Ogled vira Jožef Stefan

{{infopolje Znanstvenik
| box_width         = 
| name              = Jožef Stefan
| image             = 
| image_size        = 
| caption           = Jožef Stefan, okoli leta 1880
| birth_date        = 
| birth_place       = 
| death_date        = 
| death_place       = 
| residence         = {{ubl|[[slika:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|22px]] [[Avstrijsko cesarstvo]]|[[slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|22px]] [[Avstro-Ogrska]]}}
| citizenship       = {{ubl|[[slika:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|22px]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] {{small|(1835–67)}}|[[slika:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|22px]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] {{small|(1867–93)}}}}
| nationality       =  
| ethnicity         = 
| field             = [[fizika]], [[matematika]]
| alma_mater        = {{ubl|[[Univerza na Dunaju]]|{{small|[[diploma]] 1857}}|{{small|[[doktorat]] 1858}}}}
| work_institution  = [[Univerza na Dunaju]]
| doctoral_advisor  = [[Andreas von Ettingshausen]]
| academic_advisors = 
| doctoral_students = {{ubl|[[Ludwig Edward Boltzmann]] {{small|(1866)}}|[[Johann Josef Loschmidt]] {{small|(1866)}}|[[Marian Smoluchowski]] {{small|(1895)}}}}
| notable_students  = {{ubl|[[Radó von Kövesligethy]] <br /> {{small|študent 1881–1884}}|[[Ottokar Tumlirz]] <br /> {{small|asistent 1890–1891}}|[[Friedrich Hasenöhrl]] <br /> {{small|študent 1892–1893}}}}
| known_for         = {{ubl|[[Stefan-Boltzmannov zakon]]|[[Stefanova konstanta|Stefanova konstanta σ]]|[[Stefanova naloga]]|[[Stefanova enačba]]|[[Stefanova formula]]|[[Stefanova sila]]|[[Stefanov tok]]|[[Stefanovo število]]|[[Stefanova karakteristika]]|[[Maxwell-Stefanova difuzija]]|[[stiskalni tok]]|[[Stefanova adhezija]]|[[Stefanova cev]]}}
| influences        = 
| influenced        = 
| prizes            = [[Liebnova nagrada]] {{small|(1865)}}
| religion          =
| parents           = {{ubl|Aleš Stefan{{efn|Tudi Aleksander (Aleks, ''Alex'') ''Stephan''.{{r|juzn-2018}}}}(1805&ndash;1872)|Marija Startinik (1815&ndash;1863){{efn|Tudi ''Maria Startinigg'' (''Stertizek'').{{r|juzn-2018}}}}}}
| signature         =
| footnotes         = 
}}
[[slika:Klagenfurt Ebentaler Strasse 88 Geburtshaus Josef Stefan (0506200) 41.jpg|thumb|right|250px|Stefanova rojstna hiša na Žrelški cesti (Ebentaler Straße) 88 v Celovcu. Stranska stavba, v kateri je verjetno prebivala mati s Stefanom, ne stoji več. Geigerjevo hišo so obnovili pred 2. svetovno vojno, nato je bila med vojno porušena, in so jo po njej na novo pozidali.{{r|strn_1985}}]]
[[slika:Josef Stefan (1815-1898), Nr. 93 halfrelief (marble) in the Arkadenhof of the University of Vienna-2434-HDR.jpg|thumb|right|250px|Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju]]

'''Jožef Stefan'''{{efn|[[nemščina|Nemško]] ''Josef Stefan'', slovensko tudi ''Jožef'' ''Štefan''{{r|cerm_2013}} ''ali Josip Stefan''.{{r|cerm_1950}}}} [jóžef štéfan],{{efn|Nepravilno [stéfan].}} [[fizik]], [[matematik]], [[elektrotehnik]], profesor in [[pesnik]], * [[24. marec]] [[1835]], [[Šentpeter (Celovec)|Šentpeter]] pri [[Žrelec|Žrelcu]] (sedaj predel [[Celovec|Celovca]]), [[Avstrijsko cesarstvo]] (sedaj [[Avstrija]]), † [[7. januar]] [[1893]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj Avstrija).

Ker se je Stefan rodil na ozemlju današnje Avstrije in ker je večino življenja preživel in deloval na Dunaju, ga nekateri viri navajajo kot [[Avstrijci|avstrijskega]] fizika, čeprav se je rodil v slovenski družini.{{r|spl0}}{{r|crep_2006}} Zaradi prednikov in zaradi mladostnega [[pesništvo|pesništva]] ter pisanja poljudnoznanstvenih besedil in zavzemanja za [[slovenščina|slovenščino]] ga imajo mnogi slovenski in tujejezični viri za [[Slovenci|Slovenca]]. Stefan velja tudi za enega najuspešnejših slovenskih raziskovalcev vseh časov.{{r|strn_1993}} Za njegove dosežke ga je odlikoval cesar, kar mu je prineslo pravico do plemiškega naslova, ki pa je ni izkoristil.{{r|gran_2008}}{{rp|214}}

== Življenje ==

Jožef se je rodil materi Mariji Startinik (1815–1863), hčeri mizarja Gregorja Startinika in njegove žene Apolonije, rojene Olip iz [[Glinje, Avstrija|Glinj]] pri [[Borovlje|Borovljah]], dekli na posestvu Josipa Geigerja, in očetu Alešu (Aleksander) Stefanu (Stephan) (1805–1872), nezakonskemu sinu kmetice Elizabete iz [[Škocjan v Podjuni|Škocjana]] pri [[Podjuna|Podjuni]], mlinarskemu pomočniku. Starša ob rojstvu še nista bila poročena.

