Ogled vira Ivan Vidav

{{infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Vidav
| native_name = 
| native_name_lang = 
| image       = <!-- Wikidata -->
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = 
| birth_date  = <!-- Wikidata -->
| birth_place = <!-- Wikidata -->
| death_date  = <!-- Wikidata -->
| death_place = <!-- Wikidata -->
| death_cause = 
| resting_place = 
| resting_place_coordinates =
| other_names = 
| residence   =
| citizenship = 
| nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]]
| fields      = [[matematika]]
| workplaces  = [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovna fakulteta]], [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]]
| patrons     =
| alma_mater  = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]]
| thesis_title = Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb
| thesis_url  = http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-218QCTGW
| thesis_year = {{small|1941}}
| doctoral_advisor = [[Josip Plemelj]]
| academic_advisors = 
| doctoral_students = [[France Križanič]] {{small|(1955)}} <br /> [[Jože Grasselli]] {{small|(1961)}} <br /> [[Rajko Jamnik]] {{small|(1961)}} <br /> [[Niko Prijatelj]] {{small|(1961)}} <br /> [[Anton Suhadolc]] {{small|(1965)}} <br /> [[Zvonimir Bohte]] {{small|(1971)}} <br /> [[Gabrijel Tomšič]] {{small|(1971)}} <br /> [[Josip Globevnik]] {{small|(1972)}} <br /> [[Janez Grad]] {{small|(1972)}} <br /> [[Pavlina Mizori-Oblak]] {{small|(1973)}} <br /> [[Edvard Kramar]] {{small|(1977)}} <br /> [[Peter Legiša]] {{small|(1977)}} <br /> [[Joso Vukman]] {{small|(1977)}} <br /> [[Matjaž Omladič]] {{small|(1980)}} <br /> [[Anton Cedilnik]] {{small|(1981)}} <br /> [[Vito Lampret]] {{small|(1983)}} <br /> [[Bojan Magajna]] {{small|(1985)}}
| notable_students =
| known_for   = [[Vidav-Palmerjev izrek]]
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = [[Prešernova nagrada]] {{small|(1952)}} <br /> [[Kidričeva nagrada]] {{small|(1970)}} <br /> [[Žagarjeva nagrada]] {{small|(1988)}}
| spouse      =
| partner     =
| children    = 
| signature   =
| signature_alt = 
| website     =
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Vidav''' [ívan vidáv-], [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]], [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] in avtor [[učbenik]]ov, član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], * [[17. januar]] [[1918]], [[Opčine]] pri [[Trst]]u, [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Italija]]), † [[6. oktober]] [[2015]].

Vidav je predsedoval [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] v letih 1951–1953. 17. oktobra 1958 je postal izredni, 21. decembra 1962 pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Od leta 1988 je bil častni član [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]]. Največ je raziskoval na področju [[diferencialna enačba|diferencialnih enačb]], [[funkcionalna analiza|funkcionalne analize]] in [[agebra|algebre]].

== Življenje in delo ==

Osnovno šolo je obiskoval v [[Krčevina|Krčevini]] pri Mariboru, klasično gimnazijo pa v [[Maribor]]u. Po maturi leta 1937 se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je študiral matematiko. Diplomiral je aprila leta 1941, maja istega leta pa je bil že promoviran za doktorja filozofije na podlagi disertacije ''Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb'', pod [[Josip Plemelj|Plemljevim]] mentorstvom. S tako zgodnjim doktoratom takoj po diplomi je opozoril na svojo izjemno nadarjenost za matematiko.

