Ogled vira Kolo (prevozno sredstvo)

{{drugipomeni3|kolo (razločitev)}}
[[Slika:Left side of Flying Pigeon.jpg|thumb|upright=1|Najbolj množično izdelan in uporabljen model kolesa je kitajski ''Flying Pigeon'', s 500 milijoni delujočih primerkov.<ref name="Koeppel2007">{{sktxt|Koeppel|2007}}.</ref>]]
[[Slika:Set of bicycles in Buenos Aires.JPG|thumb|upright=1|Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu.]]
[[Slika:Rog_amater.JPG|thumb|right|220px|Kolo, izdelano v slovenski tovarni [[Rog (tovarna)|Rog]]]]

'''Kolo''' (tudi '''dvókoló''' ali '''bicíkel''') je [[prevozno sredstvo]] brez lastnega [[pogon]]a. Sestavljeno je iz ogrodja in dveh [[kolo|koles]], pri čemer je zadnje (največkrat) preko [[veriga|verige]] in zobnikov povezano s pedaloma in gonilkama, preko katerih [[človek]] poganja kolo. 

Kolo kolesar oziroma voznik usmerja s krmilom, kamor so pritrjene [[zavora|zavore]], občasno tudi zvonec ali druga oprema. Dvokolo se je izkazalo za izredno učinkovito prevozno sredstvo v času, ko je primanjkovalo [[denar]]ja, ravno tako učinkovito pa deluje v [[mesto|mestih]] z gostim prometom, kot sta npr. [[Peking]] in [[Amsterdam]].

Zgodovina kolesa in kolesarstva se je pričela v 19. stoletju. V marsikateri regiji sveta je kolo najbolj množična oblika prevoza, uporablja pa se lahko tudi kot igrača, športni pripomoček, vojaški in policijski pripomoček, rekvizit za hitrostna tekmovanja in za kurirske/prevozne storitve. Samo dvokolo se v sestavi in podobi od prvih zasnov ni veliko spremenilo. Razvoj je potekal z izbiro drugačnih materialov v sestavi in s pomočjo računalniške analize vožnje.

Uporaba kolesa je imela velik učinek na družbo. Poleg tega je bilo kolo tudi eno od najbolj pomembnih praktičnih sredstev, ki je ponujalo navdih za novejše industrijske metode. Kar nekaj komponent, ki so bile pomembne za razvoj [[Avtomobil|avtomobilov]], je bilo namreč razvitih za uporabo pri kolesih, kot so na primer [[Pnevmatika|pnevmatike]], [[kroglični ležaj]]i, verižni pogon za zobce in z žicami utrjena kolesa.<ref>{{sktxt|Heitmann|2009|pp=11}}.</ref>

Na Slovenskem je bila najbolj znana tovarna koles [[Ljubljana|ljubljanska]] tovarna [[Rog (tovarna)|Rog]], ki je delovala med letoma 1951 in 1994.<ref>{{navedi splet |url= http://www.dedi.si/dediscina/366-tovarna-koles-rog|title=Tovarna koles Rog |accessdate=30.8.2015 |date= |format= |work=Dedi.si }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/adijo-tovarna/adijo-tovarna-tovarna-rog-je-cvetela-v-drugacnih-casih.html |title=Adijo, tovarna: Tovarna Rog je cvetela v drugačnih časih  |accessdate=30.8.2015 |date=4.4.2014 |format= |work=Delo d.d. }}</ref>

== Zgodovina ==
{{glavni|zgodovina kolesa}}
[[Slika:Bicycle evolution-numbers SL.svg|thumb|right|300px|Poenostavljena evolucija razvoja dvokolesa s približno označbo obdobja, ko se je nek tip kolesa pričel pogosteje pojavljati.]]

Lesena [[konjska ciza]] ([[Poganjalec|drezina]]) na kolesih iz okoli 1820 je ena prvih priprav na dveh kolesih, ki je bila dovolj udobna in uporabna. Izumil jo je nemški baron [[Karl Drais]] kot tekoči stroj (''Laufmaschine''). Šteje za predhodnika kolesa, a ni imel pedal. Ta različica je bila predstavljena v Nemčiji leta 1817. Uporabnik je zajezdil na lesenem okviru, ki je bil oprt na dve zaporedni kolesi, usmerjal kolo s krmilom in ga poganjal z nogami<ref name="csts">{{navedi splet|publisher=Canada Science and Technology Museum |title=Baron von Drais’ Bicycle |url=http://www.sciencetech.technomuses.ca/english/collection/cycles2.cfm |accessdate=10.2.2014}}</ref><ref>{{harvnb|Herlihy|2004|p=26}}</ref> Prvi mehanični dvokolesni pogon naj bi leta 1839 izdelal Škot [[Kirkpatric MacMillan]], četudi to ni še povsem izčrpno dokazano. Isti škotski kovač naj bi bil vpleten tudi v prvi kolesarski prometni prekršek.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bbc.co.uk/news/magazine-13040607 |title=Is dangerous cycling a problem? |publisher=BBC |date=13.4.2011 |accessdate=11.2.2014}}</ref>