Ko si je oče v Celovcu v Zgornji grajski ulici (nemško Obere Burggasse) 372 ustvaril skromno trgovino z mlinarskimi in pekarskimi izdelki, se je 25. avgusta 1844 poročil z Jožefovo materjo. Oče je formalno uveljavil očetovstvo šele 3. oktobra 1845, ko je Jožef že obiskoval celovško benediktinsko gimnazijo. Jožef verjetno ne bi mogel nadaljevati šolanja na gimnaziji, če s poroko ne bi dobil očetovega imena. Ostal je edinec. Starša sta bila nepismena. Stefan je poskušal učiti svojo mamo, da bi lahko brala njegova pisma, ki jih ji je pošiljal z Dunaja.{{r|juzn-2018}}{{rp|33}}

Zaradi nezakonstva pri rojstvu je spremljal njegovo mladost občutek manjvrednosti. Leta 1841 je začel obiskovati celovško normalko, ki je tedaj zaradi učnega programa veljala za »nemško« šolo. V osnovni šoli je pokazal veliko nadarjenost in so mu priporočili da nadaljuje šolanje. [[matematika|Matematiko]] ga je učil [[benediktinci|benediktinec]] Johann Chrysostomus Sepper po [[Franc Močnik (matematik)|Močnikovih]] učbenikih.{{r|juzn-2018}}{{rp|31}} Staršema je bil Stefan zelo hvaležen, ker sta mu to omogočila in ga podpirala tudi na univerzi.

Že v nižjih razredih gimnazije je v matematiki presegal učno snov. V letu 1848 je doživel [[revolucije leta 1848|revolucionarne dogodke]] v habsburški monarhiji, še posebej spremembe na celovški gimnaziji. Leta 1849 je postala slovenščina za slovenske dijake obvezen predmet in sestavni del pisnega in ustnega dela mature. Slovenščino je tedaj Stefana v četrtem razredu poučeval [[Anton Janežič|Janežič]]. Stefan se je začel zelo zanimati za jezik in [[pesništvo]]. Skupaj s prijatelji so na gimnaziji ustanovili literarni krožek, kjer so najprej zbirali in izmenjevali knjige slovenskih in slovanskih književnikov, nato pa so začeli v letu [[France Prešeren|Prešernove]] smrti pisati sami in izdajati dijaško glasilo ''Slavija'', ki se verjetno ni ohranilo. Tukaj je Stefan objavil tudi svoje prve pesmi. Zanimal se je za [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]] (''ilirščino'') in se poleg pouka ukvarjal še posebej z [[latinščina|latinščino]], [[grščina|grščino]], drugimi [[slovanski jeziki|slovanskimi jeziki]] ([[ruščina|ruščino]], [[češčina|češčino]]), matematiko in [[fizika|fiziko]]. V slovenščino je prevajal rusko pesništvo. Fiziko ga je tedaj poučeval [[Karel Robida|Robida]].{{r|kvar_2001}} Ob koncu sedmega razreda gimnazije je za prvo nagrado prejel [[Wilhelm Eisenlohr (fizik)|Eisenlohrov]] učbenik fizike '' Lehrbuch der Physik'' iz leta 1860.{{r|juzn-2018}}{{rp|32}}

Diplomiral je iz matematike in fizike na [[Filozofska fakulteta na Dunaju|Filozofski fakulteti]] [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]], kjer je študiral od leta 1853. Med njegovimi profesorji so bili: [[Franz Xaver Moth|Moth]] in [[Josef Maximilian Petzval|Petzval]] za matematiko, [[August Kunzek|Kunzek]], [[Joseph Grailich|Grailich]] in [[Andreas von Ettingshausen|von Ettingshausen]] za fiziko.{{r|strn_1985}}{{r|blue_1970}}{{r|schu_2006}} Na univerzi je poslušal tudi [[Fran Miklošič|Miklošič]]eva predavanja iz [[jezikoslovje|jezikoslovja]] in predavanja iz [[kemija|kemije]], [[astronomija|astronomije]], [[anatomija|anatomije]], [[botanika|botanike]] in [[rastline|rastlinske]] [[fiziologija|fiziologije]]. Zanimal se je tudi za [[filozofija|filozofska]] in [[zgodovina|zgodovinska]] vprašanja, ter se učil [[francoščina|francoščine]] in [[angleščina|angleščine]]. V študentskih letih je napisal in objavil več [[Pesništvo|pesmi]], potopisov in poljudnoznanstvenih spisov v slovenskem jeziku. Jeseni leta 1857 je našel svojo prvo zaposlitev kot profesor na dunajski zasebni realki in v 4. letniku predaval [[eksperimentalna fizika|eksperimentalno fiziko]] na dunajski univerzi študentom farmacije. V letu 1858 je na dunajski univerzi [[doktorat|doktoriral]] z disertacijo ''Opažanja o absorpciji plinov'' (''Bemerkungen über Absorption der Gase'') pod von Ettingshausenovim mentorstvom. Malo kasneje je z naslovom »privatni docent« pridobil še pravico predavati na univerzi. Leta 1859 je skupaj z von Ettingshausenovim asistentom [[Edmund Reitlinger|Reitlingerjem]] postal docent na tamkajšnjem fizikalnem inštitutu, ki ga je 17. januarja 1850 ustanovil [[Christian Andreas Doppler|Doppler]].{{r|juzn_2004}}{{rp|25}} Tega leta je napisal zadnje slovensko prozno besedilo ''[[Naturoznanske poskušnje]]''. [[Carl Friedrich Wilhelm Ludwig|Ludwig]] in [[Ernst Wilhelm von Brücke|von Brücke]] sta ga leta 1860 predlagala za dopisnega člana [[Avstrijska akademija znanosti|Cesarske akademije znanosti]].

Leta 1863 je postal redni profesor matematike in fizike na Univerzi na Dunaju, ter tako postal najmlajši redni profesor v tedanji državi. Leta 1865 je začel načelovati fizikalnemu inštitutu. Tedaj je nepričakovano umrl asistent E. Gailich, ki je bil predviden za naslednika predstojnika fizikalnega inštituta. Kmalu je iz zdravstvenih razlogov odšel v pokoj von Ettingshausen in njegovo mesto je zasedel Stefan. Še preden je postal predstojnik inštituta, so Stefana izvolili za rednega člana avstrijske Cesarske akademije znanosti. Bil je tudi njen podpredsednik, prvi predsednik avstrijskega elektrotehniškega društva in bil član več znanstvenih združenj po Evropi. V letih 1876 in 1877 je bil rektor Univerze na Dunaju.