V študijskem letu 1941/42 je nadaljeval podoktorski študij matematike na [[Univerza v Rimu|Univerzi v Rimu]] kot Turnerjev štipendist.<ref>{{navedi splet|title= Vidav, Ivan|url= http://www.sazu.si/o-sazu/clani/ivan-vidav.html|date= marec 2013|accessdate= 2015-10-18|publisher= [[SAZU]]}}</ref> Leta 1943 je postal asistent na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1946 pa je bil imenovan za docenta za matematiko na isti fakulteti. Izredni profesor je postal leta 1949, redni pa 1953. Leta 1954 je bil na krajšem izpopolnjevanju v Parizu. V šolskem letu 1957/58 je bil dekan tedanje [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovne fakultete]]. Dolgo vrsto let je bil predstojnik katedre oz. odseka za matematiko. 0d leta 1975 do leta 1977 je bil predstojnik VTO Matematika in mehanika na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]]. Nekaj let je bil tudi predstojnik oddelka za matematiko na [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko|Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko]].

Za učbenika ''Višja matematika I.'' in ''II.'' je leta 1952 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Za delo ''Motene polgrupe in uporaba v transportni teoriji nevtronov'' je dobil leta 1970 [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]]. Leta 1980 je prejel [[nagrada AVNOJ-a|nagrado AVNOJ-a]], leta 1988 [[Žagarjeva nagrada|Žagarjevo nagrado]] za pedagoško delo, leta 1992 pa državno nagrado za življenjsko delo na raziskovalnem področju. Že leta 1958 je bil Vidav izvoljen za dopisnega člana SAZU, 1962 za njenega rednega člana. Profesor Vidav je bil leta 1965 odlikovan z [[red dela|redom dela]] z rdečo zastavo, leta 1974 z [[red republike|redom republike]] s srebrnim vencem in leta 1978 z [[red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za ljudstvo]] z zlato zvezdo. 

Leta 1985 se je Ivan Vidav upokojil in bil še istega leta izvoljen v naziv [[zaslužni profesor]], ob dnevu univerze 3. decembra 1997, pa mu je Ljubljanska univerza podelila še naslov [[častni doktor|častnega doktorja]]. Nekaj let po upokojitvi je še predaval na dodiplomskem in podiplomskem študiju matematike. V DMFA je sodeloval od ustanovitve dalje. Bil je tudi njegov predsednik in vodja komisije za tekmovanja ter urednik društvenih glasil in njegovih knjižnih zbirk. Za častnega člana DMFA je bil imenovan 1988.

== Znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo ==
{{Popravi|razdelek}}
Vidavov znanstveni in raziskovalni opus obsega več kot devetdeset naslovov, med katerimi je približno tretjina znanstvenih del objavljenih v revijah, ki se jih danes najde na seznamu SCI. V svojem zgodnjem raziskovalnem obdobju ob koncu štiridesetih in v začetku petdesetih let se je pod vplivom Plemlja ukvarjal predvsem s problemi iz klasične [[matematična analiza|analize]]. Zaradi zaprtosti tedanjega sistema je v tem času objavljal predvsem v jugoslovanskih znanstvenih revijah. Tako so nekatera njegova pomembna dela izšla kot ''Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani'' ali pa v revijah kot je ''Bulletin de la Socciete des maathemnaticiens et physiciens de la R. P. de Serbie'' v Beogradu. V tem obdobju je študiral linearne [[diferencialna enačba|diferencialne enačbe]], med njegovimi najbolj vidnimi rezultati pa so rešitve nekaterih [[Felix Christian Klein|Klein]]ovih problemov z več [[singularna točka|singularnimi točkami]].

