Ogled vira Izospin

{{kvantna števila okusa}}
[[Slika:Baryon-decuplet-small.svg|thumb|250px|Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s [[spin]]om – 3/2 v okviru barionskega dekupleta.]]
[[Slika:Baryon-octet-small.svg|thumb|250px|Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu.]]

'''Izospin''' (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je [[kvantno število]] povezano z [[močna jedrska sila|močno interakcijo]]. 

Izospin je uvedel [[Nemci|nemški]] [[fizik]] [[Werner Karl Heisenberg]] (1901 – 1976) v letu [[1932]], da bi pojasnil vrsto simetrije, ki je bila povezana z novo odkritim [[nevtron]]om. Proton in nevtron imata zelo podobne lastnosti (razen naboja). Heisenberg je uvedel izospin, da bi pokazal, da sta proton in nevtron dva podobna delca, ki ju imenujemo [[nukleon]]a (njuni masi se izredno malo razlikujeta).  Z izospinom je Heisenberg lahko ločil med protonom in nevtronom. Z uporabo izospina lahko obravnavamo proton in nevtron kot dve stanji samo enega delca. Obe stanji imata enako maso, vendar se zaradi elektromagnetne [[interakcija|interakcije]] njuni masi izredno malo razlikujeta (pri tem zanemarimo majhno razliko v masah [kvark u|kvarka u]] in [[kvark d|kvarka d]]). Običajno delce s spinom ½ ne obravnavamo kot dva različna delca, temveč kot dve stanji enega delca. Nukleon z izospinom I = ½ ima dve možni orientaciji (2I +1 = 2). Tretja komponenta izospina, ki jo označujemo z I<sub>3</sub> pa loči proton od nevtrona (proton ima I<sub>3</sub> = ½, nevtron pa I<sub>3</sub> = -½). Pojem izospina lahko posplošimo tako, da je možna njegova uporaba pri vseh hadronih.


Izospin se ohranja pri [[močna jedrska sila|močnih interakcijah]], ne ohranja pa se pri [[elektromagnetna interakcija|elektromagnetnih]] in [[šibka jedrska sila|šibkih interakcijah]]. 

Ko so izdelali model zgradbe snovi s pomočjo kvarkov, so ugotovili, da je izospin povezan s številom [[kvark u|kvarkov u]] in [[kvark d|kvarkov d]] v delcih. Povezavo lahko izrazimo z
:<math>I_\mathrm{3} = \frac{1}{2}\left[\left(n_\mathrm{u} - n_\mathrm{\bar u}) - (n_\mathrm{d} - n_\mathrm{\bar d}\right)\right]</math>
kjer je 
* <math> n_\mathrm{u}\,</math> število [[kvark u|kvarkov u]]
* <math> n_\mathrm{d}\,</math> število [[kvark d|kvarkov d]]
* <math> n_\mathrm{\bar u}\,</math> število [[antikvark|antikvarkov u]]
* <math> n_\mathrm{\bar d}\,</math> število [[antikvark|antikvarkov d]]

Iz tega se dobi I<sub>3</sub> za [[proton]] (uud) in [[nevtron]] (udd).

== Izospin kvarkov ==
[[kvark u|Kvark u]] in [[kvark d]] imata izospin enak I = ½ in tretjo komponento (I<sub>3</sub>) enako ½ (kvark u) in -1/2 (kvark d). To lahko napišemo kot
:<math>I_3=\frac{1}{2}(n_u-n_d).\ </math>
 
== Zunanje povezave ==
* [http://scienceworld.wolfram.com/physics/Isospin.html Izospin na Science World] {{ikona en}}
* [http://www.thefreedictionary.com/isospin definicije izospina] {{ikona en}}
* [http://www.eng.fsu.edu/~dommelen/quantum/style_a/ntiso.html Izospin] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Barioni]]
[[Kategorija:Hadroni]]
[[Kategorija:Kvarki]]
[[Kategorija:Jedrska fizika]]
[[Kategorija:Kvantna števila]]