Ogled vira Jupitrovi obroči

[[Slika:Jupitrovi _obroci.png|thumb|right|400px|Obroči Jupitra]]
'''Jupitrove obroče''' sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v [[ekvator]]ialni ravnini obdajajo planet [[Jupiter]] v obliki tankega ploščatega diska. Jupitrovi obroči so tretji po vrsti, ki so jih odkrili v [[Osončje|Osončju]]. Prej so opazili obroče okoli [[Saturn]]a in [[Uran]]a. Najprej so jih opazili s pomočjo sonde [[Voyager 1]] leta 1979. <ref name=Smith1979>{{cite journal |last=Smith |first=B. A.|author2=Soderblom, L. A.|author3=Johnson, T. V.|display-authors=etal |title=The Jupiter System through the Eyes of Voyager 1 |journal=Science |year=1979|volume=204 |pages=951–957, 960–972 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1979Sci...204..951S}}</ref> Pozneje jih je raziskovala sonda [[Galileo (sonda)|Galileo]],<ref name=Ockert-Bell1999>{{cite journal |last=Ockert-Bell |first=M. E. |author2=Burns, J. A.|author3=Daubar, I. J.|display-authors=etal|title=The Structure of Jupiter’s Ring System as Revealed by the Galileo Imaging Experiment |journal=Icarus |year=1999 |volume=138|pages=188–213 |doi=10.1006/icar.1998.6072 |url= http://adsabs.harvard.edu/abs/1999Icar..138..188O}}</ref> opazili so jih tudi s pomočjo [[Vesoljski teleskop Hubble|Vesoljskega teleskopa Hubble]] in od konca 20. stoletja tudi s površja [[Zemlja|Zemlje]].<ref name=Meier1999>{{cite journal |last=Meier |first=R. |author2=Smith, B. A.|author3=Owen, T. C.|display-authors=etal |title=Near Infrared Photometry of the Jovian Ring and Adrastea|journal=Icarus |year=1999 |volume=141 |pages=253–262 |doi=10.1006/icar.1999.6172|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1999Icar..141..253M}}</ref><ref name=dePater1999>{{cite journal |last=de Pater |first=I.|author2=Showalter, M. R.|author3=Burns, J. A.|display-authors=etal |title=Keck Infrared Observations of Jupiter’s Ring System near Earth’s 1997 Ring Plane Crossing |journal=Icarus |year=1999 |volume=138 |pages=214–223 |doi=10.1006/icar.1998.6068|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1999Icar..138..214D}}</ref>

Jupitrovi obroči so slabo vidni, sestavljeni so v glavnem iz [[prah]]u.<ref name=Smith1979/><ref name=Burns1987>{{cite journal |last=Showalter|first=M.A. |author2=Burns, J.A.|author3=Cuzzi, J.N.|author4=Pollack, J.B. |title=Jupiter's Ring System:  New Results on Structure and Particle Properties |journal=Icarus |year=1987 |volume=69 |issue=3 |pages=458–498 |doi=10.1016/0019-1035(87)90018-2|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1987Icar...69..458S}}</ref> Obroči so sestavljeni iz štirih delov: notranji obroč je znan kot Halo obroč,<ref>Izraz »halo« pomeni sij, ki se uporablja v zvezi z luninim halojem (sijem) ali sončnim halojem (tj. sij, ki nastane zaradi lomljenja žarkov na kristalih ledu)</ref> naslednji je Glavni obroč, ki je precej svetel, vendar zelo tanek. Nato sledita še dva široka in svetla Gossamerjeva obroča. Eden izmed njiju je povezan z luno [[Amalteja (luna)|Amaltejo]], drugi pa z luno [[Teba (luna)|Tebo]].<ref name=Esposito2002>{{cite journal |last=Esposito |first=L.W. |title=Planetary rings |journal=Reports on Progress in Physics |year=2002 |volume=65 |pages=1741–1783 |url=http://www.iop.org/EJ/abstract/0034-4885/65/12/201 |doi=10.1088/0034-4885/65/12/201 |access-date=2010-09-19 |archive-date=2020-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616073630/https://hkvalidate.perfdrive.com/captcha?ssa=c3f22f43-1b05-49c0-b512-7258ce109b98&ssb=b64mpk1g5zpk0pp5bmpd0f3mz&ssc=http%3A%2F%2Fiopscience.iop.org%2F%2Fabstract%2F0034-4885%2F65%2F12%2F201&ssd=032429776486416&sse=ibp%40fjiladmlmla&ssf=9fdb51f1252be180d3e222fb0dbf4ad8778eb4a8&ssg=58694441-d665-4a78-b37d-4e1dbbd2fa5c&ssh=fae5edf9-5b78-4210-a145-35ee8afc4da9&ssi=3f116cc7-8427-4cba-8b75-678e2866c8be&ssj=20e6779a-ad69-4f41-95b7-190ac5d1c1dc&ssk=support%40shieldsquare.com&ssl=418220199399&ssm=86089471003809836105874142622933&ssn=db07be1a67518e02f2626518d3373803edf393e9393d-ef9e-4944-868f79&sso=ce31f39e-50d966be57a2329d20682f0ee7c0781127111e979c9e3b47&ssp=13036241841592253725159221755409225&ssq=61709339299082377220792990853922990208194&ssr=MjA3LjI0MS4yMjUuMTU5&sss=Mozilla%2F5.0%20%28compatible%3B%20Googlebot%2F2.1%3B%20+http%3A%2F%2Fwww.google.com%2Fbot.html%29&sst=Mozilla%2F5.0%20%28Windows%20NT%2010.0%3B%20Win64%3B%20x64%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F74.0.3729.169%20Safari%2F537.36&ssu=Chrome%2F5.0%20%28iPhone%3B%20U%3B%20CPU%20iPhone%20OS%203_0%20like%20Mac%20OS%20X%3B%20en-us%29%20AppleWebKit%2F528.18%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Version%2F4.0%20Mobile%2F7A341%20Safari%2F528.16&ssv=v34vumln3ur3943&ssw=&ssx=126968914553564&ssy=hcj%40hjhmokckfgfdkj%40jolcjd%40jojlccdnopmbc%40&ssz=449466d2a20b056 |url-status=dead }}</ref>