Sredi petdesetih let je svojo glavno pozornost usmeril v probleme [[funkcionalna analiza|funkcionalne analize]], matematične teorije, ki je bila v tistem času v velikem razcvetu. Takrat je začel tudi čedalje več objavljati v tujini. Med uglednimi revijami, v katerih so tedaj izhajala njegova dela, so tudi ''[[Comptes rendus hebdomadaires des séances de l'Académie des sciences]]'' (Pariz) in ''[[Mathematische Zeitschrift]]'' (Berlin). Za to njegovo obdobje je pri pisanju razprav značilna čedalje pogostejša uporaba nemškega in  pozneje angleškega jezika namesto francoskega. Z vsebinskega stališča je to njegovo obdobje vse tja do sredine šestdesetih let zaznamovalo več izjemno pomembnih del, s katerimi je zaslovel po vsem svetu. Med temi velja še posebej omeniti razpravo ''Eine metrische Kennzeichnung der selbstadjungierten Operatoren'', ki je izšla v ''Mathematische Zeitscirft'' leta 1956. To, samo osem strani obsegajoče delo, je postalo eden od osnovnih gradnikov današnjega znanja v funkcionalni analizi, znamenita »Vidavova karakterizacija hermitskih elementov« pa je postala sestavni del vsake pomembnejše monografije in celo vsakega učbenika s tega področja. Zato ni čudno, da se najde kar 51 navedkov tega dela na seznamu SCI, ki je začel izhajati šele pet let po njegovi objavi. To delo pomeni začetek obsežnega opusa s področja teorije [[Hilbertov prostor|Hilbertovih prostorov]] in [[C*-algebra|C*-algeber]]. Sem sodijo razprave, ki se  ukvarjajo z aksiomatiko Hilbertovih prostorov, s konstrukcijo pozitivnih [[funkcional]]ov ter s karakterizacijami C*-algeber. Izmed slednjih velja poudariti članka ''On some *-regular rings'' ter ''Sur un systeme d'axiomes caracterisant les algebres C*'', ki sta izšla v tedanjih jugoslovanskih revijah in bila dokaj odmevna. V teh in drugih delih je Vidav izdelal karakterizacijo teh algeber izmed vseh [[Banachova algebra|Banachovih algeber]]. Do podobnih spoznanj je približno v istem času prišel neodvisno tudi ameriški matematik [[Theodore Windle Palmer|Palmer]]. Njun rezultat je dandanes splošno znan pod imenom [[Vidav-Palmerjev izrek]]. Mnogi strokovnjaki s tega področja so prepričani, da je to prav najgloblji rezultat Vidavovega delovanja.

V tretjem obdobju svojega znanstvenega delovanja nekje od srede šestdesetih let se je ukvarjal z aplikacijami funkcionalne analize v različne smeri. Ena najbolj odmevnih je bila uporaba teorije krepko zveznih parametričnih [[polgrupa|polgrup]] pri reševanju nekaterih fizikalnih enačb kot je na primer [[Boltzmanova enačba]]. Tu velja omeniti njegov uradno največkrat navedeni članek ''Existence and uniqueness of nonnegative eigenfunctions of the Boltzman operator'', ki ima 79 navedkov, potem ''Spectra of perturbed semigroups with applications to transport theory'', ki jih ima 29, ter ''On the spectrum of the relaxation lengths of neutron distributions in a moderator'' (skupaj s [[Ivan Kuščer|Kuščerjem]]), ki jih ima 20. Ti trije članki so izšli v ameriški reviji ''[[Journal of Mathematical Analysis and Applications]]''.

Četrto obdobje njegovega delovanja v sedemdesetih letih je zaznamovano z veliko širino, ki jo dosega tudi s pomočjo svojih učencev, pa čeprav je njegovo delo še vedno tesno povezano s funkcionalno analizo. Omeni se naj teorijo analitičnih funkcij z vrednostimi v normiranih prostorih. Vidav je veliko prispeval, predvsem v sodelovanju z [[Josip Globevnik|Globevnikom]]. Poleg tega se je v tem času posvečal tudi problemom operatorske teorije ter nekaterim mejnim problemom med funkcionalno analizo in algebro. 

V osemdesetih letih se ni več posvečal vrhunskim znanstvenim prizadevanjem ampak strokovnemu delu na področju [[teorija števil|teorije števil]] in [[geometrija|geometrije]].