V 60. letih 19. stoletja sta Francoza [[Pierre Michaux]] in [[Pierre Lallement]] razvila kolesarski okvir, tokrat z dodajanjem ročice z vpetim pedalom na povečano sprednje kolo dvokolesa, ki je dobilo ime [[velociped]]. Sledile so inovacije, ki pogon namestijo na zadnje kolo, najbolj znan je velociped Škota [[Thomas McCall|Thomasa McCalla]] iz leta 1869. Isto leto je [[Eugène Meyer]] iz Pariza uvedel z naperami vpeta kolesa. V Coventryju v Angliji so prvič proizvedli kolo, ki ima trikotni okvir in je zelo podobno sedaj običajnemu okvirju kolesa. V slovenskem prostoru je pomembne inovacije pri tekmovalnem kolesu izdelal inovator [[Janez Puh]] v svoji tovarni v [[Gradec|Gradcu]], ki je prešla tudi v proizvodnjo motornih koles in celo avtomobilskih podvozij.

Kolesa in [[kočija|kočije]] so bila pred uvedbo avtomobilov najbolj običajna in zanesljiva oblika zasebnega prevoza. Širjenje, uporaba in oglaševanje, posvečeni tem vrstam prevoza, je vodilo tudi k izboljšavam in kvalitetnejši cestogradnji.<ref>{{harvnb|Herlihy|2004|p=280}}</ref>

<gallery mode="packed">
Draisine or Laufmaschine, around 1820. Archetype of the Bicycle. Pic 01.jpg|Lesena [[konjska ciza]] ([[drezina]]) na kolesih iz okoli 1820
Michauxjun.jpg|[[Pierre Michaux|Michauxev]] sin Ernest na [[velociped]]u 1868
Pierre Lallemant 1870.jpg|[[Pierre Lallement]] na velocipedu 1870
bicycle two 1886.jpg|[[Štiricikel]] v Washingtonu 1885
Women on bicycles, late 19th Century USA.jpg|Ženske na kolesih po neutrjenih cestah ZDA na koncu 19.stoletja
Ordinary bicycle01.jpg|Navadno kolo iz češkega muzeja [[Škoda]]
BicyclePlymouth.jpg|Kolo v [[Plymouth]]u na začetku 20. stoletja
</gallery>

== Etimologija ==

Beseda ''kolộ'' je skrajšana iz ''dvộkolộ''. Enako je [[stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''kolo'', [[rodilnik]] ''kolese'', [[hrvaščina|hrvaško]], {{jezik-sr|kȍlo}}, {{jezik-mk|тркало}}: ''trkalo'' ali колце: ''kolce'', [[narečje|narečno]] in [[staroruščina|staro rusko]] ''kólo'' (sedaj knjižno [[:ru:Колесо|колесо́]]: ''kolesó''), {{jezik-cs|kolo}}, {{jezik-sk|koleso}} (pogovorno, narečno zastarano ''kolo''). [[praslovanščina|Praslovansko]] *''kolo'', rodilnik *''kolese'' je izpeljano iz [[indoevropski jeziki|indoevropskega]] korena *''k<sup>ṷ</sup>el(H)-'' – 'vrteti (se)', kar je znano še v staroindijski besedi ''cárati'' – 'premika se', [[stara grščina|starogrško]] ''pélō'' – 'premikam se', albansko ''sjell'' – 'prinesem, obračam', {{jezik-la|colere}} – 'naseliti, poseliti, obdelovati zemljo'. Beseda s pomenom 'kolo' je v nekaterih indoevropskih jezikih nastala iz reduplicirane tvorbe ''*k<sup>ṷ</sup>ek<sup>ṷ</sup>lo-'', npr. staroindijsko ''cakrá-'' – 'kolo, krog', [[avestijščina|avestijsko]] ''čaxra-'' – 'kolo', starogrško ''kýklos'' – 'kolo, krog'.<ref>{{sktxt|Snoj|1997|pp=248}}.</ref>