Glavni in Halo obroč sta sestavljena iz prahu, ki je bil izvržen z lun [[Metis (luna)|Metis]] in [[Adrasteja (luna)|Adrasteja]] kot posledica padcev meteoridov nanju.<ref name=Ockert-Bell1999/> Sonda [[New Horizons]] je opazila tudi, da ima Glavni obroč bogato in fino strukturo.<ref name=Morring2007>{{cite journal |last=Morring |first=F. |title=Ring Leader |journal=Aviation Week&Space Technology |date=2007|pages=80–83}}</ref> Obroči imajo rdečkasto barvo v vidnem delu spektra. Podobno izgledajo tudi v bližini infrardečega dela spektra. Samo Halo obroč je nevtralne ali modre barve.<ref name=Meier1999/> Velikost prašnih delcev ni enaka v vseh obročih – v Halo obroču so delci verjetno manjši od 1 [[mikron|μ]][[meter|m]].<ref name=Throop2004>{{cite journal |last=Throop |first=H. B. |author2=Porco, C.C.|author3=West, R.A.|display-authors=etal |title=The Jovian Rings: New Results Derived from Cassini, Galileo, Voyager, and Earth-based Observations|journal=Icarus |year=2004 |volume=172 |pages=59–77 |doi=10.1016/j.icarus.2003.12.020|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2004Icar..172...59T}}</ref> Celotna masa vseh obročev je okoli 10<sup>16</sup> kg, kar je primerljivo z luno [[Adrasteja (luna)|Adrastejo]].<ref name=Burns2004>{{cite encyclopedia|last=Burns|first=J.A.|author2=Simonelli, D. P.|author3=Showalter, M.R.|display-authors=etal|title=Jupiter’s Ring-Moon System |encyclopedia=Jupiter: The Planet, Satellites and Magnetosphere|year=2004|publisher=Cambridge University Press|editor= Bagenal, F.|editor2= Dowling, T.E.|editor3=McKinnon, W.B.|url=http://www.astro.umd.edu/~hamilton/research/preprints/BurSimSho03.pdf|format=pdf}}</ref> Starost obročev ni znana, verjetno so se formirali že ob nastajanju Jupitra.<ref name=Burns2004/>

== Struktura obročev ==
{| class="wikitable" 
|-
! Ime obroča
! Polmer (km)
! Širina (km)
! Debelina (km)
! [[Optična globina]]
! Delež prahu
! Opombe
|-
! Halo
| 92.000–122.000 || 30.500||12.500||~1{{e|−6}}|| 100 % ||
|-
! Glavni 
| 122.500–129.000 || 6.500||30–300||5,9{{e|−6}}|| ~25 %||Vezan na  [[Adrasteja (luna)|Adrastejo]]
|-
! Gossamer-Amaltejin 
| 129.000–182.000 || 53.000||2.000||~1{{e|−7}}||100 %||Povezava z [[Amalteja (luna)|Amaltejo]]
|-
! Gossamer-Tebin
| 129.000–226.000 || 97.000||8.400||~3{{e|−8}}||100 %||Povezava s [[Teba (luna)|Tebo]]. Sega preko tirnice lune Tebe.
|}