== Znanstveno delo ==

Stefan je raziskoval na vseh tedanjih področjih fizike: [[mehanika|mehaniki]], [[hidrodinamika|hidrodinamiki]], [[akustika|akustiki]], [[termodinamika|termodinamiki]], [[kinetična teorija plinov|kinetični teoriji plinov]], [[kalorika|kaloriki]], teoriji [[toplotno sevanje|toplotnega sevanja]], [[elektrika in magnetizem|elektromagnetizmu]], [[optika|optiki]]. Vse svoje znanstvene razprave je napisal v nemščini. Govoril in pisal je v [[južnobavarsko narečje|južnobavarskem narečju]].{{r|juzn-2018}}{{rp|31}} Najbolj je znan po določitvi [[fizikalni zakon|fizikalnega zakona]], ki ga je eksperimentalno odkril leta 1879, in, ki povezuje celotno [[sevanje|izsevano]] [[energija|energijo]] [[črno telo|črnega telesa]] ''j''<sup>*</sup> s četrto [[Potenciranje|potenco]] [[absolutna temperatura|termodinamične temperature]] ''T'':

: <math> j^{\star} = \sigma T^{4} \!\, . </math>

Zakon je pozneje leta 1884 teoretično izpeljal [[Ludwig Edward Boltzmann|Boltzmann]] po termodinamični poti in je zato znan kot [[Stefan-Boltzmannov zakon]]. To je edini fizikalni zakon, ki se imenuje po kakšnem Slovencu.{{r|strn_1985}} [[fizikalna konstanta|Konstanta]], ki se pojavi v tem zakonu, se po njem imenuje [[Stefanova konstanta]], njena številska vrednost v [[brezrazsežna količina|brezrazsežnem]] [[Planckov sistem enot|Planckovem sistemu enot]] pa je:

: <math> \sigma^{\mathrm p} = \frac{\zeta (2)}{2\cdot 5} = \frac{\pi^{2}}{2^{2} \cdot 3 \cdot 5} = 0,164493406684 \ldots \ [ \mathrm{M \, T^{-3} \, \Theta^{-4}} ] \!\, , </math>

kjer je ζ(''s'') [[Riemannova funkcija zeta|Riemannova funkcija ζ]]. Sedaj se izpelje zakon iz [[Planckov zakon|Planckovega zakona]]:

: <math> j^{\star} = \int_{0}^{\infty} \left( \frac{\mathrm{d} j^{\star}}{\mathrm{d} \lambda} \right) \mathrm{d}\lambda \!\, . </math>

Z zakonom je Stefan določil [[temperatura|temperaturo]] [[Sonce|Sončeve]] površine in izračunal vrednost 5430 [[Celzijeva temperaturna lestvica|°C]]. To je bila prva smiselna določena vrednost za temperaturo Sončeve površine.

Stefan je leta 1872 prvi [[meritev|izmeril]] [[toplotna prevodnost|toplotno prevodnost]] [[plin]]ov. Za ta namen je izdelal napravo in jo imenoval diatermometer. Z meritvami je potrdil napoved kinetične teorije. Raziskoval je [[difuzija|difuzijo]] v plinih in [[izhlapevanje]]. Ponovil je [[James Clerk Maxwell|Maxwell]]ove izračune in drugih, ter med seboj primerjal podatke za hitrost difuzije. Na podlagi njegovih računov so v sodobni [[meteorologija|meteorologiji]] zasledili [[Snovni tok|tok]] med [[kapljica]]mi [[voda|vode]] in [[kristal]]i ledu, ki je znan kot [[Stefanov tok]]. V letu 1869 je v razpravi ''O osnovnih enačbah elektrodinamike'' primerjal različne teorije o delovanju vodnikov s [[električni tok|tokom]] drugega na drugega. Leta 1871 je v razpravi ''O zakonih elektrodinamične indukcije'' zapisal enačbo za naraščanje toka v [[električni krog|električnem krogu]] s [[dušilka|tuljavo]] in [[upor (elektrotehnika)|upornik]]om, ko se ga priključi na izvir s konstantno [[električna napetost|napetostjo]]. Razpravljal je o [[indukcijski zakon|indukcijskem zakonu]], o [[magnetna sila|magnetni sili]] in trajnih [[magnet]]ih. Izračunal je [[induktivnost]] tuljave s [[kvadrat (geometrija)|kvadrat]]nim presekom. V razpravi ''O spremenljivih električnih tokovih v debelih vodnikih'' je leta 1887 obravnaval [[kožni pojav]] in pri tem poenostavil izvajanje enačb, ki jih je za leta 1883 odkriti [[fizikalni pojav|pojav]] navedel [[John William Strutt Rayleigh|lord Rayleigh]]. V razpravi ''O električnem nihanju v premih vodnikih'' je leta 1890 obravnaval električni tok z zelo visoko [[frekvenca|frekvenco]]. Tu je uporabil svojo enačbo za kožni pojav. Iz te raprave je razvidno, da je temeljito eksperimentalno raziskal učinke [[radijski valovi|radijskih valov]], ki jih je leta 1887 odkril [[Heinrich Rudolf Hertz|Heinrich Hertz]].

Stefan je bil med prvimi fiziki, ki so v celoti razumeli Maxwellovo teorijo [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]] in eden redkih zunaj Anglije, ki so jo tedaj širili. Po Boltzmannovemu mnenju je poleg Stefana tedaj le še [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz]] spoznal pomen Maxwellove teorije. Drugi fiziki so bili do nje nezaupljivi ali pa jih je celo odbijala, predvsem zaradi videza nedokončanosti in še nerazvite [[vektorska analiza|vektorske analize]].{{r|strn_2014}}{{rp|111}} 

S področja optike je pisal o [[polarizacija valovanja|polarizaciji]] [[svetloba|svetlobe]], o [[sipanje|sipanju]] svetlobe po vrtenju polarizacijske ravnine v [[kremen]]u, o razpršitvi [[barva|barv]] po vrtenju polarizacijske ravnine v [[sladkor]]nih [[raztopina]]h. Na podlagi [[interferenca|interferenčnih]] pojavov je podal novo metodo za merjenje [[valovna dolžina|valovne dolžine]] svetlobe.

Dunajska fizikalna šola je kljub izredno malo sredstev postala svetovno znana z imeni, kot so: Doppler, [[Ernst Mach|Mach]], Stefan, Boltzmann in [[Johann Josef Loschmidt|Loschmidt]], ter kasneje z imeni, kot so: [[Paul Ehrenfest|Ehrenfest]], [[Lise Meitner|Meitner]], [[Franz Serafin Exner|Exner]], [[Friedrich Hasenöhrl|Hasenöhrl]], [[Richard von Mises|von Mises]] in [[Erwin Schrödinger|Schrödinger]].

