Ogled vira Johannes Kepler

{{Infopolje Znanstvenik 
|name              = Johannes Kepler
|birth_date        = <!-- WD -->
|birth_place       = <!-- WD -->
|residence         = [[Baden-Württemberg]]; [[Štajerska]]; [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]]; [[Zgornja Avstrija]]
|death_date        = <!-- WD -->
|death_place       = <!-- WD -->
|citizenship       = 
|nationality       = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]]
|ethnicity         = 
|field             = [[astronomija]], [[astrologija]], [[matematika]], [[naravoslovje]]
|work_institutions = [[Univerza v Linzu]] 
|alma_mater        = [[Univerza v Tübingenu]]
|advisor           = [[Michael Maestlin]] 
|known_for         = [[Keplerjevi zakoni]] <br /> [[Keplerjeva domneva]] <br /> [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] <br /> [[Keplerjeva enačba]] <br /> [[Keplerjev problem]]
|prizes            = 
|religion          = [[luteranstvo|luteranska]]
|signature         = <!-- WD -->
|footnotes         = 
}}

'''Johannes Kepler''' [johánes képler], [[Nemci|nemški]] [[astronom]], [[matematik]] in [[astrolog]], * [[27. december]] [[1571]], [[Weil der Stadt]], [[Würtenberg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (sedaj [[Nemčija]]), † [[15. november]] [[1630]], [[Regensburg]], [[Bavarska]] (sedaj Nemčija).

== Življenje in delo ==

Kepler je študiral [[teologija|teologijo]] in klasiko na [[Univerza v Tübingenu|Univerzi v]] [[Tübingen]]u. Tam je nanj vplival [[profesor]] [[matematika|matematike]] [[Michael Maestlin]] in [[Nikolaj Kopernik|Kopernikova]] teorija. Kepler je takoj sprejel Kopernikovo teorijo, saj je verjel, da mora biti enostavnost Kopernikovih [[tir]]nic božje delo.

Leta 1594 je odšel iz Tübingena v [[Gradec]]. Tam je začel delati na obsežni [[geometrija|geometrijski]] domnevi, ki se je nanašala na [[razdalja|oddaljenosti]] [[planet]]ov.

V letu 1596 je objavil svoje prvo [[astronomija|astronomsko]] [[znanstveno delo|delo]] ''Kozmografska nedoumljivost'' ({{jezik-la|[[Mysterium cosmographicum]]}}). To delo je pomembno, ker je predstavljalo prvo razumljivo in neizpodbitno poročilo geometrijskih prednosti Kopernikove teorije.

Od leta 1594 do 1600 je bil v Gradcu profesor astronomije in matematike, od koder pa je bil zaradi protestantske vere izgnan in je zatočišče našel v dvorcu Kastelišče, katerega ostanke lahko najdemo na [[Petanjci]]h v Prekmurju. Na Petanjcih je prebival nekaj mesecev, preden se je »pokesal« in spreobrnil nazaj v katoliško vero. Leta 1600 je postal pomočnik [[Tycho Brahe|de Braheja]] blizu [[Praga|Prage]], po njegovi smrti leta 1601 pa cesarski dvorni astronom in kraljevi matematik Rudolfa II., svetega rimskega kralja.

17. oktobra 1604 je v [[ozvezdje|ozvezdju]] [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosca]] opazoval [[supernova|supernovo]] [[SN 1604]], ki je dobila ime po njem Keplerjeva supernova, oziroma Keplerjeva zvezda. Prvič so jo zapazili že [[9. oktober|9. oktobra]].

V svoji knjigi ''Nova astronomija'' (''Astronomia nova''), ki je bila objavljena leta 1609, je pojasnil svoj zakon o ravninah, ki ga je odkril leta 1602, in zakon o eliptičnem gibanju, ki ga je odkril leta 1605.

[[Slika:Keplers supernova.jpg|thumb|left|250px|Ostanek Keplerjeve supernove [[SN 1604]].]]

Leta 1612 je bil matematik v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]] (Oberösterreich). Leta 1614 je izvedel za [[Joost Bürgi|Bürgijeve]] [[logaritem|logaritme]], leta 1617 pa je že poznal [[John Napier|Napierjevo]] knjigo ''Descriptio''. V tem času se ni uspel ukvarjati z logaritmi, ker je bil zaposlen z [[Keplerjevi zakoni|zakonom o gibanju planetov]] in je v [[Linz]]u leta 1619 izdal knjigo ''Harmonija sveta'' (''[[Harmonice mundi]]''), v kateri je pojasnil svoj 3. Keplerjev zakon o gibanju planetov. S pomočjo vrednosti Napierjevih logaritmov za [[trigonometrična funkcija|funkcijo]] sinus je izračunal numerično-logaritemske tabele. Nekako v tem času je začel z objavo knjige, ki je izšla 3 leta pozneje ''Epitom Kopernikovi astronomiji'' (''Epitome Astronomiae Copernicanae''), 1618 - 1621. V njej so bili zbrani vsi njegovi zakoni. Pomembna je tudi zato, ker je bila to prva astronomska knjiga na osnovi Kopernikovih načel.