'''Viri''':<ref name=Ockert-Bell1999/><ref name=Burns1987/><ref name=Esposito2002/><ref name=Throop2004/>

== Glavni obroč ==
=== Struktura obroča ===
[[Slika:Jovian main ring New Horizons 050107 10.jpg|thumb|300px|right|Zgornja slika kaže Glavni obroč v nazaj razpršeni svetlobi (posnetek sonde [[New Horizons]]). Vidi se struktura zunanjega dela pasu. Spodnja slika kaže Glavni obroč v naprej razpršeni svetlobi. Ne vidi se nobene strukture razen motnje, ki jo povzroča [[Metis (luna)|Metis]]. (NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute)]]
To je ozek in relativno tanek obroč, ki je tudi najsvetlejši med vsemi Jupitrovimi obroči. Njegov zunanji rob je na razdalji 1,806 R<sub>J</sub>, kar je okoli 129.000 km (R<sub>J</sub> je ekvatorialni polmer Jupitra ali 71.398 km). Po zunanjem robu tega obroča se giblje najmanjša notranja Jupitrova luna [[Adrasteja (luna)|Adrasteja]].<ref name=Ockert-Bell1999/><ref name=Burns1987/> Notranjega roba Glavnega obroča ne določa nobena luna. Ta rob se nahaja na razdalji 1,72 R<sub>J</sub> (122.500 km).<ref name=Ockert-Bell1999/> Širina Glavnega obroča je okoli 6.500 km, njegov izgled pa je odvisen od smeri, iz katare ga gledamo.<ref name=Burns2004/> V svetlobi, ki je razpršena pod majhim kotom v smeri svetlobnih žarkov (razprševanje naprej), svetlost počasi pada do približno 128.600 km, kar je še znotraj tirnice lune Adrasteje.<ref name=Ockert-Bell1999/> Na razdalji 129.300, kar je že izven Adrastejine tirnice, pa obroča ni več opaziti. Adrasteja je torej [[pastirski satelit]]<ref name=Burns1987/><ref name=Ockert-Bell1999/>, ki se giblje po tirnici na razdalji 129.000 km. Svetlost obroča se veča proti Jupitru in doseže največjo vrednost na razdalji 126.000 km, čeprav je na razdalji 128.000 km opazna vrzel, ki jo povzroča luna [[Metis (luna)|Metis]].<ref name=Ockert-Bell1999/> Notranji rob obroča proti planetu počasi izginja na razdaljah od 124.000 do 120.000 km. Počasi preide v Halo obroč.<ref name=Ockert-Bell1999/><ref name=Burns1987/> V svetlobi, ki je razpršena pod majhnim kotom na smer svetlobnih žarkov, so vsi Jupitrovi obroči precej svetli.

V svetlobi, ki je razpršena pod velikim kotom (blizu 180°) na smer svetlobnih žarkov (razprševanje nazaj), je pogled na obroče popolnoma drugačen. Zunanji rob Glavnega obroča, ki je na razdalji 129.100 km oziroma takoj za tirnico lune Adrasteje, ima obroč precej oster konec.<ref name=Burns2004/> Tirnica Adrasteje je vidna kot vrzel v obroču. Na zunanji strani je viden manjši obroč. Na notranji strani Adrastejine tirnice je viden drugi manjši obroč, ki mu sledi vrzel neznanega izvora na razdalji okoli 128.500 km.<ref name=Burns2004/> Tretji manjši obroč se vidi znotraj centralne vrzeli, vendar zunaj tirnice lune Metis.<ref name=Burns2004/> Svetlost obroča močno pade navzven od tirnice lune Metis.<ref name=dePater1999/> V razpršeni svetlobi v obratni smeri izgleda, kot da je Glavni obroč sestavljen iz dveh ožjih obročev: prvi (ožji) se razteza na razdaljah od 128.000 do 129.000 km (vsebuje tri ozke majhne obroče) in šibkega notranjega obroča na razdaljah od 122.500 do 128.000 km (ki nima vidne strukture v razpršeni svetlobi v smeri svetlobe).<ref name=Burns2004/><ref name=Showalter2005/>

Struktura Glavnega obroča je bila odkrita s pomočjo plovila [[Galileo]], lepo pa je vidna na posnetkih v povratno razpršeni svetlobi sonde [[New Horizons]], narejenih februarja in marca 2007.<ref name=Morring2007/><ref name="New Horizons"/> Na posnetkih, ki so jih naredili s pomočjo [[Vesoljski teleskop Hubble|Vesoljskega Teleskopa Hubble]], s sondo [[Cassini-Huygens|Cassini]] in na [[Observatorij Keck|Observatoriju Keck]], niso opazili strukture obročev, ker so naprave imele premajhno ločljivost.<ref name=Throop2004/>