V matematiki je pomembna [[Stefanova naloga]], ki je primer [[naloga s premično mejo|naloge s premično fazno mejo]]. Okoli leta 1890 je Stefan obravnaval splošni razred takšnih nalog v povezavi z nastankom [[led]]u in [[fazni prehod|faznima prehodoma]] [[izparevanje]]m in [[taljenje]]m kot difuzijskima pojavoma. Problem sta prva raziskovala [[Gabriel Lamé|Lamé]] in [[Benoit Paul Émile Clapeyron|Clapeyron]] leta 1831. Stefan je rešil problem pri računanju hitrosti nastajanja plasti ledu na vodi.

== Bibliografija ==

=== Znanstvene razprave ===

12 Stefanovih razprav sodi v mehaniko in hidrodinamiko, 7 v akustiko, 25 v termodinamiko s kinetično teorijo plinov, 27 v elektriko in magnetizem in 12 v optiko.

: ''Povzeto po'' {{r|strn_1985}}{{r|sita_1993}}

# ''Splošne enačbe za nihajoče gibanje'' (''Allgemeine Gleichungen für oszilatorische Bewegung''), Poggendorf, Annalen (PA) B 102, str. 365–387 (1857).
# ''Pripombe o absorpciji plinov'' (''Bemerkungen über die Absorption der Gase''), Sitzungsberichte der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien (SAW) 27, str. 375–430 (1858).
# ''O transverzalnem nihanju prožne palice'' (''Über die Transversalschwingungen eines elastischen Stabes''), SAW 32, str. 207–241 (1858).
# ''O Dulong-Petitovem zakonu'' (''Über das Dulong-Petit'sches Gesetz''), SAW 36, str. 85–118 (1858).
# ''O tlaku tekoče vode pravokotno na smer toka'' (''Über den Druck, den das fliessende Wasser senkrecht zu seiner Stromrichtung ausübt''), SAW 37, str. 25–42 (1859; skupaj s [[Carl Friedrich Wilhelm Ludwig|C. F. W. Ludwigom]]).
# ''O novem zakonu za kinetično energijo v gibajočih se tekočinah'' (''Über ein neues Gesetz der lebendigen Kräfte in bewegten Flüßigkeiten''), SAW 37, str. 420–438 (1859).
# ''O pojavih absorpcije v plinih'' (''Über der Erscheinungen der Gasabsorption''), Programm der Ober-Realschule, Dunaj (1859).
# ''Geometrično ponazarjanje fizikalnih problemov'' (''Geometrische Darstellung physikalischer Probleme''), Zeitschrift für Realschulen, Dunaj (1859).
# ''O specifični toploti vode'' (''Über die specifische Wärme des Wasserdampfes''), PA 110, str. 593 (1860).
# ''O gibanju tekočin I'' (''Über die Bewegung flüßigger Körper, 1. Mitteilung''), SAW 46, II, str. 8–31 (1862).
# ''O gibanju tekočin II'' (''Über die Bewegung flüßigger Körper, 2. Mitteilung''), SAW 46, II, str. 495–520 (1862).
# ''O hitrosti zvoka v plinih'' (''Über die Fortpflanzungsgeschwindigkeit des Schales in gasförmigen Körpern''), PA 118, str. 494 (1863).
# ''Pripombe k teoriji plinov'' (''Bemerkungen zur Theorie der Gase''), SAW 47, II, str. 81–97; tudi PA 119, str. 492 (1863).
# ''O širjenju toplote'' (Über die Fortpflanzung de Wärme''), SAW 47, II, str. 326–345; tudi PA 125, str. 257, 1865 (1863).
# ''O razsipanju svetlobe v kremenu pri vrtenju polarizacijske ravnine'' (''Über die Dispersion des Lichtes durch Drehung der Polarisationsebene im Quarz''), SAW 50, II, str. 88–124 (1864).
# ''O nekem pojavu pri Newtonovem barvnem steklu'' (''Über eine Erscheinung am Newtonschen Farbenglase''), SAW 50, II, str. 135–137; tudi PA 123, str. 650 (1864).
# ''O interferenčnih pojavih v prizemskem in v uklonskem spektru'' (''Über Interferenerscheinungen im prismatischen und im Beugungsspektrum''), SAW 50, II, str. 138–142; tudi PA 123, str. 509 (1864).
# ''Poskus o naravi nepolarizirane svetlobe in o dvojnem lomu kremena v smeri optične osi'' (''Ein Versuch über die Natur des unpolarisierten Lichtes und die Doppelbrechung des Quarzes in der Richtung seiner optischen Achse''), SAW 50, II, str. 380–393; tudi PA 124, str. 625, 1865 (1864).
# ''O stranskih kolobarjih pri Newtonovem barvnem steklu'' (''Über Nebenringe am Newtonschen Farbenglase''), SAW 50, str. 394–396; tudi PA 125, str. 160, 1865 (1864).
# ''O interferenci bele svetlobe pri velikih razlikah poti'' (''Über Interferenz des weissen Lichtes bei grossen Gangunterschieden''), SAW 50, II, str. 481–496 (1864).
# ''Teorija dvojnega loma'' (''Theorie der doppelten Brechung''), SAW 50, II, str. 505–523 (1864).
# ''O nekaterih termoelementih z veliko napetostjo'' (''Über einige Thermoelemente von grosser elektromotorischer Kraft''), SAW 51, str. 260–262; tudi PA 124, str. 632 (1865).
# ''O toplotni prevodnosti'' (''Über die Fortpflanzung der Wärme''), PA 125, str. 257 (1865).
# ''O sipanju barv v sladkornih raztopinah pri vrtenju polarizacijske ravnine'' (''Über die Farbenzerstreuung durch Drehung der Polarisationsebene in Zuckerlösungen''), SAW 52, II, str. 486–492 (1865).
# ''O novi metodi za merjenje dolžine svetlobnih valov'' (''Über eine neue Methode die Lange der Lichtwellen zu messen''), SAW 53, II, str. 521–528 (1866).
# ''O vplivu notranjega trenja v zraku na širjenje zvoka'' (''Über den Einfluß der inneren Reibung in der Luft auf die Schallbewegung''), SAW 53, II, str. 529–537 (1866).
# ''O intereferenčnih poskusih s Soleilovim dvolomnim kremenom'' (''Über Interferenzversuche mit dem Soleil'schen Doppelquarz''), SAW 53, II, str. 548–554 (1866).
# ''O nekem akustičnem poskusu'' (''Über einen akustichen Versuch''), SAW 53, II, str. 697–703 (1866).