Beseda ''bicíkel'' je povzeta prek sodobnih evropskih jezikov, {{jezik-fr|bicycle}}, ''bicyclette'', {{jezik-en|bicycle}} iz novolatinske ''bicyclus'', zloženke iz latinskega ''bi-'' – 'dvo-' in ''cyclus'', kar je izposojeno iz starogrškega ''kýklos'' – 'kolo, krog'. Bicikel je tako dobesedni prevod te novolatinske besede<ref>{{sktxt|Snoj|1997|pp=31}}.</ref> Podobno je [[cikel]], [[monokolo|monocikel]], [[tricikel]], [[štiricikel]] ('kvadrocikel'). Angleška beseda ''bicycle'' se je prvič pojavila v angleškem tisku v časopisu ''[[The Daily News (UK)|The Daily News]]'' leta 1868 in je opisovala »bicikle in tricikle« na »[[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] in [[Boulognski gozd|Boulognskem gozdu]].«<ref name=OED>{{citat|title=bicycle|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> Besedo so prvič uporabili leta 1847 v francoski publikaciji za opis neidentificiranega dvokolesnega vozila, verjetno [[kočija|kočijo]].<ref name=OED /> Oblika kolesa je bil napredek za velociped, čeprav so se besede nekaj časa pomensko prekrivale.<ref name=OED /><ref name="etymonline">{{navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=bicycle|title= bicycle (n.)|publisher=Online Etymology Dictionary|date=|accessdate=2014-02-10|language=en}}</ref> Ni točno jasno ali angleška beseda izhaja iz francoske. Več francoskih virov navaja tudi obratno, pri čemer se predpostavlja, da je to zato, ker je Lallement, prej uslužbenec francoske tovarne [[otroški voziček|otroških vozičkov]] v Nancyju, leta 1864 v Parizu izboljšal Macmillanov pedalni velociped iz leta 1839 in leta 1865 nesel izum v ZDA, kjer je zanj skupaj z Jamesom Carrollom iz New Havena ([[Connecticut]]) dobil patent leta 1866.<ref name="etymonline" /><ref>{{navedi splet|url= http://www.pat2pdf.org/pat2pdf/foo.pl?number=0059915|title=No. 59,915|date= |accessdate=2010-07-18|language=en}}</ref> Poleg tega je bila njegova oblika prevoznega sredstva v patentu zelo podobna konjski cizi/velocipedu, ki jih je izdelal [[Denis Johnson (izumitelj)|Denis Johnson]] iz Londona.

V novejšem času se za kolo (in kot [[sinonim]] za [[motorno kolo]]) pojavlja tudi [[sleng]]ovska beseda ''bike'' (''bajk''), ki je okrajšana angleška beseda za ''bicycle''. Poleg angleških besed ''bicycle'' in ''bike'' se predvsem v angleščini rabijo tudi besede ''pushbike'',<ref>{{citat|title=pushbike|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> ''pedal cycle'',<ref>{{citat|title=pedal cycle|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> ali ''cycle''.<ref>{{citat|title=cycle|work=[[Oxford English Dictionary]]|edition=3.|publisher=Oxford University Press|date=september 2005|url= }}</ref> Beseda ''bike'' se rabi tudi v zloženkah, npr: ''bike park,''<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+park|title= bike park|work= [[Gigafida]]|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913205322/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+park|url-status= dead}}</ref> ''bike shop'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+shop|title= bike shop|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304100227/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+shop|url-status= dead}}</ref> ''bike show'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+show|title= bike show|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20160914021800/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+show|url-status= dead}}</ref> ''bike slalom'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+slalom|title= bike slalom|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913224655/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bike+slalom|url-status= dead}}</ref>, ''mountain bike'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=mountain+bike|title= mountain bike|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-14|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304101329/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=mountain+bike|url-status= dead}}</ref> ''snow bike''<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=snow+bike|title= snow bike|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-13|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913214715/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=snow+bike|url-status= dead}}</ref> ipd., ter v pridevniški rabi: ''bikeov'',<ref>{{navedi splet|url= http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bikeov|title= bikeov|work= Gigafida|date= |accessdate= 2015-09-14|archive-date= 2016-09-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160913174658/http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=bikeov|url-status= dead}}</ref> ''bikerski''.<ref>{{navedi splet|url= http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=bikerski|title=bikerski|work=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]|date=2015-01-14|accessdate=2015-09-13}}</ref>

V [[Unicode]] je [[kodna točka]] za »bicikel« 0x1f6b2. [[NCR|Numerična entiteta]] <code>&amp;#x1f6b2;</code> v [[HTML]] tvori 🚲.<ref>{{navedi splet|url=http://www.unicode.org/charts/PDF/U1F680.pdf |title=Transport and Map Symbols|publisher=unicode.org|accessdate= 2014-02-10|language=en}}</ref>

== Tehnične izboljšave ==
[[Slika:Firefighter bicycle.jpg|thumb|Gasilska kolesa]][[Slika:Giant bike that Alexander Vinokourov used 20060203.jpg|thumb|left|190px|Vrhunsko [[cestno kolo]]]]

Kolesa so vedno sledila razvoju in izboljšavam tehnike praktično od samega začetka. Največ inovacij je nastalo z uvedbo modernih materialov in z uporabo ter kontrolo na različnih obremenitvah. Računalniški dizajn je omogočal boljši izračun in kvalitetnejše okvirje, pa tudi specializacijo posebnih tipov koles, namenjenih specifični rabi. Kolesarstvo je tako postalo zelo raznolika dejavnost za konstruktorje. Pomembna novost je tudi raba [[Ogljikovo vlakno|ogljikovih vlaken]], ki so povečala trdnost koles in zmanjšala težo.

Dvokolo se običajno naziva kolo. Tako sta monocikel in tricikel iz iste družine in so včasih na voljo v istih trgovinah.

