Ogled vira Klor

{{infopolje klor}}
'''Klór''' ([[latinščina|latinsko]] ''chlorum'') je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Cl''' in [[atomsko število|vrstno število]] [[17 (število)|17]], masno pa 35,45. Nahaja se v 3. periodi, zato ima 3 lupnine. Ta plin je [[halogen]] iz 17. [[skupina periodnega sistema|skupine]], [[zelena|zelenkasto]] [[rumena|rumen]], dvainpolkrat gostejši od [[zrak]]a, z močnim vonjem. Do izuma prvih [[plinska maska|plinskih mask]] se je masovno uporabljal na bojiščih v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], kjer je imela njegova uporaba velik psihološki učinek na moralo vojakov. Pozneje so njegovo uporabo na bojnem polju zamenjali bolj učinkoviti bojni strupi, npr. [[iperit]], ki ima to lastnost, da se vpija skozi kožo. Je močan [[oksidacija|oksidant]], [[belilo]], in dezinfekcijsko sredstvo. V stiku z [[natrij]]em se burno spaja v [[sol|natrijev klorid]] (navadno sol). Človeško telo vsebuje klor v oblikah soli in sicer 1,2g na kilogram telesne mase. Poznamo več vrst klorovih soli, kot najbolj znana je [[kuhinjska sol|natrijev klorid]], bolje poznana kot ''kuhinjska sol'' ali ''navadna sol''. 

Kot sestava kuhinjske soli in drugih spojin ga je v naravi dovolj in je kot [[mikronutrient]] potreben za večino oblik [[življenje|življenja]] - kloridni ion je kot oksidant ključen element [[membranski potencial|membranskega potenciala]] [[vzdražnost|vzdražnih]] [[celica|celic]];<ref>Kimball, John W. »[http://users.rcn.com/jkimball.ma.ultranet/BiologyPages/E/ExcitableCells.html Excitable Cells] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100908082742/http://users.rcn.com/jkimball.ma.ultranet/BiologyPages/E/ExcitableCells.html |date=2010-09-08 }}« Kimball's Biology Pages. Pridobljeno 6.9.2010.</ref> v [[rastline|rastlinah]] je poleg tega kot eden treh najpomembnejših [[kofaktor]]jev udeležen v [[fotosistem II|fotosistemu II]], enem od dveh kemičnih kompleksov, ki poganjata [[fotosinteza|fotosintezo]].<ref>{{navedi revijo |author=Hänscha, Robert & Mendel Ralf R. |year=2009 |title=Physiological functions of mineral micronutrients (Cu, Zn, Mn, Fe, Ni, Mo, B, Cl) |journal=Current Opinion in Plant Biology |volume=12 |issue=3 |pages=259–266 |doi=10.1016/j.pbi.2009.05.006 | issn = 1369-5266 }}</ref>

== Pomembne lastnosti ==

Čisti kemični element ima fizikalno obliko dvoatomskega zelenega plina Cl<sub>2</sub>. Ime ''klor'' izhaja iz [[grščina|grškega]] ''chloros'', ki pomeni zeleno. Za človeka je strupen.

Ta element je član halogenske vrste, ki tvori [[sol]]i, in ga lahko iz [[klorid]]ov izločimo z [[oksidacija|oksidacijo]] ter pogosteje tudi z [[elektroliza|elektrolizo]]. Klor je zelenkasto-rumen plin, ki zlahka reagira s skoraj vsemi drugimi elementi. Pri 10 [[Celzij|°C]] en [[liter]] vode raztopi 3,10 litra klora, pri 30&nbsp;°C pa le še 1,77 litra.

== Spojine klora in ogljika ==

Veliko število organskih klorovih spojin je narejenih umetno. Pomembni so  kloralkani, kloralkeni in klorove arome. Spojine so uporabljane predvsem kot topila, hladilne tekočine, hidravlična olja, sredstva za zaščito rastlin ali kot snovi za izdelavo zdravil.

Med spojine klora in ogljika  spadajo tudi nekatere zelo strupene, dolgo obstojne ter biološko akumulativne spojine. Prvih dvanajst strupenih snovi, tako imenovanih »ducat umazanih«, ki so omenjene v [[Stockholmska konvencija|Stockholmski konvenciji]], so vse brez izjeme organokloridi.

== Pridobivanje ==
Klor industrijsko pridobivajo z [[Downov proces|Downovim procesom]]. Postopek je v osnovi enak kot pri [[elektroliza|elektrolizi]], razlika je samo v tem, da [[natrijev klorid]] segrejejo na 800&nbsp;°C, preden skozenj spustijo [[električni tok]].

:<math>\mbox{2NaCl} \rightarrow \mbox{2Na} + \mbox{Cl}_2</math>

Ko elektrika steče skozi talino, se ta razcepi na anodni in katodni strani kot [[natrij]] in klor. Klor ujamejo, ga ohladijo in akumulirajo, natrij pa kot staljena [[kovina]] odteče. Naprava je sestavljena iz treh [[elektroda|elektrod]] - dveh negativnih, ki se vrtita in odstranjujeta nastali natrij, ter velike [[ogljik]]ove anode, na katero se nalaga klor. 

Laboratorijsko se Klor navadno pridobiva z reakcijo kalijevega manganata in [[klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]]:

:<math>\mbox{2KMnO}_4 + \mbox{10HCl} \rightarrow \mbox{5Cl}_2 + \mbox{K}_2\mbox{O} + \mbox{MnO}</math>

== Sklici in opombe ==
{{opombe|2}}

== Zunanje povezave ==
[http://www.sotom.si/FileDir/EF1973B86F1465DF8B1F2D7EC9E6B247..pdf Varnostni list tekočega klora]
* [http://www.periodicvideos.com/videos/017.htm Klor (video)], University of Nottingham
{{Wikislovar|klor|Klor}}

{{navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}}

{{Element-stub}}

[[Kategorija:Klor|*]]
[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:Halogeni]]
[[Kategorija:Onesnaževala]]
[[Kategorija:Varnost in zdravje pri delu]]
[[Kategorija:1774 v znanosti]]
[[Kategorija:Reaktivne nekovine]]
[[Kategorija:Diatomične nekovine]]
{{normativna kontrola}}