Opazovanja v povratno razpršeni svetlobi kažejo, da je Glavni obroč izredno tanek. Njegova debelina ni večja od 30 km.<ref name=Burns1987/> Debelina obroča se veča proti Jupitru na 80 do 160 km.<ref name=Ockert-Bell1999/><ref name=Throop2004/> V naprej razpršeni svetlobi izgleda, kot da je obroč debel okoli 300 km.<ref name=Ockert-Bell1999/> Ena izmed pomembnih odkritij sonde [[Galileo (sonda)|Galileo]] so bile razširitve v Glavnem obroču, ki je debela okoli 600 km.<ref name=Ockert-Bell1999/> Te razširitve rastejo proti notranjemu robu, kjer preidejo v Halo obroč.<ref name=Ockert-Bell1999/> Podroben pregled slik, ki jih je posnela sonda Galileo, je pokazal, da ima Glavni obroč tudi vzdolžne spremembe v svetlosti, ki niso povezane s smerjo, iz katere gledamo. Te spremembe imajo velikost od 500 do 1.000 km.<ref name=Ockert-Bell1999/><ref name=Burns2004/>

V februarju in marcu 2007 je sonda New Horizons iskala nove manjše lune v Glavnem obroču.<ref name=Showalter2007/> Ni našla lun, ki bi bile večje od 0,5 km, našla pa je sedem gruč delcev v obroču, ki krožijo znotraj tirnice Adrasteje.<ref name=Showalter2007/> Da to niso majne lune, ampak gruče delcev, kaže njihova oblika, ki je razpotegnjena.<ref name=Showalter2007/> Obsegajo 0,1 do 0,3°, kar odgovarja 1000 do 3000 km. Gruče so razdeljene v dve skupini, ki vključujejo po pet in dve gruči. Izvor teh gruč delcev ni znan. Krožijo blizu [[orbitalna resonanca|orbitalni resonanci]] 115 : 116 in 114 : 115 z luno Metis.<ref name=Showalter2007/> To bi lahko bila tudi samo oblika valov, ki so nastali zaradi težnostnega vpliva lune Metis.

=== Spekter in velikost delcev ===
Spektri, ki so jih posnele sonde [[Vesoljski teleskop Hubble]], [[Galileo (sonda)|Galileo]] in [[Cassini (sonda)|Cassini]] ter na [[Observatorij Keck|Observatoriju Keck]], so pokazali, da so delci, ki sestavljajo Jupitrov Glavni obroč, rdeče barve (to pomeni, da je [[albedo]] večji pri večjih [[valovna dolžina|valovnih dolžinah]]). Območje spektra je med 0,5 in 2,5 [[mikron|μ]] [[meter|m]].<ref name=Throop2004/> 

V spektru ni posebnih spektralnih črt, ki bi kazale na določeno kemijsko sestavo delcev v obroču. Spekter je zelo podoben spektrom lun [[Adrasteja (luna)|Adrasteja]]<ref name=Meier1999/> in [[Amalteja (luna)|Amalteja]]<ref name=Wong2006>{{cite journal |last=Wong |first=M. H. |author2=de Pater, I.|author3=Showalter, M. R.|display-authors=etal |title=Ground-based Near Infrared Spectroscopy of Jupiter’s Ring and Moons |journal=Icarus |year=2006 |volume=185 |pages=403–415|doi=10.1016/j.icarus.2006.07.007|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2006Icar..185..403W}}</ref>. Predpostavlja se, da je večina delcev prahu v obroču velika od 0,1 do 10 μm. To tudi pojasnjuje močnejšo razpršitev vpadajoče svetlobe v smeri naprej.<ref name=Burns2004/><ref name=Showalter2005/>  Večji delci bi večji del vpadajoče svetlobe razpršili nazaj.<ref name=Burns2004/><ref name=Showalter2005/>
[[Slika:Nastanek_obrocev.svg|thumb|right|400px|Nastanek obročev Jupitra. Delci, ki so nastali ob trku meteorida v luno, se po spirali približujejo planetu.]]
[[Optična globina]] (oznaka <math>\scriptstyle\tau</math>) za večja telesa je <math>\scriptstyle\tau_l\,=\,4,7\times 10^{-6}</math> in za prašne delce <math>\scriptstyle \tau_s = 1,3\times 10^{-6}</math>.
<ref name=Throop2004/>
Takšna optična globina pomeni, da je skupni presek vseh delcev v obroču približno 5000 km<sup>2</sup>.<ref name=Burns2004/> Delci v Glavnem obroču verjetno niso okrogli.<ref name=Throop2004/> Skupna masa je od 10<sup>7</sup> do 10<sup>9</sup> kg.<ref name=Burns2004/> Masa največjih teles (razen lun [[Metis (luna)|Metis]] in [[Adrasteja (luna)|Adrasteja]]) je od 10<sup>11</sup> do 10<sup>16</sup> kg za telesa do velikosti približno 1 km.<ref name=Burns2004/> Ta masa se lahko primerja z maso Adrasteje (okoli 2 × 10<sup>15</sup> kg),<ref name=Burns2004/> Amalteje (okoli 2 × 10<sup>18</sup> kg),<ref name=Anderson2005>{{cite journal |last=Anderson |first=J.D. |author2=Johnson, T.V.|author3=Shubert, G.|display-authors=etal |title=Amalthea’s Density Is Less Than That of Water |journal=Science |year=2005 |volume=308 |pages=1291–1293 |doi=10.1126/science.1110422 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2005Sci...308.1291A |pmid=15919987 |issue=5726}}</ref> ali celo [[Luna|Lune]] (okoli 7,4.10<sup>22</sup> kg).