== Uporabnost ==
Dvokolo je izredno učinkovito tako v smislu mehanike kot tudi biološke dejavnosti, saj je na primer najučinkovitejše prevozno sredstvo na izključno človeški pogon.<ref name="wilson_1973">{{sktxt|Wilson|1973}}.</ref> Iz mehanične perspektive se do 99 % kolesarjeve energije, vnešene v pedala, prenese tudi v sama kolesa, četudi se zaradi prestavnega mehanizma to lahko zmanjša za 10–15 %. Med prometnimi sredstvi je kolo najučinkovitejše [[prevozno sredstvo]].<ref>
[http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html "Johns Hopkins Gazette"],
30.8.1999</ref><ref name="whitt">{{sktxt|Whitt|Wilson|1982}}.</ref><ref name="wilson_1973" />
[[Slika:LongJohn08.jpg|right|thumb|Tovorno kolo, izdelano pri SCO na Danskem, lahko nosi preko 100 kg.]]

=== Mehanska učinkovitost ===
V mehanskem smislu tudi do 99 % vnesene energije kolesarja na pedale preide na kolesa ob uporabi čiste naoljene verige pri 400 W moči. Prestavni mehanizmi lahko zmanjšajo prenos energije za 1–7 % (čisto, dobro naoljen prestavni preklopnik), 4–12 % (veriga s 3-stopenjsko prestavo ob pedalih), ali celo 10–20 % (posebna 3-stopenjska prestava z jarki). Večja učinkovitost se doseže z večjim nanosom moči na pedala in bolj direktnim pogonom na prestave oziroma večjimi zobniki.<ref name="wilson">{{sktxt|Wilson|Papadopoulos|2004}}.</ref>{{rp|343}}<ref>{{navedi splet
 |title       = Pedal Power Probe Shows Bicycles Waste Little Energy
 |url         = http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html
 |author      = Phil Sneiderman Homewood
 |publisher   = Johns Hopkins Gazette
 |date        = 30.8.1999
 |accessdate  = 21.2.2010
 |archiveurl  = https://web.archive.org/web/20100201184425/http://www.jhu.edu/~gazette/1999/aug3099/30pedal.html
 |archivedate = 2010-02-01
 |url-status  = live
 |language    = en
}}</ref>

=== Energetska učinkovitost ===
Kolesar, ki potuje na kolesu s 16–24 km/h in uporablja le raven moči, potrebne za hojo, s kolesom doseže rezultate, ki so primerjalno dokazale, da gre za najbolj energetsko varčno prevozno sredstvo za ljudi, ki je široko na voljo.<ref name="MacKay">{{navedi knjigo
| title = Sustainable Energy
| edition = First
| last = MacKay
| first = David J C
| year = 2008
| publisher = UIT Cambridge Ltd
| page = 128}}</ref> [[Zračni upor]], ki se dviguje s kvadratno vrednostjo hitrosti, zahteva posledično vedno večjo fizično moč. [[Slika:RacingBicycle-non.JPG|right|thumb|Dirkalno kolo je lahko, dovoli tudi prosto gibanje nog, kolesarju je v zanj udobnem aerodinamičnem položaju, prestave so prirejene za največji prestavni učinek in najmanjšo možno izgubo energije pri vrtenju gum.]]

Na trdni ravni podlagi oseba, težka 70 kg, potrebuje približno 60 [[Watt|W]], da hodi s hitrostjo 5 km/h.<ref name=watts>{{navedi splet
|title = A study of passive weight-bearing lower limb exercise effects on local muscles and whole body oxidative metabolism: a comparison with simulated horse riding, bicycle, and walking exercise
|last = Kohsuke Shimomura
|url=http://www.dynamic-med.com/content/pdf/1476-5918-8-4.pdf
|accessdate= 26.7.2014
|date=10.11.2009
| url-status=live|display-authors=etal}}</ref> Ta ista oseba na običajnem kolesu, na isti vrsti podlage in z istim vložkom moči potuje s hitrostjo 15 km/h.<ref name=calc>{{navedi splet
|title = Speed&Power Calculator
|last = Zorn
|first = Walter
|url=http://www.kreuzotter.de/english/espeed.htm
|accessdate=27.3.2015
|date=27.3.2015}}</ref> Energija, potrebna za kolesarjenje, tako znaša le tretjino energije, potrebne za hojo.

==== Izvajanje moči ====

Aktivni ljudje lahko proizvedejo približno 1,5 W/kg (netrenirane ženske) v daljšem obdobiju. Maksimalna moč, proizvedena za eksplozivnih nekaj sekund, lahko doseže celo 24 W/kg (prvovrstni moški atleti za obdobje 5 sekund). 5 W/kg je stopnja, realno dosegljiva za običajne moške trenirane atlete za daljša obdobja.<ref>[http://home.trainingpeaks.com/blog/article/power-profiling Power profiling data table version 4.0 by Andy R. Coggan]</ref> Maksimalni nivo proizvedene moči v eni uri sega od 250 W (zdravi moški) do 500 W (izredni moški atleti).<ref name="wilson" />{{rp|44}}

=== Porabljanje moči ===

Energijski vnos v človeško telo je običajno hrana, ki jo merimo praviloma v [[kalorija]]h ali [[džul]]ih. Povezava med prevoženo ali prehojeno razdaljo in telesno maso posameznika, pa seveda vneseno energijo, se meri z enoto kJ/(km∙kg). Stopnja užite hrane, torej količina energije, zaužite v določenem obdobju, se imenuje vnesena moč, meri pa se v kcal/dan, oziroma J/s (1.000 kcal/d ~ 48,5 W).