Vidavovo pedagoško delo je bilo izredno raznoliko in nadvse kakovostno. S svojimi predavanji matematikom in tehnikom, ki so se vedno odlikovala tako po matematični strogosti kot tudi po nazornosti in razumljivosti, je bil vzor mnogim generacijam sedanjih učiteljev matematike na univerzi in v srednjih šolah. Na začetku univerzitetne kariere je s svojim proseminarjem opravljal nadvse odgovorno nalogo izbire kandidatov za bodoče matematike. V višjih letnikih matematike je več let imel triletni cikel predavanj: uvod v infinitenzimalni račun, analitična in projektivna geometrija ter diferencialna geometrija. Nekaj let je predaval predmeta višja matematika I in II za vse matematike, naravoslovce in tehnike. Pozneje je predaval samo za matematike predmete analiza I in II,  diferencialne enačbe, funkcionalna analiza, teorija analitičnih funkcij, algebra, projektivna geometrija in diferencialna geometrija. Opus Vidavovih predavanj kaže na njegovo izredno matematično širino. Vidav je tudi začetnik podiplomskega študija matematike na Univerzi v Ljubljani. Sprva so bila to njegova neformalna predavanja v okviru podiplomskih seminarjev, pozneje pa predavanja iz funkcionalne analize in algebre v okviru rednega podiplomskega študija.

Vidav ni bil samo izvrsten predavatelj, ampak je svojo pedagoško nadarjenost dokazoval tudi z izdajo številnih učbenikov. Učbenika ''Višja matematika I'' in ''II'', ki sta bila sicer napisana po Plemljevih predavanjih, sta bila mnoga leta edino gradivo za študij višje matematike vsem študentom ljubljanske univerze. Vanju je Vidav vnesel svoj odnos do matematike: idealno kombinacijo matematične strogosti in nazornosti. Pozneje je skupaj s sodelavci izdal trilogijo ''Višja matematika I'', ''II'' in ''III''. Napisal je tudi več učbenikov po drugih svojih predavanjih, od katerih so najpomembnejši ''Algebra'', ''Afina in projektivna geometrija'', ''Banachove algebre'', ''Uvod v teorijo C*-algeber'' in ''Diferencialna geometrija v prostoru''. Tudi za svoja številna predavanja na podiplomskem študiju je napisal ustrezna besedila.

== Dela ==

=== Knjige ===

# {{citat|title= Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb (Kleinsche Theoreme in der Theorie der linearen Differentialgleichungen)|publisher= AZU|location= Ljubljana|date= 1941|pages= 63|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-218QCTGW|cobiss= 3666521}}
# {{citat|title= Višja matematika 1.del|location= Ljubljana|publisher= DZS|date= 1949|pages= 530|cobiss= 7995141}}
# {{citat|title= Višja matematika 2.del|location= Ljubljana|publisher= DZS|date= 1951|pages= 442|cobiss= 610817}}
# {{citat|title= Rešeni in nerešeni problemi matematike|location= Ljubljana|publisher= Mladinska knjiga|date= 1959|pages= 121|cobiss= 1519617}}
# Višja matematika I., Ljubljana, DZS 1961.
# Algebra, Ljubljana, Mladinska knjiga 1961.
# Števila in matematične teorije, Ljubljana, Mladinska knjiga 1965.
# Grupe v geometriji, Ljubljana, Seminar DMFA 1970.
# O kategorijah in algebrski K-teoriji, Ljubljana, IMFM 1971.
# Josip Plemelj, Ob stoletnici rojstva, Ljubljana, DZS 1973.
# Grupe K0, K1 in K2, Ljubljana, IMFM 1974.
# Višja matematika II. (več avtorjev), Ljubljana, DZS 1975.
# Afina in projektivna geometrija, definicije, izreki in naloge, Ljubljana, DMFA 1976.
# Višja matematika III. (več avtorjev), Ljubljana, DZS 1976.
# Banachove algebre, Ljubljana, DMFA 1978.
# Uvod v teorijo C*-algeber, Ljubljana, DMFA 1979.
# Afina in projektivna geometrija, Ljubljana, DMFA 1981
# Linearni operatorji v Banachovih prostorih, Ljubljana, DMFA 1981.
# Josip Plemelj, Ob dvajsetletnici smrti, Ljubljana, DMFA 1987.
# Diferencialna geometrija, Ljubljana, DMFA 1989.
# {{citat|last1= Vidav|first1= Ivan|last2= Križanič|first2= France|authorlink2= France Križanič|title= Navadne diferencialne enačbe ; Parcialne diferencialne enačbe. Variacijski račun|location= Ljubljana|publisher= DMFA|date= 1991|cobiss= 29551617}}
# {{citat|title= Eliptične krivulje in eliptične funkcije|location= Ljubljana|publisher= DMFA|date= 1991|cobiss= 27070208}}