# ''Dodatek k razpravi: O nekem akustičnem poskusu'' (''Nachtrag zu dem Aufsatze: Über einen akustichen Versuch''), SAW 54, II, str. 597–603 (1866).
# ''O longitudinalnem nihanju prožnih palic'' (''Über Longitudinalschwingungen elastischer Stäbe''), SAW 55, II, str. 597–621 (1867).
# ''O napravi za zvočno interferenco'' (''Über einen akustischen Interferenz-Apparat''), SAW 56, II, str. 561–565 (1867).
# ''O nihanju strun, sestavljenih iz neenakih delov'' (''Über Schwingungen von Saiten, welche aus ungleichen Stücken bestehen''), SAW 57, II, str. 517–531 (1868).
# ''Uporaba nihanja sestavljenih palic za določanje zvočne hitrosti'' (''Anwendung der Schwingungen zusammengesetzer Stäbe zur Bestimmung der Schallgeschwindigkeit''), SAW 57, II, str. 697–708 (1868).
# ''O osnovnih enačbah elektrodinamike'' (''Über die Grundformeln der Elektrodynamik''), SAW 59, II, str. 693–769 (1869).
# ''O vzbujanju longitudinalnega nihanja v traku s transverzalnim'' (''Über die Erregung longitudinaler Schwingungen in der Luft durch transversale''), SAW 61, II, str. 491–498 (1870).
# ''O ravnovesju in gibanju, posebno pa o difuziji plinskih zmesi'' (''Über das Gleichgewicht und die Bewegung, insbesondere die Diffusion von Gasgemengen''), SAW 63, II a, str. 63–124, http://edocs.ub.uni-frankfurt.de/volltexte/2007/3891/ {{Webarchive|url= https://web.archive.org/web/20120111171948/http://edocs.ub.uni-frankfurt.de/volltexte/2007/3891/|date= 11. januarja 2012}} (1871).
# ''O učinku toplote na lom svetlobe v trdnih telesih'' (''Über den Einfluß der Wärme auf die Brechung des Lichtes in festen Körpern''), SAW, 1871, 63, str. 223–245 (1871).
# ''O zakonih elektrodinamične indukcije'' (''Über die Gesetze de elektrodynamischen Induction''), SAW 64, II, str. 193–229 (1871).
# ''O diamagnetni indukciji'' (''Über die diamagnetische Induction''), SAW 64, II, str. 789–798 (1871).
# ''Poskusi o prevajanju toplote v plinih'' (''Untersuchungen über die Wärmeleitung in Gasen''), SAW 65, II, str. 45–69 (1872).
# ''O dinamični teoriji difuzije plinov'' (''Über die dynamische Theorie der Didffusion der Gase''), SAW 65, II, str. 323–363 (1872).
# ''Uporaba kronoskopa za določanje zvočne hitrosti v kavčuku'' (''Anwendung des Chronoskops zur Bestimmung der Schallgeschwindigkeit in Kautschuk''), SAW 65, II, str. 419–423 (1872).
# ''O plasteh v nihajočih tekočinah'' (''Über Schichtungen in schwingenden Flüßigkeiten''), SAW 65, II, str. 424–427 (1872).
# ''O značilnostih nihajočega sistema točk'' (''Über die Eigenschaften der Schwingungen eines Systems von Punkten''), SAW 66, II, str. 159–187 (1872).
# ''O interferenčnih poskusih s Soleilovim dvolomnim kremenom'' (''Über die mit dem Soleil'schen Doppelquarz ausgeführten Interferenzversuche''), SAW 66, II, str. 325–354 (1872).
# ''Poskusi o izparevanju'' (''Versuche über die Verdampfung''), SAW, Philosophisch-Historische Klasse, 68, II, str. 385–423, http://edocs.ub.uni-frankfurt.de/volltexte/2009/12766/ {{Webarchive|url= https://web.archive.org/web/20120111171953/http://edocs.ub.uni-frankfurt.de/volltexte/2009/12766/|date= 11. januarja 2012}} (1873).
# ''K teoriji magnetnih sil'' (''Zur Theorie der magnetischen Kräfte''), SAW 69, II, str. 165–210 (1874).
# ''Poskusi o navidezni adheziji'' (''Versuche über die scheinbare Adhäsion''), SAW 69, II, str. 713–728; tudi PA 154, str. 316 (1874).
# ''O zakonih magnetnih in električnih sil v magnetnih in dielektričnih snoveh ter o njihovem odnosu do teorije svetlobe'' (''Über die Gesetze der magnetischen und elektrischen Kräfte in magnetischen und dielektrischen Medien und ihre Beziehung zur Theorie des Lichtes''), SAW 70, II, str. 589–644 (1874).
# ''Poskusi o prevajanju toplote v plinih. Druga razprava. Relativne določitve toplotne prevodnosti pri različnih plinih'' (''Untersuchungen über Wärmeleitung in Gasen. Zweite Abhandlung. Relative Bestimmungen des Wärmeleitvermögen verschiedener Gase''), SAW 72, str. 69–101 (1875).
# ''O toplotni prevodnosti ebonita'' (''Über das Wärmeleitvermögen des Hartgummi''), SAW 74, II, str. 438–462 (1876).
# ''O difuziji ogljikove kisline skozi vodo in alkohol'' (''Über die Diffusion der Kohlensäure durch Wasser und Alkohol''), SAW 77, II, str. 371–409 (1878).
# ''O difuziji tekočin I. O optičnih opazovalnih metodah'' (''Über die Diffusion der Flüssigkeiten I. Über die optischen Betrachtungsmethoden''), SAW, Philosophisch-Historische Klasse, 77, II?, str. 957–975, http://edocs.ub.uni-frankfurt.de/volltexte/2009/12767/ (1878).
# ''O difuziji tekočin II. Račun Grahamovih poskusov'' (''Über die Diffusion der Flüssigkeiten II. Berechnung der Grahamschen Versuche'', SAW, Philosophisch-Historische Klasse, 78, II, str. 957–975 (1879).
# ''O odnosu med toplotnim sevanjem in temperaturo'' (''Über die Beziehung zwischen der Wärmestrahlung und der Temperatur''), SAW 79, II, str. 391–428 (1879).
# ''O razlikah med Ampèrovo teorijo magnetizma in teorijo elketromagnetnih sil'' (''Über die Abweichungen der Ampèrschen Theorie des Magnetismus von der Theorie der elektromagnetischen Kräfte''), SAW 79, II, str. 659–679; tudi WA 12, str. 620 (1879).