S prisotnostjo dveh vrst delcev v obroču lahko razložimo tudi to, da se obroči v smeri vpadajoče svetlobe vidijo drugaše kot v nasprotni smeri.<ref name=Burns2001>{{cite encyclopedia|last=Burns|first=J.A.|author2=Hamilton, D.P.|author3=Showalter, M.R.|title=Dusty Rings and Circumplanetary Dust: Observations and Simple Physics |encyclopedia=Interplanetary Dust|year=2001 |publisher=Springer |place=Berlin |editor=Grun, E.|editor2= Gustafson, B. A. S.|editor3=Dermott, S. T.|editor4=Fechtig H. |pages=641–725|url=http://www.astro.umd.edu/~hamilton/research/preprints/BurHamSho01.pdf|format=pdf}}</ref> Drobni delci sipljejo svetlobo v glavnem v smeri vpadajoče svetlobe (naprej).<ref name=Burns2004/> Večji delci pa sipljejo svetlobo v obratni smeri (nazaj).<ref name=Burns2004/><ref name=Showalter2005/>

=== Izvor ===
Prah, ki sestavlja obroč, se redno odnaša zaradi [[Poyting-Robertsonov pojav|Poyting-Robertsonovega pojava]] in elektromagnetnih sil, ki nastajajo v Jupitrovi [[magnetosfera|magnetosferi]].<ref name=Burns2001/><ref name=Burns1999>{{cite journal |last=Burns |first=J.A.| author2=Showalter, M. R.| author3=Hamilton, D. P.|display-authors=etal |title=The Formation of Jupiter's Faint Rings |journal=Science |year=1999 |volume=284 |pages=1146–1150 |doi=10.1126/science.284.5417.1146|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1999Sci...284.1146B}}</ref>
Lahko hlapljive snovi relativno hitro [[izparevanje|izparijo]]. Življenjska doba prašnih delcev v obroču je okoli 100 let.<ref name=Burns1999/><ref name=Burns2004/> Zaradi tega morajo prašni delci nenehno nastajati z medsebojnimi trki (velikost teh delcev je od 1 cm do 0,5 km).<ref name=Showalter2007>{{cite journal|last=Showalter|first=Mark R.|author2=Cheng, Andrew F.|author3=Weaver, Harold A.|display-authors=etal|title= Clump Detections and Limits on Moons in Jupiter’s Ring System|journal=Science|year=2007|volume=318|pages=232-234|doi=10.1126/science.1147647|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2007Sci...318..232S }}</ref> in trki z večjimi telesi, ki prihajajo iz zunanjih predelov.<ref name=Burns1999/> Izvor manjših delcev je omejen na ozek pas (okoli 1000 km) v zunanjem svetlem delu Glavnega obroča, ki vključuje luni Metis in Adrasteja.<ref name=Burns2004/><ref name=Showalter2005/> Največja telesa, ki so vir za prašne delce, so lahko velika do 0,5 km. Takšno zgornjo mejo so določili s pomočjo sonde New Horizons,<ref name=Showalter2007/> Vesoljski teleskop Hubble<ref name=Meier1999/><ref name=Showalter2005/> in sonda Cassini<ref name=Throop2004/> pa sta dala večjo vrednost (do 4 km)<ref name=Burns2004/>. Prašni delci, ki nastajajo s trki, imajo iste parametre tirnice kot izvorno telo. Počasi se po spirali spuščajo proti Jupitru in tvorijo slaboten notranji del Glavnega obroča in Halo obroča. Ti predeli se vidijo v povratno sipani svetlobi.<ref name=Burns2004/><ref name=Burns1999/> Starost obroča ni znana, verjetno pa je ostanek množice majhnih teles v okolici Jupitra ob njegovem nastanku.<ref name=Esposito2002/>

