

Vendar se je po Hookovi zaslugi proti koncu leta 1679 Newton začel podrobno zanimati za gibanje planetov. Leta 1687 je izšla njegova knjiga z naslovom ''(Matematična) Načela naravoslovja (filozofije narave)''  (''[[Philosophiae naturalis principia mathematica]]''). [[filozofija|Filozofijo]] [[narava|narave]] bi danes lahko nadomestili s fiziko ali še bolje z [[mehanika|mehaniko]].

Newton je prvi uporabljal sodobne znake za višje korene.

[[Slika:Opticks.jpg|thumb|right|200px|''Optika ali razprava o odbojih, lomih, zvijanjih in barvah svetlobe'' (''Opticks or a treatise of the reflections, refractions, inflections and colours of light''), naslovnica četrte izdaje iz leta 1730.]]

Poleg raziskovanja na področju matematike in fizike je Newton veliko časa posvetil tudi [[ezoterika|ezoteriki]] in preučevanju ''[[Biblija|Biblije]]''. Proučeval jo je v upanju, da bo našel [[biblijska koda|biblijsko kodo]].

Po Newtonu se imenujejo:
* '''v fiziki'''
** [[Newtonovi zakoni gibanja]] - temelj [[Newtonova mehanika|Newtonove mehanike]]
** Newtonov [[splošni gravitacijski zakon]]
** [[newton]] - [[merska enota|enota]] za [[meritev|merjenje]] [[sila|sile]]
* '''v matematiki'''
** [[Newtonova metoda]] - [[numerična metoda]] za iskanje [[ničla funkcije|ničel funkcije]]
** [[Newton-Leibnizeva formula]] - povezava med [[odvod]]om, [[nedoločeni integral|nedoločenim integralom]] in [[določeni integral|določenim integralom]]
** [[Mercatorjeva vrsta|Newton-Mercatorjeva vrsta]] za računaje [[naravni logaritem|naravnega logaritma]]
** [[Newtonova serpentina]]:
:: <math> y = \frac{x}{1 + x^{2}} \!\,</math>
:-  [[algebrska krivulja|algebrska]] [[krivulja]] 3. reda iz vrst [[okljuk (krivulja)|okljukov]] z enačbo:
:: <math> y = \frac{a^{2}x}{ab + x^{2}} \!\,</math>

== Dela ==

* ''Metoda fluksij'' (''Method of Fluxions'') (1671),
* ''De Motu Corporum'' (1684),
* ''Matematična načela naravoslovja'' (''[[Philosophiae naturalis principia mathematica]]'') (1687),
* ''Optika'' (''(The) Opticks'') (1704),
* ''Poročila kot predstojnik kovnice denarja'' (''[http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html Reports as Master of the Mint] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050207224528/http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html |date=2005-02-07 }}'') (1701-1725),
* ''Arithmetica universalis'' (1707),
* ''Analiza'' (''Analysis'') (1711), s temelji infinitezimalnega računa,
* ''Zgodovinsko poročilo o dveh znamenitih popačenjih iz svetega pisma'' (''An Historical Account of Two Notable Corruptions of Scripture'') (1754).

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenujeta [[krater]]ja na [[Luna|Luni]] ([[Newton (Lunin krater)|Newton]]), [[Mars (planet)|Marsu]] ([[Newton (Marsov krater)|Newton]]) in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[8000 Isaac Newton]].

Zaradi njegovega dela na področju klasične mehanike, so po njem poimenovali [[Mednarodni sistem enot|enoto SI]] za [[Sila|silo]].

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Newton-Cotesove formule]]
* [[Newton-Eulerjeve enačbe]]
* [[Newtonov daljnogled]]
* [[Newtonov disk]]
* [[Newtonov fraktal]]
* [[Newtonov izrek]]
* [[Newtonov polinom]]
* [[Newtonov zapis]]
* [[Newtonova topovska krogla]]
* [[Schrödinger-Newtonove enačbe]]
* [[Newton]]

== Zunanje povezave ==

* Sašo Dolenc, ''[http://www.kvarkadabra.net/index.html?/zgodovina/teksti/newton_zivljenje.htm Isaac Newton - prvi fizik ali zadnji čarovnik?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110821144119/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fzgodovina%2Fteksti%2Fnewton_zivljenje.htm |date=2011-08-21 }}'', [[Kvarkadabra]], št. 4, april 2000.
* {{Gutenbergov avtor|Isaac_Newton|Isaaca Newtona}}
* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=24747 Akademsko drevo Isaaca Newtona] na Physics Tree {{ikona en}}

{{Kategorija v Zbirki|Isaac Newton}}
{{wikinavedek}}

{{-}}

{{znanstveniki, katerih imena se uporabljajo kot SI enote}}
{{Znanstveniki, po katerih so poimenovane fizikalne konstante}}
{{predsedniki Kraljeve družbe}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Newton, Isaac}}
[[Kategorija:Angleški alkimisti]]
[[Kategorija:Angleški astronomi]]
[[Kategorija:Angleški filozofi]]
[[Kategorija:Angleški fiziki]]
[[Kategorija:Angleški matematiki]]
[[Kategorija:Angleški akademiki]]
[[Kategorija:Filozofi med renesanso in razsvetljenstvom]]
[[Kategorija:Filozofi znanosti]]
[[Kategorija:Ezoteriki]]
[[Kategorija:Arijanstvo]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Predsedniki Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Lucasovi profesorji matematike]]
[[Kategorija:Čudežni otroci]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]]
[[Kategorija:Isaac Newton| ]]
[[Kategorija:Balistiki]]
[[Kategorija:Kopernikanski obrat|Newton, Isaac]]