# ''O nosilnosti magnetov'' (''Über die Tragkraft der Magnete''), SAW 81, str. 89–116 (1880).
# ''O nekaterih poskusih z induktorjem v zemeljskem magnetnem polju'' (''Über einige Versuche mit einem erdmagnetischen Inductor''), SAW 82, II, str. 1306–1313 (1880).
# ''O ravnovesju trdnega prožnega telesa z enakomerno ali spremnljivo temperaturo'' (''Über das Gleichgewicht eines festen elastischen Körpers von gleichförmiger oder veränderlicher Temperatur''), SAW 83, II, str. 549–575 (1881).
# ''O izparevanju iz posode s krožnim ali eliptičnim robom'' (''Über die Verdampfung aus einem kreistförmig oder eliptisch begrenzten Becken''), SAW 83, II, str. 943–954; tudi Wiedmann, [[Annalen der Physik und Chemie]] (WA) 17, str. 550 (1881).
# ''Teorija psihrometra (po Maxwellu in Stefanu)'' (''Theorie des Psychroneters (nach Maxwell und Stefan)''), Zeitschrift der österr. Gesellschaft für Meteorologie XVI, str. 177–182, Dunaj (1881).
# ''O magnetnem zaslonilnem učinku železa'' (''Über die magnetische Schirmwirkung des Eisens''), SAW 85, str. 613–642 (1882).
# ''O silnicah osno simetričnega polja'' (''Über die Kraftlinien einses um eine Achse symmetrischen Feldes''), SAW 85, str. 887–996; tudi WA 17, str. 956 (1882).
# ''O električnem prenosu moči, s posebnim ozirom na poskuse Marcela Depreza'' (''Über elektrische Kraftübertragung mit besonderer Hinsicht auf die Versuche von Marcel Deprez''), Zeitschrift des Elektrotechnischen Vereines I, str. 3 (1883).
# ''O izračunavanju indukcijskih koeficientov žičnih navitij'' (''Über die Berechnung der Inductionscoeffizienten von Drahtrollen''), SAW 88, II, str. 1201–1211 (1883).
# ''O odnosu med teorijo kapilarnosti in izparevanja'' (''Über die Beziehung zwischen den Theorien der Capillarität und der Verdampfung''), SAW, Philosophisch-Historische Klasse, 94, II, str 4–14; tudi WA 29, str. 655, http://edocs.ub.uni-frankfurt.de/volltexte/2009/12765/ {{Webarchive|url= https://web.archive.org/web/20120111170151/http://edocs.ub.uni-frankfurt.de/volltexte/2009/12765/|date= 11. januarja 2012}} (1886).
# ''Opazovanja o nihanju toka v dinamostroju'' (''Beobachtungen über die Vibrationen des Stromes in einer Dynamomaschine''), Poročilo o merjenjih Znanstvene komisije na dinamostrojih in električnih svetilih (Bericht über die von Wissenschaftlicher Commission an Dynamomaschinen und elektrischen Lampen ausgeführten Messungen), Dunaj, str. 195 (1886).
# ''O uporabi elektrodinamometra za merjenje dela'' (''Über die Anwendung des Elektrodynamometers zur Arbeitsmessung''), Poročilo ~, str. 203 (1886).
# ''Vatmeter sira Williama Siemensa'' (''Das Wattmeter von Sir William Siemens''), Poročilo ~, str. 208 (1886).
# ''O preračunavanju poskusov na enofaznem stroju podjetja Ganz & Co.'' (''Über die Berechnung der Versuche an der Wechselstrommaschine von Ganz & Co.''), Poročilo ~, str. 211 (1886).
# ''O poskusih na Klimenkovem stroju za izmenični tok'' (''Über die Versuche mit der Wechselstrommaschine von Klimenko''), Poročilo ~, str. 213 (1886).
# ''O karakteristikah stroja za izmenični tok'' (''Über die Charakteristik einer Wechelstrommaschine''), Poročilo ~, str. 218 (1886).
# ''O spremenljivih električnih tokovih v debelih vodnikih'' (''Über veränderliche elektrische Ströme in dicken Leitungsdrähten''), SAW 95, II, str. 917–934 (1887).
# ''O termomagnetnih motorjih'' (''Über thermomagnetische Motoren''), SAW 97, II a, str 70–81; tudi W 38, str. 440 (1888).
# ''O doseganju močnih magnetnih polj'' (''Über die Herstellung intensiver magnetischer Felder''), SAW 97, II a, str. 176–183 (1888).
# ''O nekaterih problemih teorije o prevajanju toplote'' (''Über einige Probleme der Theorie der Wärmeleitung''), SAW, 98, II a, str. 473–484 (1889).
# ''O medsebojni difuziji kislin in baz'' (''Über die Diffusion von Säuren ind Basen gegen einander''), SAW 98, II a, str. 616–634 (1889).
# ''O teoriji nastanka ledu, posebno še o nastanku ledu v polarnem morju'' (''Über die Theorie der Eisbildung, insbesondere über die Eisbildung im Eismeere''), SAW 98, II a, str. 965–983; tudi [[Monatshefte der Mathematik und Physik]], zvezek 1, str. 1–5, 1890; in WA 42, str. 625, 1891 (1889).
# ''O izparevanju in topljenju kot pojavih difuzije'' (''Über die Verdampfung und die Auflösung als Vorgänge der Diffusion''), SAW, Philosophisch-Historische Klasse, 98, II a, str. 1418–1442; tudi WA 41, str. 725, 1890, http://edocs.ub.uni-frankfurt.de/volltexte/2009/12768/ (1889).
# ''O električnem nihanju v premih vodnikih'' (''Über die elektrische Schwingungen in geraden Leitern''), SAW 99, II a, str. 319–339; tudi WA 41, str. 400, 1890 (1890).
# ''O teoriji nihanja razelektrenja'' (''Über die Theorie der oscilatorischen Entladung''), SAW 99, II a, str. 534–548; tudi WA 41, str. 725, 1890 (1890).
# ''O Wheatstonovi določitvi hitrosti elektrike'' (''Über Wheatston's Bestimmung der Geschwindigkeit der Elektrizität''), Akademischer Anzeiger, str. 106 (1891).
# ''O ravnovesju elektrike na plošči in na elipsoidu.'' (''Über das Gleichgewicht der Elektrizität auf einer Scheibe und einem Elipsoid''), SAW O11, II a, str. 1583–1588 (1892, ''posmrtno'').