== Halo obroč ==
[[Slika:Jovian Halo Ring PIA00658.jpg|thumb|400px|right|Posnetek Halo obroča v naprej razpršeni svetlobi, kot ga je naredila sonda [[Galileo (sonda)|Galileo]]. Barve niso pravilne. (NASA/JPL-Caltech)]]

Halo obroč je notranji in najbolj debel obroč Jupitra. Njegov zunanji rob sovpada z Glavnim obročem na približni razdalji 122.500 km (1,72 R<sub>J</sub>).<ref name=Burns1987/><ref name=Ockert-Bell1999/> Od te razdalje postaja obroč vse debelejši. Prava debelina obroča ni znana, ker so našli delce tudi na razdalji 10.000 km od osnovne ravnine obroča.<ref name=dePater1999/><ref name=Ockert-Bell1999/> Notranji rob obroča je precej oster, nahaja se na razdalji 100.000 km (1,4 R<sub>J</sub>), delci pa se najdejo tudi bliže, tudi na razdalji 92.000 km.<ref name=Ockert-Bell1999/> Širina obroča je okoli 30.000 km. Njegova oblika je zelo podobna [[torus]]u brez kakšne vidne notranje strukture.<ref name=Burns2004/> Izgled obroča ni odvisen od osi smeri opazovanja tako, kot pri Glavnem obroču.

Halo obroč izgleda svetlejši v svetlobi, ki je sipana naprej. Svetlost je manjša kot pri Glavnem obroču. Čeprav se vertikalno razteza na več kot 20.000 km, je njegova koncentracija v ravnini obroča precej močna.<ref name=Burns2004/> V svetlobi, ki se siplje nazaj, je svetlost skoraj enaka kot pri sipanju naprej.<ref name=dePater1999/><ref name=Meier1999/>

[[Spekter]] tega obroča se močno razlikuje od spektra Glavnega obroča. Porazdelitev pretoka v območju 0,5 do 2,5 μm je bolj sploščena kot pri Glavnem obroču.<ref name=Meier1999/> Halo obroč ni tako rdeč, možno je celo, da je modre barve.<ref name=Wong2006/>

=== Izvor ===
Optične lastnosti obroča potrjujejo hipotezo, da ga sestavljajo delci, manjši od 15 μm.<ref name=Meier1999/> 
Vsebnost prahu potrjuje tudi malo močnejše sipanje svetlobe v smeri naprej, modra barva in pomanjkanje strukture. Prah ima verjetno izvor v Glavnem obroču. Optična globina je enaka <math>\scriptstyle\tau_s\,\sim\,10^{-6}</math>. To je primerljivo z Glavnim obročem.<ref name=Burns1987/><ref name=Burns2004/> Velika debelina obroča je lahko posledica vzbujanja povečanja [[naklon tira|naklonov tirnice]] in [[izsrednost]]i zaradi elektromagnetnih sil v jupitrovi magnetosferi. Zunanji del obroča sovpada z močno [[Lorentzova resonanca|Lorentzovo resonanco]] 2 : 3.<ref name=Burns2001/><ref name=Hamilton1994>{{cite journal|last=Hamilton|first=D.P.|title=A Comparison of Lorentz, Planetary Gravitational, and Satellite Gravitational Resonances| journal=Icarus|year=1994|volume=109|pages=221–240 |url=http://www.astro.umd.edu/~hamilton/research/reprints/Ham94.pdf| format=pdf|doi=10.1006/icar.1994.1089}}</ref><ref name=Burns1985>{{cite journal|last=Burns|first=J.A.|author2=Schaffer, L.E.|author3=Greenberg, R.J. |display-authors=etal |title=Lorentz Resonances and the Structure of the Jovian Ring|year=1985|journal=Nature |volume=316|pages=115–119|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1985Natur.316..115B |doi=10.1038/316115a0}}</ref> Lorentsova resonanca je resonanca med gibanjem delca po tirnici in vrtenjem planetarne magnetosfere tako, da so obhodne dobe v razmerju celih števil. [[Poynting-Robertsonov pojav]] povroča, da se delci počasi pomikajo proti Jupitru. Odebelitve Glavnega obroča so morda na meji med  obema obročema.<ref>[http://www.astro.umd.edu/~hamilton/research/preprints/BurSimSho03.pdf  Sistem Jupitrovih obročev]</ref> Obročev notranji rob je zelo blizu 2 : 1 Lorentzovi resonanci.<ref name=Burns2001/><ref name=Hamilton1994/><ref name=Burns1985/>

== Obroči Gossamer ==
[[Slika:Jovian Gosamer Rings PIA00659.jpg|thumb|300px|right|Posnetek obročov Gossamer z naprej sipano svetlobo]]

Izraz ''»gossamer«'' pomeni nekaj kar je izredno tanko, skoraj brezsnovno. V prenesenem pomenu se uporablja tudi za tanko tkanino.
Gossamer obroč je sestavljen iz dveh manjših obročev. Prvi je povezan z luno Amaltejo, drugi pa z luno Tebo.