Vnesena moč se lahko določi tudi z meritvijo kisika v telesu, na dolgi rok pa se lahko meri tudi s spremljanjem zaužite hrane ob ohranjanju enake teže opazovanega. Merjena moč vključuje tudi moč, ki jo telo potrebuje za osnovne telesne funkcije brez napora.

Potrebna hrana je lahko izračunana tudi z deljenjem porabljene energije z izmerjeno učinkovitostjo mišic. Običajno je vrednost učinkovitosti mišic med 18–26 %. Iz zgornjega primera: Če se oseba težka približno 70&nbsp;kg vozi s kolesom s hitrostjo 15&nbsp;km/h z močjo 60 W in mišično učinkovitostjo 20 % po predvidevanjih, bi po grobi oceni potrebovali 1 kJ/(km∙kg) ''dodatne'' hrane, da bi ta oseba vozila, pri tem pa treba paziti na moč, ki jo potrebuje kolesar za samo vzdrževanje organov in metabolizma, ki jo je potrebno odšteti vnešeni moči. Za izračun vožnje starejše ženske, manjše postave, težke 70 kg, bi bila lahko ocena te minimalno potrebne moči za organizem 60 W, a temu je potrebno dodati še nekaj W ob mlajši netrenirani osebi, saj tako starost, bolezen, slabo srce, vplivajo na oceno potrebno za vzdrževanje metabolizma. Ocena 60 W je zato praviloma premajhna.<ref>{{navedi splet
|title=Harris-Benedict-equation calculator
|url=http://www.globalrph.com/harris-benedict-equation.cgi
|accessdate=27.3.2015
|date=27.3.2015
|archive-date=2015-04-02
|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402145957/http://www.globalrph.com/harris-benedict-equation.cgi
|url-status=dead
}}</ref> Z vpogledom na nova dejstva o osebi, ki vozi kolo, se je učinkovitost vožnje prepolovila, oseba potrebuje za vožnjo približno 2 kJ/(km∙kg) ''dodatne'' hrane.

Četudi izračuni kažejo velik dvig zahtevane vnesene energije za nezahtevno kolesarjenje, se to v praksi komajda opazi, saj se dodatna zahtevana energija ene ure kolesarjenja napolni s 50 gramov oreščkov ali čokolade. Z dolgim, hitrim ali vzpenjajočim kolesarjenjem pa so zahteve po hrani znatno višje. Pri izračunu je pomemben tudi tip hrane, ki zapolni pomanjkanje. Tudi energija, potrebna za proizvodnjo, dostop, nakup in kuhanje hrane, je pomembna pri samem izračunu.

=== Tipične hitrosti ===

Pri vsakdanjem uporabnem kolesarjenju so seveda prisotne velike razlike v izračunih hitrosti. Starejša oseba v pokončnem kolesu, namenjenem cestni vožnji, lahko občasno vozi tudi manj kot 10 km/h, mlajša in bolj spočita oseba pa lahko na istem kolesu zlahka redno dosega tudi dvakrat višje hitrosti. Za kolesarje v [[København|Københavnu]] je izračunana povprečna hitrost kolesarjev 15,5 km/h.<ref>{{navedi splet|title=Bicycle statistics|url=http://subsite.kk.dk/sitecore/content/Subsites/CityOfCopenhagen/SubsiteFrontpage/LivingInCopenhagen/CityAndTraffic/CityOfCyclists/CycleStatistics.aspx|work=City of Copenhagen website|publisher=City of Copenhagen|accessdate=12.12.2013|date=13.6.2013|archive-date=2013-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212093813/http://subsite.kk.dk/sitecore/content/Subsites/CityOfCopenhagen/SubsiteFrontpage/LivingInCopenhagen/CityAndTraffic/CityOfCyclists/CycleStatistics.aspx|url-status=dead}}</ref>

Z uporabo dirkalnega kolesa pa tudi običajno natrenirana oseba dosega hitrosti 50 km/h na ravni podlagi na krajše razdalje.