=== Znanstvene razprave ===

# {{citat|title= Kleinovi teoremi pri linearnih diferencialnih enačbah s šestimi singularnimi točkami|journal= Razprave SAZU|date= 1950|volume= 1|issue= |pages= 7-38|cobiss= 7491929}}
# Sur les theoremes des Klein dans les aquations differentielles lineares, Proc. Internat. Congres Math. New York 1950.
# {{citat|title= Elementaren dokaz neke formule za površino lika na krogli|journal= Razprave SAZU|date= 1952|volume= 4\2|issue= |pages= 28|cobiss= 11755269}}
# Über eine Eingeschaft der Kugel, Math. Zeitschr. 1954.
# Sur une generalisation de theoreme de Mandelbrojt-Mac Lane aux functions harmoniques et sousharmoniques, Bull. soc. math. phys. 1954.
# Sur la solution de H. Pollard du probleme d'approximation de s: Bernstein, Pariz, Comptes rendus hebdomadaires des seances de l'academie des sciences 1954.
# Über eine Vermutung von Kaplansky, Math. Zeitsch. 1955.
# Eine metrische Kennzeichung der selbstadjungierten Operatoren, Math. Zeitsch. 1956.
# Queques proprietes de la norme dans les algebres de Banach, Publ.inst. math. 1956.
# Construction de queques formes lineaires positives, Publ. inst. math. 1957.
# Le spectre du produit a*a de deux elements a et a* verifiant la relation aa* - a*a = e, Glasnik mat. fiz. astr. 1957.
# Über die Darstellung der positiven Funktionale, Math. Zeitschr. 1958.
# {{citat|title= On some regular rings|journal= [[Publications de l'Institut mathématique (Beograd)|Publ. inst. math.]]|date= 1959|volume= 13|issue= |pages= 73-80|cobiss= 7489625}}
# {{citat|title= Zur Axiomatic des Hilbertschen Raumes|journal= [[Mathematische Zeitschrift|Math. Zeitschr.]]|date= 1959|volume= 71|issue= |pages= 458-460|cobiss= 9540185}}
# Sur un systeme d'aksiomes caracterisant les algebres C*, Glasnik mat. fiz. astr. 1961.
# O Bohr-Sommerfeldovih postulatih, Bull. soc. math. phys. Serbie 1962.
# On idempotent operators in a Hilberts space, Publ. inst. math. 1964.
# Existence and uniqueness of nonnegative eigenfunctions of the Boltzman operator, J. math. anal. appl. 1968.
# Spectra of perturbert semigroups with applications to transport theory, J. math. anal. appl. 1970.
# Diffeomorphisms of Euclidean spaces, Glasnik mat. fiz. astr. 1970.
# Modules over regular rings, Math. Balkanica 1971.
# {{citat|title= Linearized Boltzmann equation in spaces of measures|journal= [[Mathematica Balkanica|Math. Balkanica]]|date= 1973|volume= 3|issue= |pages= 514-529|cobiss= 7492953}}
# The group of isometries and the structure of a finite-dimensional Banach space, Linear alg. appl. 1976.
# The norm of the sum of two projections, Proc. Amer. Math. Soc. 1977.
# {{citat|title= Role of the Wiener-Knichim theorem in statistical mechanic|journal= [[Zeitschrift für angewandte Mathematik und Physik|Z. angew. Math. Phys.]]|date= 1978|volume= 29|issue= 1|pages= 23-34|cobiss= 7492185}}
# On entire matrix-valued functions, Linear alg. appl. 1978.