=== Amaltejin obroč ===
Amaltejin obroč je zelo slabo viden, razteza se od okoli 129.000 km (1,80 R<sub>J</sub>) do tirnice lune Amalteje (182.000 km ali 2,54 R<sub>J</sub>).<ref name=Ockert-Bell1999/><ref name=Burns2004/> Njegovega notranjega roba ni možno natančno določiti, ker je Glavni obroč precej bolj svetel.<ref name=Ockert-Bell1999/> Debelina obroča je približno 2.300 km pri tirnici Amalteje in se manjša v smeri proti Jupitru.<ref name=dePater1999/> Obroč je najbolj svetel na vrhu in na dnu ter postaja vedno bolj svetel proti Jupitru.<ref name=Ockert-Bell1999/> Zunanja meja je precej ostro zaključen, posebno še na zgornjem robu.<ref name=Ockert-Bell1999/> V naprej sipani svetlobi je ta obroč za okoli 30-krat šibkejši kot Glavni obroč.<ref name=Ockert-Bell1999/> Nazaj sipano svetlobo sta zaznala samo teleskop na Observatoriju Keck<ref name=dePater1999/> in kamera na vesoljskem teleskopu Hubble.<ref name=Showalter2005>{{cite conference |last=Showalter|first=M.R. |author2=Burns, J. A.|author3=de Pater, I.|display-authors=etal |title=Updates On The Dusty Rings Of Jupiter, Uranus And Neptune |date=26.–28. september 2005 |book-title=Proceedings of the Conference held September 26–28, 2005 in Kaua'i, Hawaii. LPI Contribution No. 1280 |pages=130|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2005LPICo1280..130S}}</ref> Nazaj sipana svetloba kaže tudi posebno strukturo kot večanje svetlosti znotraj tirnice Amalteje.<ref name=dePater1999/><ref name=Showalter2008/> Optična globina obroča je okoli 10<sup>-7</sup>, skupna masa obroča pa znaša med 10<sup>7</sup> in 10<sup>9</sup> kg.<ref name=Esposito2002/><ref name=Burns1999/><ref name=Kruger2008/>

=== Tebin obroč ===
Ta obroč je med vsemi Jupitrovimi obroči najšbkejši. Kaže rahlo strukturo s pravokotnim presekom. Sega od tirnice lune Tebe (226.000 km ali 3,11R<sub>J</sub>) do 129.000 km (1,8 R<sub>J</sub>).<ref name=Ockert-Bell1999/><ref name=Burns2004/> Notranji rob ni jasno viden zaradi mnogo svetlejšega Glavnega obroča.<ref name=Ockert-Bell1999/> Debelina obroča je okoli 8.400 km pri tirnici lune Teba in pada v smeri proti Jupitru.<ref name=dePater1999/> Obroč je najbolj svetel na vrhu in na dnu, svetlost pa raste proti planetu.<ref name=Showalter2008>{{cite journal|last=Showalter|first=Mark R.|author2=de Pater, Imke|author3=Verbanac, Guili |display-authors=etal|title= Properties and dynamics of Jupiter’s gossamer rings from Galileo, Voyager, Hubble and Keck images|journal=Icarus|year=2008|volume=195|pages=361–377|doi=10.1016/j.icarus.2007.12.012|url=http://www.astro.umd.edu/~hamilton/research/reprints/ShoPatVer08.pdf|format=pdf}}</ref> Zunanji rob ni posebno ostro odrezan, saj se razprostira v področju preko 15.000 km.<ref name=Ockert-Bell1999/> Obstaja pa komaj vidno nadaljevanje obroča čez tirnico Lune Teba. Ta del se razteza do razdalje 260.000 km (3,5R<sub>J</sub>).<ref name=Ockert-Bell1999/><ref name=Kruger2008/> V svetlobi, sipani naprej, je 3-krat šibkejši kot Amaltejin obroč.<ref name=Ockert-Bell1999/> V nazaj sipani svetlobi je opazno povečanje svetlosti v notranjosti lune Teba.<ref name=dePater1999/> V letih 2002 in 2003 je sonda [[Galileo (sonda)|Galileo]] letela skozi Tebin obroč. Meritve so potrdile, da vsebuje delce velikosti od 0,2 do 3 μm. To potrjuje, da je obroč v glavnem sestavljen iz prahu.<ref name=Kruger2003>{{cite conference |last=Krüger |first=H.|author2=Grün, E.|author3= Hamilton, D. P. |title=Galileo In-Situ Dust Measurements in Jupiter's Gossamer Rings |date=18–25 July 2004|book-title=35th COSPAR Scientific Assembly |pages=1582 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2004cosp...35.1582K}}</ref><ref name=Kruger2008>{{cite journal|last=Kruger|first=Harald|author2=Hamilton, Duglas P.|author3=Moissl, Richard|author4=Grun, Eberhard|title=Galileo In-Situ Dust Measurements in Jupiter’s Gossamer Rings|journal=Icarus|year=2009|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2008arXiv0803.2849K|doi=10.1016/j.icarus.2009.03.040|volume=2003|issue=1|pages=198–213}}</ref>