==== Kolesarski hitrostni rekordi ====

Najvišja dosežena hitrost, dosežena z vozili na lasten človeški pogon na izravnani zemlji, brez pomoči vetra in brez zunanje pomoči (motor ne sme ponujati spredaj zavetrja, lahko pa pomaga [[gravitacija]]) je bila dosežena leta 2013 in znaša 133,78 km/h. Dosežena je bila na položnem kolesu v Nevadi, kolesar Sebastiaan Bowier je vozil posebej prilagojeno ležeče kolo VeloX3.<ref>{{navedi novice |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-24133410 |title=Dutch cyclist claims new world speed record in Nevada |date=18.9.2013 |accessdate=21.9.2013 |work=BBC News}}</ref> Leta 1989 na Dirki po Ameriki je skupina posebnih vozil na človeški pogon prekolesarila Združene države Amerike v samo petih dneh.<ref name="wired">{{navedi novice
 |title       = World's Fastest Cyclist Hits 82.3 MPH
 |last        = Wired.com
 |url         = http://blog.wired.com/cars/2008/09/worlds-fastest.html
 |accessdate  = 2008-09-26
 |date        = 2008-09-25
 |archiveurl  = https://web.archive.org/web/20080926163047/http://blog.wired.com/cars/2008/09/worlds-fastest.html
 |archivedate = 2008-09-26
 |url-status  = live
}}</ref><ref>{{navedi splet
| url = http://www.ihpva.org/hpva/hpvarec3.html#nom01
| title = International Human Powered Vehicle Association Official Speed Records
| accessdate = 4.3.2008
| archiveurl = https://web.archive.org/web/20080412043822/http://www.ihpva.org/hpva/hpvarec3.html#nom01
| archivedate = 2008-04-12
| url-status = live
}}</ref><ref>{{navedi splet
| url = http://www.wisil.recumbents.com/wisil/fastest_list.asp
| title = Fastest Human Powered Lists
| accessdate = 4.3.2008
| archiveurl = https://web.archive.org/web/20080308021037/http://www.wisil.recumbents.com/wisil/fastest_list.asp
| archivedate = 2008-03-08
| url-status = live
}}</ref><ref>{{navedi splet
| url = http://www.legslarry.beerdrinkers.co.uk/tech/MLS.htm
| title = HPV And Bicycle Speed Records Men – Single Rider
| accessdate = 4.3.2008
| archiveurl = https://web.archive.org/web/20080412070636/http://www.legslarry.beerdrinkers.co.uk/tech/MLS.htm
| archivedate = 2008-04-12
| url-status = dead
}}</ref> Najvišja uradno zabeležena hitrost za klasično kolo v realnih pogojih je 82,52 km/h na dolžini 200 m.<ref>{{navedi splet
| url = http://www.moultonbicycles.co.uk/heritage.html#recordsracing
| title = Moulton Bicycle Company: Records and Racing
| accessdate = 26.2.2010
| archiveurl = https://web.archive.org/web/20100412154319/http://www.moultonbicycles.co.uk/heritage.html#recordsracing
| archivedate = 2010-04-12
| url-status = live
}}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://pep.metapress.com/content/l323nr7267358864/ | title = Aerodynamic research using the Moulton small-wheeled bicycle | accessdate = 26.2.2010 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>

=== Zmanjšanje teže kolesa ===

Proizvajalci koles tekmujejo med seboj, kdo bo izdelal čim lažje kolo. Na neki točki je teža kolesa postala tudi predmet profesionalnih pravil tekmovanja. Masa kolesa pri kolesarjenju pri konstantni hitrosti le zanemarljivo vpliva na potrebno moč. V smislu aerodinamike je dodatna masa celo koristna. Pri vzpenjanju pa se masa občutno pozna. 10 % zmanjšanja mase kolesa lahko pomeni tudi 10 % prihranka potrebne moči.

Zmanjšana masa kolesa se opazi med pospeševanjem. Na primer [http://www.analyticcycling.com Analytic Cycling calculator] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220115012635/https://www.analyticcycling.com/ |date=2022-01-15 }} ponudi boljše razmerje čas/razdalja za kar 0,16&nbsp;s/188&nbsp;cm pri šprinterju s 500 g lažjim kolesom. Pri dirkah v dvorani, kjer mora kolesar pritisniti na zavoro v vsakem ovinku, se ta prednost hitreje izniči. Na primer v dvoranskem dirkališču, ravni površini s štirimi vogali, pri katerih se zmanjša hitrost za 10&nbsp;km/h, običajno pa se tekmuje pri okoli 40&nbsp;km/h, se tako v eni uri prevozi 160 ovinkov. Če tehtata kolesar in kolo 90 kg, že samo zaviranje pomeni skoraj tretjino napora, vloženega v dirko, razliko, ki jo morajo nadomestiti, če bi v vozili z enakomerno hitrostjo. V teh razmerah razlika 10 % v masi kolesa pomeni 3 % prednosti za kolesarja.

==== Prednost lažjih koles ====

Najbolj vidna razlika v masi se pozna pri platiščih in gumah. Masa se namreč pozna tako pri vrtenju kot linearno in je zato celo podvojena pri kolesih.<ref>{{navedi splet
| url = https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Bicycle_performance&oldid=654144819#Reduction_of_weight_vs_reduction_of_rotating_mass
| title = Reduction of weight vs reduction of rotating mass
| accessdate = 2015-03-31}}</ref>

Zmanjšanje teže platišč in ožičenih koles se še posebej pozna pri šprinterjih in prehitevanju v ovinkih.<ref name="Zinn">{{navedi splet
| url = http://www.velonews.com/tech/report/articles/9662.0.html
| title = Technical Q&A with Lennard Zinn: The great rotating-weight debate
| accessdate = 3.2.2007
| archiveurl = https://web.archive.org/web/20061017095411/http://www.velonews.com/tech/report/articles/9662.0.html
| archivedate = 2006-10-17
| url-status = dead
}}</ref>

== Zahtevana moč ==

Pomembne in težavne polemike se razvijajo glede prihranka na teži, optimizaciji gum in aerodinamike in niso neobičajne pri kolesarstvu. Pri izračunu zahtevane [[moč]]i, ki je potrebna pri določeni relaciji, je potrebno oceniti tudi dodatno porabo [[energija|energije]], ki nastane z zračnim uporom, trenjem gum, z vožnjo v klanec in pospeševanjem ter zaviranjem.