=== Strokovni članki ===

# {{citat|title= O distribucijah|journal= [[Obzornik za matematiko in fiziko|Obzornik mat. fiz.]]|date= 1951|volume= 1|issue= 2|pages= 46-49|cobiss= 9516889}}
# {{citat|title= O konveksnih krivuljah|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1951|volume= 1|issue= 3|pages= 81-89|cobiss= 9516633}}
# {{citat|title= O številu <math>\pi</math>|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1952|volume= |issue= |pages= |cobiss= 	9517401}}
# {{citat|title= O praštevilih|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1952|volume= 2|issue=4-5|pages= |cobiss= 9517145}}
# O Eulerjevi funkciji gama, Obzornik mat. fiz. 1953.
# O quasiperiodičnih funkcijah, Obzornik mat. fiz. 1953.
# Obseg K (√5), Obzornik mat. fiz. 1953.
# O porazdelitvi reduciranih ulomkov, Obzornik mat. fiz. 1953.
# Moderna algebra in kvantna mehanika, Obzornik mat. fiz. 1956.
# O matematiki na Poljskem, Obzornik mat. fiz. 1956.
# Vektorji - vir pomembnih matematičnih pojmov, Obzornik mat. fiz. 1957.
# Število <math>\pi</math> na deset tisoč decimalk, Obzornik mat. fiz. 1957.
# O definiciji določenega integrala, Obzornik mat. fiz. 1961.
# Racionalna in iracionalna števila, Obzornik mat. fiz. 1962.
# O rekurzivnih funkcijah, Obzornik mat. fiz. 1963.
# O kategorijah in funktorjih, Obzornik mat. fiz. 1964.
# {{citat|title= Vloga grup v elementarni matematiki|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1969|volume= 16|issue= 1|pages= 1-4|cobiss= 10058841}}
# Kaj verjamemo v matematiki, Celje, Meje spoznanja MD 1974.
# Splošna topologija, Obzornik mat. fiz. 1976.
# {{citat|title= O funkciji [''x''] in komplementarnih zaporedjih naravnih števil|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1980|volume= 27|issue= 3|pages= 67-73|cobiss= 4787033}}
# {{citat|title= Afina geometrija|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1982|volume= 29|issue= 3|pages= 65-72|cobiss= 10095449}}
# {{citat|title= O nerešljivem problemu|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1982|volume= 29|issue= 4|pages= 101-102|cobiss= 10096217}}
# {{citat|title= O kongurentnih številih|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1987|volume= 33|issue= 1|pages= 1-8|cobiss= 10099033}}
# {{citat|title= Kubične krivulje|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1987|volume= 34|issue= 1-2|pages= 9-21|cobiss= 10099545}}
# Razmišljanja o matematiki, Obzornik mat. fiz. 1989.
# {{citat|title= Zaporedja celih števil|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1990|volume= 37|issue= 3|pages= 65-73|cobiss= 17810434}}
# Heronovi trikotniki in diofantske enačbe, Obzornik mat. fiz. 1991.
# {{citat|title= Z logiko proti protislovjem : "formalizacija"|journal= [[Delo (časopis)|Delo]]|date= 1992-07-06|volume= 34|issue= 108|pages= 8|cobiss= 32672256}}
# {{citat|title= O neki posplošitvi Heronovega obrazca|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1999|volume= 46|issue= 5|pages= 129-135|cobiss= 9223001}}
# {{citat|title= Heronovi trikotniki z racionalnimi težiščnicami|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 2001|volume= 48|issue= 4|pages= 97-108|cobiss= 10912857}}