Optična globina je okoli 3 x 10<sup>-8</sup>, kar je trikrat manj kot Amaltejin obroč, skupna masa pa je enaka kot pri Amaltejinem obroču.<ref name=Esposito2002/><ref name=Burns1999/><ref name=Kruger2008/>

=== Izvor ===
Prah v Amaltejinem in Tebinem obroču ima verjetno isti izvor kot prah v Glavnem obroču in Halo obroču<ref name=Burns1999/> – luni Amalteja in Teba.<ref name=Burns1999/> Meteoriti, ki z veliko hitrostjo priletijo na površino lun, dvigujejo delce, ki se potem po spiralnem tiru zaradi [[Poynting-Robertsonov pojav|Poynting-Robertsonovega pojava]] gibljejo vedno bliže Jupitru.<ref name=Burns1999/> Debelina je odvisna od [[naklon tira|naklonov tirnic]] lun.<ref name=Burns2004/>

== Raziskovanja ==
Obstoj Jupitrovih obročev je potrdilo že plovilo [[Pioneer 11]] v letu [[1975]].<ref name=Fillius1976>{{cite journal |last=Fillius |first=R. W. |author2=McIlwain, C. E.|author3=Mogro-Campero, A. |title=Radiation Belts of Jupiter - A Second Look |journal=Science |year=1975 |volume=188|pages=465–467 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1975Sci...188..465F }}</ref> Leta 1979 je [[Voyager 1]] obroče posnel,<ref name=Smith1979/>istega leta pa je [[Voyager 2]] opravil natančnejše meritve in našel strukturo obročev.<ref name=Burns1987/> Posebno dobre posnetke je naredila sonda [[Galileo (sonda)|Galileo]] med letoma 1994 in 2003.<ref name=Ockert-Bell1999/> S površine Zemlje so raziskovali Jupitrove obroče na [[Observatorij Keck|Observatoriju Keck]].<ref name=dePater1999/> S plovilom [[New Horizons]] so opazovali drobno strukturo v Glavnem obroču.<ref name="New Horizons">{{navedi splet|title=Jupiter's Rings: Sharpest View|date=1. maj 2007|publisher=NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute|url=http://pluto.jhuapl.edu/gallery/missionPhotos/pages/050107/050107_10.html|accessdate=2007-05-31}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2002 je sonda [[Cassini ˙sonda)|Cassini]] na poti proti [[Saturn]]u opazovala tudi Jupitrove obroče.<ref name=Brown2003>{{cite journal |last=Brown |first=R. H. |author2=Baines, K. H.|author3=Bellucci, G.|display-authors=etal |title=Observations with the Visual and Infrared Mapping Spectrometer (VIMS) during Cassini’s Flyby of Jupiter |year=2003 |journal=Icarus |volume=164 |pages=461–470|doi=10.1016/S0019-1035(03)00134-9 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2003Icar..164..461B}}</ref>

== Glej tudi ==
* [[planetni obroč]]
* [[Saturnovi obroči]]
* [[Uranovi obroči]]
* [[Neptunovi obroči]]

== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Jupiter (rings)}}
* [http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/jupringfact.html Podatki o Jupitrovih obročih] {{ikona en}}
* [http://www.astro.umd.edu/~hamilton/research/preprints/BurSimSho03.pdf Zelo natančen opis Jupitrovih obročev] {{ikona en}}
* [http://pluto.jhuapl.edu/  Stran New Horizons] {{ikona en}}
{{-}}
{{Jupitrove lune}}
{{Footer_SolarSystem}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Planeti]]
[[Kategorija:Jupiter|*]]
[[Kategorija:1979 v znanosti]]


[[de:Jupiter (Planet)#Ringsystem]]
[[ja:木星の衛星と環#環]]