Ogled vira Johann Heinrich Lambert

{{Infopolje Oseba}}
[[Slika:LambertContinuedFraction.JPG|thumb|right|200px|Lambertov [[verižni ulomek]] iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768)]]

'''Johann Heinrich Lambert''' [jóhan háinrih lámbert], francosko-[[Švicarji|švicarsko-nemški]] [[matematik]], [[fizik]], [[astronom]] in [[filozof]], * [[26. avgust]] [[1728]], Mülhausen (sedaj [[Mulhouse]], [[Alzacija]], [[Francija]]), † [[25. september]] [[1777]], [[Berlin]], [[Prusija]] (sedaj [[Nemčija]]).

== Življenje in delo ==

Lambert je bil po poreklu [[Francozi|Francoz]]. Bil je sin revnega [[krojač]]a, zato je bil pri izobraževanju prepuščen samemu sebi. Nanj je postal pozoren [[Prusi|pruski]] [[kralj]] [[Friderik II. Veliki]], ki je poskrbel zanj, tako da je preživel zadnje desetletje svojega življenja dokaj udobno. V [[matematika|matematiki]] je raziskoval v [[algebra|algebri]], [[sferna trigonometrija|sferni trigonometriji]] in [[pespektiva|perspektivi]].

V svojem [[znanstveno delo|delu]] ''Kozmološka pisma'' (''Kosmologischen Briefen'') iz 1761 je opisal ves vidni sistem [[zvezda|zvezd]] stalnic, vendar ne kot [[krogla|krogelni]], pač pa kot ploskovni sistem, nekako tako kot kolut, ki ima premer nekajkrat večji kot je njegova debelina. Poleg tega je razširil teorijo o [[tir]]ih [[komet]]ov, kjer je odkril nove značilnosti [[stožnica|stožnic]]. V njegovih astronomskih delih prvič naletimo na [[dvojna zvezda|dvojne zvezde]].

Istega leta 1761 je, opirajoč se na [[Leonhard Euler|Eulerjevo]] delo, prvi dokazal, da za racionalni ''x'', števili ''[[e (matematična konstanta)|e]]'' in [[trigonometrična funkcija|tg]] ''x'' ne moreta biti [[racionalno število|racionalni]]. Ne moremo ju zapisati kot [[ulomek]]. S tem je pokazal, da sta posebej ''e'' in [[pi|π]] [[iracionalno število|iracionalni števili]]. Pokazal je tudi, da π ni niti [[kvadratni koren]] kakšnega ulomka. Leta 1770 je objavil ponovljen [[John Wallis|Wallisov]] izračun z [[verižni ulomek|verižnimi ulomki]], ki se je razlikoval od 26. člena zaradi značilnosti splošnih verižnih ulomkov:

: <math> [a_0,a_1,a_2,...,a_{n-2},a_{n-1},a_n] =
   [a_0,a_1,a_2,...,a_{n-1},a_n-1,1] \quad
   \hbox{pri} \; a_n > 1 \!\, </math>
in:

: <math> [a_0,a_1,a_2,...,a_{n-2},a_{n-1},1] =
   [a_0,a_1,a_2,...,a_{n-3},a_{n-2},a_{n-1}+1] \quad
   \hbox{pri} \; a_n = 1 \!\, . </math>

Predpostavil je tudi, da je zelo verjetno, da ''e'' in π nista [[algebrsko število|algebrski]] iracionalnosti. Podobno domnevo je izrekel tudi [[Adrien-Marie Legendre|Legendre]].

Lambert je prvi v [[trigonometrija|trigonometriji]] uporabljal [[hiperbolična funkcija|hiperbolične funkcije]]. Bil je utemeljitelj [[fotometrija|fotometrije]]. Prvi je točno [[meritev|meril]] jakost [[svetloba|svetlobe]]. V svojem delu '' Fotometrija ali o merjenjih in primerjanju svetlobe, barv in senc'' (''Photometria, sive de mensura et gradibus luminis, colo rum at umbrae'') iz 1760, pisanem v [[latinščina|latinščini]], je prvi jasno izluščil pojma [[svetilnost]]i (sija), ki je značilen za svetilo, in [[svetlost]]i (razsvetljenosti, osvetljenosti), značilne za osvetljeno telo. Te količine še danes uporabljamo v fotometriji. V njem je objavil svoje raziskave o [[odboj svetlobe|odboju svetlobe]]. Postavil je 4 izreke o svetlosti. Znan je njegov [[Lambertov kosinusni zakon|Lambertov (kosinusni) zakon]]:

: <math> I = I_0 \cos \beta \; \quad\hbox{ali}\quad \; B_0 = B \!\, , </math>

ki pogosto velja za hrapava telesa. Svetlost difuznega izvira, ki seva, je neodvisna od smeri in izvor zgleda enako osvetljen iz različnih kotov. Njegova svetilnost pa je odvisna od kota β proti pravokotnici na ploskev. Lambertov zakon velja tudi za gostoto [[svetlobni tok|svetlobnega toka]].