=== Poljudnoznanstveni članki ===

# {{citat|title= Kako razrežemo kvadrat na same ostrokotne trikotnike|journal= [[Presek (revija)|Presek]]|date= 1976|volume= 4|issue= 2|pages= 116-117|cobiss= 5837145}}
# {{citat|title= Nemogoč problem|journal= Presek|date= 1981|volume= 9|issue= 2|pages= 73-74/182-186|cobiss= 6874713}}
# {{citat|title= O številu 13|journal= Presek|date= 1985|volume= 13|issue= 2|pages= 66-69|cobiss= 10096729}}
# {{citat|title= Ulomki s števcem 1|journal= Presek|date= 1986|volume= 14|issue= 1|pages= 4-7|cobiss= 10099289}}
# {{citat|title= Rešitve enačbe ''x''<sup>3</sup> + ''y''<sup>3</sup> + 1 = ''xyz'' v naravnih številih|journal= Presek|date= 1990|volume= 17|issue= 5|pages= 258-262|cobiss= 5840729}}
# {{citat|title= Ravninske množice, v katerih se izražajo razdalje med točkami s celimi števili|journal= Presek|date= 1992|volume= 19|issue= 5|pages= 262-266|cobiss= 59091456}}
# {{citat|title= Števila, ki so vsote dveh kubov|journal= Presek|date= 1992|volume= 20|issue= 4|pages= 226-231|cobiss= 10109785}}
# {{citat|title= Koliko je ura?|journal= Presek|date= 1993|volume= 20|issue= 6|pages= 328-329|cobiss= 6986329}}
# {{citat|title= Teorija števil in verjetnostni račun|journal= Presek|date= 1994|volume= 21|issue= 5|pages= 264-271|cobiss= 5840217}}
# {{citat|title= O številu pi|journal= Presek|date= 1994|volume= 22|issue= 2|pages= 68-69|cobiss= 105143552|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYUQRZUJ}}
# {{citat|title= Kako razrežemo kvadrat na trikotnike z racionalnimi stranicami|journal= Presek|date= 1995|volume= 22|issue= 5|pages= 282-286|cobiss= 105167616|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JYTHDAWS}}
# {{citat|title= Trikotniki s posebno lastnostjo|journal= Presek|date= 1995|volume= 23|issue= 1|pages= 19/83-85|cobiss= 9592921}}
# {{citat|title= O delitvi dediščine|journal= Presek|date= 1996|volume= 23|issue= 5|pages= 270-276|cobiss= 105328384}}
# {{citat|title= O deljenju z ostankom in še o čem|journal= Presek|date= 1997|volume= 24|issue= 4|pages= 206-209|cobiss= 7277657|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BNMBTEXL}}
# {{citat|title= Rešitev enačbe ''x''<sup>2</sup> + ''y''<sup>2</sup> = 10<sup>''n''</sup> (''x'' + ''y'') v naravnih številih|journal= Presek|date= 1998|volume= 25|issue= 6|pages= 332-336|cobiss= 8162393}}
# {{citat|title= O premočrtnem in krožnem gibanju|journal= Presek|date= 1998|volume= 26|issue= 2|pages= 86-90|cobiss= 8386649}}
# {{citat|title= Kako ugotovimo, da je naravno število sestavljeno, preden ga razstavimo?|journal= Presek|date= 1997|volume= 25|issue= 3|pages= 130-136|cobiss= 7863897|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMMQIVIM}}
# {{citat|title= Katera praštevila so vsota dveh kvadratov naravnih števil?|journal= Presek|date= 1999|volume= 27|issue= 2|pages= 68-71|cobiss= 9169241|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1X198B}}
# {{citat|title= O perfektnih (popolnih) kvadrih|journal= Presek|date= 2001|volume= 28|issue= 3|pages= 140-147|cobiss= 10298969}}
# {{citat|title= Tetraedri s ploščinsko enakimi mejnimi ploskvami|journal= Presek|date= 2002|volume= 30|issue= 1|pages= 26-31|cobiss= 11892569|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2WQCOPYS}}
# {{citat|title= Sylvestrov izrek|journal= Presek|date= 2003|volume= 30|issue= 4|pages= 200-205|cobiss= 12313945|url= http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YZO39DYA}}
# {{citat|title= Številka Tonetove osebne izkaznice|journal= Presek|date= 2007|volume= 35|issue= 2|pages= 7/11-12|cobiss= 14505305}}
# {{citat|title= O delitvi dediščine|journal= Presek|date= 2008|volume= 35|issue= 4|pages= 4-7|cobiss= 14651993}}