== Priznanja ==

=== Nagrade ===

V letu 1865 je Stefan kot prvi prejel [[Liebnova nagrada|Liebnovo nagrado]].

=== Poimenovanja ===

* po njem se imenuje [[Institut "Jožef Stefan"]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], največja slovenska raziskovalna ustanova.{{r|spl1}}
* po njem se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Stefan (krater)|Stefan]] na [[Luna|Luni]].
* po njem se imenuje Državni Izobraževalni Zavod (DIZ) s slovenskim učnim jezikom Jožef Stefan v [[Trst]]u.{{r|spl2}}
* po njem se imenuje tekmovanje učencev in dijakov v znanju fizike za Stefanova priznanja.

== Akademsko drevo ==

Znano Stefanovo akademsko drevo je naslednje:{{r|spl3}}

# [[Nikolaus Poda von Neuhaus]] (1723&ndash;1798) &ndash; [[Univerza na Dunaju]]
# [[Gabriel Gruber]] (1740&ndash;1805) &ndash; [[Klasična gimnazija v Ljubljani|Jezuitska šola]]
# [[Jurij Vega]] (1754&ndash;1802) &ndash;
# [[Ignaz Lindner]] (1777&ndash;1835) &ndash; Cesarskokraljeva vojaška tehniška akademija
# [[Andreas von Ettingshausen]] (1796&ndash;1878) (1817) &ndash; Univerza na Dunaju
# ''Jožef Stefan'' (1858) &ndash; Univerza na Dunaju
#: [[Ludwig Edward Boltzmann]] (1844&ndash;1906) (1866) &ndash; Univerza na Dunaju
#: [[Johann Josef Loschmidt]] (1821&ndash;1896) (1866) &ndash; Univerza na Dunaju
#: [[Marian Smoluchowski]] (1872&ndash;1917) (1895) &ndash; Univerza na Dunaju
#: [[Ottokar Tumlirz|Ottokar Anton Alois Tumlirz]] (1856&ndash;1928) raziskovalec &ndash; [[Univerza v Innsbrucku]]
# ...

== Glej tudi ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Stefanov tok]] ([[transportni pojav]]i)
* [[Stefanova cev]] ([[kemijsko inženirstvo]], [[kemijska tehnologija]], [[difuzija]])
* [[Stefanova enačba]] ([[glaciologija]], [[oceanografija]], [[gradbeništvo]])
* [[Stefanova naloga]] ([[matematika]], [[fazni prehod]]i)
* [[Stefanove elektromagnetne enačbe]] ([[elektrodinamika]])
* [[Stefanova sila]] (elektrodinamika)
* [[Stefanovo število]] ([[termodinamika]])
* [[Stefanova karakteristika]] ([[elektrotehnika]])
* [[stiskalni tok]] ([[mehanika kontinuumov]], [[nauk o materialih]])
* [[Stefanova adhezija]] ([[molekulska fizika]])
{{div col end}}