[[Slika:Kepler-world.jpg|thumb|300px|right|[[Zemljevid]] [[Zemlja|sveta]] v ''Rudolfovih tabelah'']]

Leta 1624 je izdal svoje tabele ''Chilias Logarithmorum ad totidem Numerus Rotundus'' (v prvi izdaji je tudi opis, kako so logaritmi izračunani) in nato še 1627 (1625) ''Rudolfove (Rudolfinske) tabele (tablice)'' (''Tabulae Rudolphinae''), kjer je dodal posamezne tabele za logaritem kosinusa po koraku 10 sekund, vendar na zelo majhnem intervalu. Tabele so temeljile na de Braheovih podatkih in z njihovo pomočjo so se zmanjšale glavne napake resničnih položajev planetov od 5° na samo 10'. [[Isaac Newton|Newton]] se je pri oblikovanju svojega [[gravitacijski zakon|splošnega gravitacijskega zakona]] zelo zanašal na Keplerjevo teorijo in opazovanja. Kepler je veliko prispeval tudi v [[optika|optiki]] in je razvil sistem [[infinitezimala|infinitezimal]], s čimer je bil tudi predhodnik [[integralni račun|integralnega računa]].

== Keplerjevi zakoni ==
{{glavni|Keplerjevi zakoni}}

Kepler je najbolj znan po svojih zakonih za gibanje planetov. Menil pa je tudi, da planeti med gibanjem ustvarjajo harmonično – sferno glasbo.<ref>[[Edwin Arthur Burtt|Burtt, Edwin]]. ''The Metaphysical Foundations of Modern Physical Science''. str. 52.</ref>

=== Prvi Keplerjev zakon ===

Planet se giblje okrog Sonca po elipsi. Sonce je v njenem gorišču. Kepler je ugotovil, da se planet ne giblje po krožnici, kot so prvotno mislili, temveč okrog Sonca po elipsi ter, da se Sonce nahaja v enem izmed gorišč te elipse. Točko na elipsi, ki je najbližje Soncu, je poimenoval prisončje (perihelij), točko, ki je najbolj oddaljena od Sonca pa odsončje (afelij).

Matematična formula za ta zakon se glasi: :<math>r=\frac{p}{1+\varepsilon\, \cos\theta},</math>

=== Drugi Keplerjev zakon ===

Zveznica planeta in Sonca pokrije v enakih časih enake ploščine. Nadalje je ugotovil, da se planeti okrog Sonca po elipsi ne gibljejo enakomerno, saj se takrat, ko so bližje Soncu gibljejo hitreje, kot takrat ko so od Sonca bolj oddaljeni.<ref name="Wolfram2nd">Bryant, Jeff; Pavlyk, Oleksandr. "[http://demonstrations.wolfram.com/KeplersSecondLaw/ Drugi Keplerjev zakon]", ''[[Wolfram Demonstrations Project]]''. Dostopano 27. decembra 2009.</ref>

=== Tretji Keplerjev zakon ===

Kub velike polosi in kvadrat obhodnega časa sta za vse planete v enakem razmerju. Kepler je na podlagi poskusov in napak, ki jih je pri tem izvedel ugotovil, da se planeti po elipsi ne gibljejo s konstantno hitrostjo in, da je hitrost planeta odvisna od njegove lege na tirnici. Vzrok za to, je bila po njegovem mnenju gravitacijska sila Sonca. Predvideval je, da je kub velike polosi planetove krožnice enak kvadratu obhodnega časa, lahko pa se ga pojasni tudi tako, da je kvocient med kvadratom obhodnega časa planeta in kubom velike polosi njegove tirnice konstanten za vse planete. Tega zakona Kepler ni nikoli dokazal, kasneje pa je to uspelo [[Isaac Newton|Isaacu Newtonu]].

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===
[[Slika:AS12-52-7745.jpg|thumb|right|200px|[[Luna|Lunin]] [[krater]] [[Kepler (Lunin krater)|Kepler]], posnet z [[Apollo 12|Apolla 12]]]]

Po Keplerju se med drugim imenujeta [[krater]]ja na [[Luna|Luni]] ([[Kepler (Lunin krater)|Kepler]]) in na [[Mars (planet)|Marsu]] ([[Kepler (Marsov krater)|Kepler]]), ter [[asteroid]] [[1134 Kepler]].

== Glej tudi ==

* [[Kepler-Bouwkampova konstanta]]
* [[Keplerjeva domneva]]
* [[Keplerjevi zakoni]]

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Viri ==
{{portal|Astronomija}}
* {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Fiziki, 2. del|publisher= Modrijan|location= Ljubljana|date= 1998|pages= 7-20|cobiss= 53716736|isbn= 961-6183-56-7}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{MathGenealogy |id = 127098 }}
* {{Gutenberg author |id =43585|name = Johannes Kepler }}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kepler, Johannes}}
[[Kategorija:Nemški astrologi]]
[[Kategorija:Nemški astronomi]]
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Nemški matematiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Tübingenu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Gradcu]]
[[Kategorija:Člani Mersennovega kroga]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali zvezdo]]
[[Kategorija:Johannes Kepler| ]]
[[Kategorija:Kopernikanski obrat|Kepler, Johannes]]