=== Recenzije ===

# {{citat|title= Grasselli Josip, Algebraična števila, Ljubljana DMFA 1982, Matematika-fizika 19|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1983|volume= 30|issue= 4|pages= 129|cobiss= 7180377}}
# {{citat|title= Suhadolc Anton, Linearni topološki prostori, 2. del, Ljubljana, DMFA 1987, Postdiplomski seminar iz matematike 16|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1988|volume= 35|issue= 4|pages= 114|cobiss= 7219033}}
# {{citat|title= Rédei L., Endliche p-gruppen, Akadémiai Kiadó, Budapest 1989|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1990|volume= 37|issue= 1|pages= 10|cobiss= 7236185}}
# {{citat|title= Prijatelj N., Osnove matematične logike, 2. del, Formalizacija ...|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 1992|volume= 39|issue= 4|pages= 126-127|cobiss= 63755008}}
# {{citat|title= N. Prijatelj, Uvod v matematično analizo, 2. del. Matematika-fizika. Zbirka univerzitetnih učbenikov in monografij. DMFA, Ljubljana, 1999. Str. 381|journal= Obzornik mat. fiz.|date= 200|volume= 47|issue= 3|pages= IV|cobiss= 9729881}}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Viri ==

* Del besedila je bil izvirno objavljen kot članek [http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Ivan_Vidav Ivan Vidav] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304002313/http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Ivan_Vidav |date=2016-03-04 }} na MaFiRaWiki, avtor Darjan Mihelec
* {{citat|last1= Omladič|first1= Matjaž|authorlink1= Matjaž Omladič|last2= Vidav|first2= Ivan|last3= Dobovišek|first3= Mirko|authorlink3= Mirko Dobovišek|last4= Hladnik|first4= Milan|authorlink4= Milan Hladnik|last5= Kramar|first5= Edvard|authorlink5= Edvard Kramar|last6= Petkovšek|first6= Marko|authorlink6= Marko Petkovšek|last7= Strle|first7= Sašo|authorlink7= Sašo Strle|last8= Bensa|first8= Vladimir|authorlink8= Vladimir Bensa|title= Ivan Vidav : 90 let : jubilejni zbornik|date= 2008|publisher= DMFA - založništvo|location= Ljubljana|isbn= 978-961-212-203-4|cobiss= 	236857344}}
* {{citat|last1= Vencelj|first1= Marija|authorlink1= Marija Vencelj|title= Profesor Ivan Vidav - nagrajenec republike Slovenije za znanstveno delo|journal= [[Presek (revija)|Presek]]|date= 1992|volume= 20|issue= 4|pages= 200-202|cobiss= 	59147776|url= http://presek.si/20/1141-Vencelj.pdf}}

== Zunanje povezave ==

* {{Projekt Matematična genealogija|id=20393}}
* {{citat|last1= Pirnat|first1= Stanislav|authorlink1= Stanislav Pirnat|title= Ivan Vidav|url= http://stanislavpirnat.si/ivan-vidav|date= 2012}} ''Biografski koledar slovenskih matematikov, fizikov, astronomov''
* {{SloBio|id=781761|avtor=Čermelj Lavoslav, Velkovrh Ciril|ime=Vidav Ivan|vir=SBL}}

{{-}}

{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vidav, Ivan}}

[[Kategorija:Slovenski matematiki]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Žagarjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]