Obstajajo uporabne in poznane enačbe za izračun moči, potrebne za premagovanje različnih uporov, večinoma gre za matematične funkcije hitrosti:
[[Slika:CyclingPowerComponents.svg|thumbnail|[[Diagram]] [[moč]]i v odvisnosti od [[hitrost]]i ob uporabi tipičnih vrednosti. [[Zračni upor]] je praviloma ob nizkih hitrosti zanemarljiv, se pa dviguje na [[kvadratni zakon|kvadrat]] hitrosti. Moč [[trenje|trenja]] gum je sprva visoka, a narašča le po malem s hitrostjo. Vzpenjanje po 5 % klancu se zdi skoraj enako vztrajnem [[pospešek|pospeševanju]] z 0,5 m/s<sup>2</sup>.]]

=== Zračni upor ===

Moč <math>P_{\rm D}\, </math> potrebna za premagovanje [[zračni upor|zračnega upora]] je:

: <math> P_{\rm D}\, = v_{\rm r} \, \tfrac12\, \rho\, v_{\rm a}^{2}\, C_{\rm D}\, A \!\, , </math>

kjer so vrednosti:
: <math>\rho\, </math> – [[gostota zraka]] {{efn|[[Zračni tlak]] se lahko ugotovi z [[barometer|barometrom]] ([[barometrska enačba]]). Praviloma gre za [[gostota zraka|gostoto suhega zraka]] 1,29225 kg/m<sup>3</sup> pri 0 °C in [[tlak]]u 1 [[atmosfera (enota)|atmosfere]] (101,325 [[paskal|kPa]]).}}
: <math>v_{\rm r}\, </math> – vrednost hitrosti glede na cesto,
: <math>v_{\rm a}\, </math> – vrednost hitrosti glede na zrak,
: <math>C_{\rm D}\, A</math> – ocena področja pomnožena s področnim [[koeficient upora|koeficientom upora]].

Koeficient upora je odvisen tako od oblike podlage in [[Reynoldsovo število|Reynoldsovega števila]], ki je samo odvisno od <math>v_{\rm a}\, </math>. A četudi je <math>A\, </math> površina prereza, lahko <math>C_{\rm D}\, </math> pomeni vrednost 1 za običajne kolesarske hitrosti kolesarja na pokončnem dvokolesu.

=== Trenje gum ===

Moč <math>P_{\rm R} </math> potrebna za preseganje trenja gum se izrazi z:

: <math> P_{\rm R} = v_{\rm r} \, m g \cos(\arctan s) C_{\rm rr} \approx v_{\rm r} m g C_{\rm rr} \!\, . </math>

Približek se lahko uporablja pri vseh normalnih koeficientih trenja gum <math>C_{\rm rr}\, </math>. Običajno se šteje, da je ta vrednost neodvisna od <math>v_{\rm r}\, </math>, razumljivo pa se predvideva, da vrednost narašča s hitrostjo. Meritve na testiranjih dajo pri manjših hitrostih koeficiente 0,003 - 0,006 za vse vrste gum, ki so napolnjene do najvišjega priporočenega tlaka, se pa trenje dvigne tudi 50 % pri hitrosti 10 m/s. <ref>{{navedi splet
| title = Diagram of Crr as a function of V
| url = http://www.velomobil.ch/ch/sites/default/files/images/pages/reifenpruefstand/diagramm_cr_v.jpg
| author = Charles Henry
| date = 2015-03-15
| accessdate = 2015-03-30}}</ref>

=== Moč vzpenjanja ===

Energija, potrebna za vzpenjanje s kolesom in tako pridobivanje potencialne energije <math>P_{\rm S}\, </math> na hribu <math>s\, </math>, se izrazi z:

: <math> P_{\rm S} =  v_{\rm r} m g \sin(\arctan s) \approx v_{\rm r} m g s \!\, . </math>{{efn|Sinusna funkcija je pogosto zanemarjena; za točen pregled si oglej {{sktxt|Martin|''idr''|1998}}.}}

Približek velja za običajne naklone. Za ekstremno hud nagib, recimo 0,35, je vrednost precenjena za 6 %.

Ker pri vzpenjanju kolesar pridobi potencialno energijo kolesa in kolesarja, energija uradno ne izgine, temveč se vrne ob spuščanju v dolino. Energija se izgubi le ob prehitrem spuščanju oziroma pogostem zaviranju.

=== Moč za pospešek ===

Moč <math>P_{\rm A}\, </math> za pospeševanje kolesa in kolesarja z maso <math>m\, </math> in pospeškom <math>a\, </math> in maso samih obročev, ki pridobivajo svojo rotacijsko maso <math>m_{\rm w}</math>, se pridobi z:

:<math> P_{\rm A} \approx v_{\rm r} (m+m_{\rm w}) a \!\, . </math>

Približek je veljaven, če se za <math>m_{\rm w}</math> predvideva, da je masa koncentrirana pri obročih in gumah na robu, predvideno je tudi, da gume ne drsijo s podlage. Masa koles, ki niso kot predvidevamo, lahko kot bližnjico štejemo, da so še enkrat težje, ne glede na samo velikost koles. 