== Opombe ==

{{seznam opomb}}

== Sklici ==

{{refbegin|27em|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
<ref name="blue_1970">{{sktxt|Blüh|1970}}.</ref>
<ref name="cerm_1950">{{sktxt|Čermelj|1950}}.</ref>
<ref name="cerm_2013">{{sktxt|Čermelj|Uršič|2013}}.</ref>
<ref name="crep_2006">{{sktxt|Crepeau|2006}}.</ref>
<ref name="gran_2008">{{sktxt|Granda|2008|pp=214}}.</ref>
<ref name="juzn_2004">{{sktxt|Južnič|2004|pp=25}}.</ref>
<ref name="juzn-2018">{{sktxt|Južnič|2018}}.</ref>
<ref name="kvar_2001">{{sktxt|Kvarkadabra|2001}}.</ref>
<ref name="schu_2006">{{sktxt|Schuster|2006}}.</ref>
<ref name="sita_1993">{{sktxt|Sitar|1993}}.</ref>
<ref name="spl0">{{navedi splet|last1= O'Connor|first1= John Joseph|authorlink1= John Joseph (matematik)|last2= Robertson|first2= Edmund Frederick|authorlink2= Edmund Frederick Robertson|title= Josef Stefan|url= http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Stefan_Josef.html|work= [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]]|accessdate= 2011-02-22|lang= en}}</ref>
<ref name="spl1">{{navedi splet|title= IJS|url= http://www.ijs.si/ijsw/IJS|accessdate= 2011-03-02}}</ref>
<ref name="spl2">{{navedi splet|title= DIZ Jožef Stefan|url= http://www.jozefstefan.org/|accessdate= 2013-11-26}}</ref>
<ref name="spl3">povzeto po {{citat|title= Physics Tree|website= Physics Tree|lang= en|url= http://academictree.org/physics/tree.php?pid=23350|accessdate= 2023-06-05}}.</ref>
<ref name="strn_1985">{{sktxt|Strnad|1985}}.</ref>
<ref name="strn_1993">{{sktxt|Strnad|1993}}.</ref>
<ref name="strn_2014">{{sktxt|Strnad|2014|pp=111}}.</ref>
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat|last1= Blüh|first1= Otto|title= Ernst Mach, physicist and philosopher|chapter= Ernst Mach - His life as a teacher and thinker|date= 1970|publisher= Reidel|location= Dordrecht|url= http://books.google.com/books?isbn=9027700168|isbn= 9027700168}}
* {{citat|last1= Crepeau|first1= John C.|title= From Rags to Research: the Life of Josef Stefan|url= http://www.ostina.org/en/volume-12-december-14-2006/volume-12-december-14-2006-feature-articles/from-rags-to-research-the-life-of-josef-stefan|work= bridges vol. 12|date= december 2006|accessdate= 2011-02-22|lang= en|archive-date= 2014-05-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20140512215858/http://www.ostina.org/en/volume-12-december-14-2006/volume-12-december-14-2006-feature-articles/from-rags-to-research-the-life-of-josef-stefan|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Crepeau|first1= John C.|title= Josef Stefan and his contributions to heat transfer|url= http://webpages.uidaho.edu/~crepeau/2008crepeau.pdf|journal= Proceedings of the ASME 2008 Heat Transfer Conference|date= avgust 2008}}
* {{citat|last1= Čermelj|first1= Lavo|authorlink1= Lavo Čermelj|title= Josip Stefan : življenje in delo velikega fizika|date= 1950|cobiss= 31480833}}
* {{SloBio|id=605384|avtor=Čermelj, Lavoslav; [[Milena Uršič|Uršič, Milena]]|ime=Stefan, Jožef|vir=SBL}}
* {{citat|last1= Granda|first1= Stane|authorlink1= Stane Granda|title= Mala zgodovina Slovenije|date= 2008|publisher= Društvo Mohorjeva družba|location= Celje|isbn= 978-961-218-777-4|cobiss= 242039296}}
* {{citat|last1= Južnič|first1= Stanislav|authorlink1= Stanislav Južnič|date= 2004|journal= [[Vakuumist]]|volume= 2|issue= 4|pages= 24-32|title= Raziskovanje vakuuma na (dunajskem) fizikalnem inštitutu Jožefa Stefana : (ob stopetindvajsetletnici Stefanovega zakona)|cobiss= 18917159|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CWW93YQ5/b0f3f9f0-e948-4312-b981-0d6b7125da64/PDF|via= [[Digitalna knjižnica Slovenije]] (DKS)}}
* {{citat |last1= Južnič |first1= Stanislav |title= Stefanov rod (ob 160-letnici Stefanovega doktorata) |journal= Vakuumist |date= 2018 |volume= 38 |issue= 2 |pages= 21&ndash;38 |issn= 0351-9716 |cobiss= 32048935 |url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3C7ZLYON |via= DKS }}
* {{citat|last1= Južnič|first1= Stanislav|authorlink1= |title= Stefan's problems|date= 2022a|publisher= Generis, cop.|location= Chișinău|cobiss= 107215363|isbn= 979-8-88676-027-9}}
* {{citat|last1= Južnič|first1= Stanislav|authorlink1= |title= Jožef Stefan je objavljal v angleščini in francoščini|journal= [[Obzornik za matematiko in fiziko]]|date= september 2022b|volume= 69|issue= 3|pages= 99–120|cobiss= }}, [http://www.obzornik.si/69/3-Juznic.pdf izvleček PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221019025723/http://www.obzornik.si/69/3-Juznic.pdf |date=2022-10-19 }}
* {{navedi splet|author= [[Kvarkadabra]]|title= Fizika na področju Slovenije v 19. stoletju|date= 2001-10-21|url= https://kvarkadabra.net/2001/10/fizika-na-kranjskem/|accessdate= 2022-09-02}}
* {{citat|last1= Obermayer|first1= Albert von|authorlink1= Albert von Obermayer|title= Zur Erinnerung an Josef Stefan - k.k. Hofrath und Professor der Physik an der Universität in Wien|date= 1893|publisher= Wilhelm Braumüller|location= Dunaj, Leipzig|url= https://phaidra.univie.ac.at/o:888361|accessdate= 2022-09-09}}
* {{citat|last1= Schuster|first1= Peter Maria|title= Schöpfungswoche - Tag dre|date= 2006|publisher= Living Edition|location= Dunaj|url= http://books.google.com/books?isbn=3901585060|cobiss= 23963687|isbn= 3-901585-06-0}}
* {{citat|last1= Sitar|first1= Sandi|authorlink1= Sandi Sitar|title= Jožef Stefan : pesnik in fizik : ob stoletnici smrti|date= 1993|publisher= Park|location= Ljubljana|isbn= 961-6021-00-1|cobiss= 32604416}}
* {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Jožef Stefan, Ob stopetdesetletnici rojstva|date= 1985|publisher= [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]]|edition= [[Presek (revija)|Presekova]] knjižnica; 24|location= Ljubljana|pages= 1-64|cobiss= 9458433}}
* {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= |title= Stefanove elektrodinamične enačbe|date= 1990|journal= [[Proteus (revija)|Proteus]]|volume= 52|issue= 9-10|pages= 359–363|cobiss= 64512768}}
* {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= |title= Deloval je v vseh delih tedanje fizike in v vseh prispeval lastna spoznanja : ob stoletnici Jožefa Stefana|date= 6. januar 1993|journal= [[Delo (časopis)|Delo]]|cobiss= 39545088}}
* {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= |title= Fiziki, 3. del |date= 2000|publisher= [[Modrijan (založba)|Modrijan]]|location= Ljubljana|pages= 61-76|isbn= 961-6183-04-4|cobiss=53716736}}
* {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= |title= Poldrugo stoletje elektromagnetnih valov|date= maj 2014|journal= Obzornik za matematiko in fiziko|volume= 61|issue= 3|pp= 104–112|cobiss= 17079129}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Josef Stefan|Jožef Stefan}}
{{wikinavedek}}
* [http://www.kam.si/veliki_slovenci/jozef_stefan_slovenski_fizik_matematik_pesnik.html Jožef Stefan - slovenski fizik, matematik, pesnik]
* [http://www.ijs.si/ijsw/Jo%C5%BEef_Stefan_Sl Jožef Stefan na straneh Instituta "Jožef Stefan"]
* {{Mactutor|id=Stefan_Josef|title=Josef Stefan}}
* {{ADB|54|448|451|Stefan, Josef|Jäger, G.|ADB:Stefan, Josef}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=19402}}
* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=23350 Akademsko drevo Jožefa Stefana] na Physics Tree {{v jeziku|en}}
* {{navedi splet|title= Josef Stefan|url= https://www.britannica.com/biography/Josef-Stefan|website= [[Enciklopedija Britannica|www.britannica.com]]|lang= en}}

{{znanstveniki, po katerih so poimenovane fizikalne konstante}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Stefan, Jožef}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1835]]
[[Kategorija:Umrli leta 1893]]
[[Kategorija:Slovenski fiziki]]
[[Kategorija:Slovenski matematiki]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Rektorji Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Jožef Stefan| ]]