=== Bouguer-Lambert-Beerov zakon ===

Znan je tudi [[Lambert-Beerov zakon]] o [[absorpcija svetlobe|absorpciji svetlobe]] v obarvanih raztopinah, po katerem je svetilnost (količina svetlobe), ki jo obarvana plast raztopine absorbira, odvisna od debeline tega sloja (Lambertov zakon) 1760 in od molarne koncentracije raztopljene obarvane snovi (Beerov zakon) 1852

: <math> j = j_0 e^{-\mu d} \!\, , </math>
: <math> I = I_0 e^{-kcd} \!\, , </math>

kjer je ''I''<sub>0</sub> svetilnost pred obarvano plastjo, ''I'' svetilnost za plastjo, ''c'' molarna koncentracija, ''d'' debelina plasti, ki jo prepotuje svetloba, ''k'' molarni koeficient ekstinkcije, značilen za obarvano raztopljeno snov. Koeficient se spreminja z [[valovna dolžina|valovno dolžino]] svetlobe in je odvisen od snovi. To je absorpcijski koeficient pri zmernih koncentracijah μ, ki nastopa v Beerovem zakonu. Za del svetlobe, ki jo telo odbije, je uporabljal besedo ''[[odbojnost|albedo]]'', belina. Ta se še danes uporablja v [[astronomija|astronomiji]] za označevanje odbojnosti [[planet]]ov. Kot priznanje za njegove zasluge so po njem imenovali enoto za svetlost '''lambert'''. Natančneje je raziskal absorpcijo nasploh in posebej absorpcijo v ozračju v odvisnosti od višine nad obzorjem. Med Sončevim in [[Luna|Luninim]] sijem je dobil razmerje 2,77 · 10<sup>5</sup>. Pozneje so dobili precej večje razmerje 4,5 · 10<sup>5</sup>.

Leta 1761 je postavil domnevo, da zvezde v okolici [[Sonce|Sonca]] sestavljajo povezan sestav in da skupine takih sestavov sestavljajo [[naša Galaksija|Rimsko cesto]]. Domneval je tudi, da najbrž obstajajo še druge, Rimski cesti podobne, tvorbe v zelo oddaljenih delih [[Vesolje|Vesolja]]. Pravilnost teh ugibanj so potrdili z natančnim delom kasneje [[William Herschel]] in drugi.

Lambert je hotel dokazati [[Evklidov 5. postulat]] ([[aksiom o vzporednici]]). Še posebej je pomembno njegovo delo na tem področju iz 1766 ''Teorija vzporednih premic'' (''Die Theorie der Parallellinien''), objavljena leta 1786.

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===
[[Slika:AS15-M-1837.jpg|thumb|right|[[Krater]] [[Lambert (Lunin krater)|Lambert]] na [[Luna|Luni]]]]

Po njem se imenujeta [[krater]]ja na [[Luna|Luni]] ([[Lambert (Lunin krater)|Lambert]]), na [[Mars (planet)|Marsu]] ([[Lambert (Marsov krater)|Lambert]]) ter velik in temen [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[187 Lamberta]].

== Glej tudi ==

* [[absorpcijski zakon]] ([[Beer-Lambertov zakon]], [[Beer-Lambert-Bouguerjev zakon]], [[Beerov zakon]], [[Bouguer-Lambert-Beerov zakon]], [[Lambert-Beerov zakon]])
* [[Lambertov kosinusni zakon]]
* [[Lambertov štirikotnik]]
* [[Lambertova projekcija]]
* [[Lambertova vrsta]]
* [[Lambertova transcendentna enačba]]
* [[Lambertova tričlena enačba]]
* [[Lambertova funkcija W]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Johann Heinrich Lambert}}
* [http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Lambert.html Stran o Johannu Heinrichu Lambertu Univerze svetega Andreja] {{ikona en}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lambert, Johann Heinrich}}
[[Kategorija:Švicarski astronomi]]
[[Kategorija:Švicarski fiziki]]
[[Kategorija:Švicarski filozofi]]
[[Kategorija:Filozofi 18. stoletja]]
[[Kategorija:Švicarski matematiki]]
[[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Švicarski akademiki]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu]]