Pri pospeševanju kolesar pridobiva [[kinetična energija|kinetično energijo]] kolesa in kolesarja, ta pa se vrne, ko kolesar preneha s poganjanjem kolesa in se ne izgubi, z izjemo zaviranja ali prilagajanja razmeram na cesti.

=== Vsa potrebna moč ===

: <math> P\, = (P_{\rm D}\, + P_{\rm R}\, + P_{\rm S}\, + P_{\rm A} \,)/ \eta \!\, , </math>

kjer je <math> \eta \,</math> matematična učinkovitost vožnje.

Prednost kolesarjenja pa najlažje pojasnimo z dejstvom, da ogljikov dioksid, ki se ustvari s produkcijo in prevozom hrane, potrebne za kolesarja na prevožen kilometer, meri manj kot desetino energije, ki jo potrebuje energijsko varčen avtomobil.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kenkifer.com/bikepages/advocacy/bike_co2.htm |title=How Much Do Bicycles Pollute? Looking at the Carbon Dioxide Produced by Bicycles |publisher=Kenkifer.com |date=20.11.1999 |accessdate=24.10.2011 |archive-date=2011-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111115130508/http://www.kenkifer.com/bikepages/advocacy/bike_co2.htm |url-status=dead }}</ref>

== Deli ==
[[Slika:Bicycle image 1904.jpg|thumb|Vsi pomembni deli kolesa so vidni iz starega oglasa za kolo izpred 1904.]]

Kolo ima naslednje ključne sestavne dele:
* ''krmilo''; z obračanjem levo-desno med vožnjo usmerjamo kolo. Na krmilu so običajno vse pomembne nadzorne točke upravljanja s kolesom. Tu se običajno upravlja s prestavami in zavorami, kolesar pa si nastavi tudi nagib.
* ''okvir'' je nosilno ogrodje, kamor so pritrjeni ostali deli kolesa. Na sliki desno je prikazan karo oziroma diamanten okvir, ki je značilen za moška kolesa. Žensko kolo ima zgodnjo prečko spoščeno nižje in tako lažjo uporabo kolesa s krilom, oziroma je na voljo bolj diskreten način, da se uporabnica vsede na sedež kolesa. Prav tako je tako kolo lažje uporabno za ljudi s težavami v gibanju ali sklepih. Četudi je ležeče kolo najhitrejše, je zaradi vztrajanja na razliki med moškimi in ženskimi kolesi tekmovalno kolo ostalo predvsem moško kolo.

* ''prestave'' skupaj s prednjimi in zadnjimi zobatimi kolesi so najbolj občutljiv in raznolik mehanizem, ki ga kolo premore. Na voljo je več različnih tipov prestav. Najobčutljivejši del kolesa je pedalna os, ki ob tem nosi tudi zobata kolesa prestav. Popravilo te osi je daleč najbolj specializiran opravek.
<gallery>
Gazelle Formula Race II.jpg
Nabenschaltung zerlegt01.jpg
Stringbike 01.jpg
</gallery>
* ''sedež''; oblika in trdota sedeža je zelo odvisna od kolesarjeve uporabe in lege med kolesarjenjem, pa tudi od uporabe različnih sredstev za mehčanje ali zaščito pred trenjem.
* ''zavore''; zaviranje se doseže s pritiskom gumijastih blazinic na kovinski obod kolesa (v-zavore), so pa možne tudi drugačne rešitve, npr. z diskom, ki ustavlja kolo na osi. Redni servis se priporoča predvsem zaradi menjave zavor.
* ''kolesa'' kot tudi pnevmatike se izbira glede na podlago, katero kolo praviloma ubira. V primeru stekla in drugih ostrih koščkov se izbira močnejšo pnevmatiko, močnejše okovje zagotavlja ob večjem stresu na kolo vzdržljivost, kar pa na ravnih asfaltnih cestah niti ni potreba.
Kolesar lahko uporablja tudi drugo opremo, kot so vzvratno zrcalo, torba, košara, zvonec, čelada, luč, prtljažnik ali celo pedali, ki omogočajo vpetost čevljev in posledično manj naporno vožnjo. Nekaj te opreme se zahteva po zakonu, nekaj pa je namenjeno večjemu udobju.

== Vzdrževanje in popravila ==

Nekateri deli kolesa so izjemno zapleteni. Samopopravila so tako skorajda nemogoča, vendar to ni pravilo. Veliko servisov se lahko izvede tudi povsem samostojno s pravimi orodji, na nekaterih področjih kolesa pa je potrebno zamenjati celoten rezervni del.

Nekateri kolesarji se odločijo za lasten servis: vzdržujejo svoja lastna kolesa, lahko zaradi finančnih razlogov, lahko pa gre za zavestno odločitev za hobi. Obstaja mnogo servisov, ki ponujajo pomoč pri servisu.<ref>{{navedi splet|title=Community Bicycle Organizations|url=http://www.bikecollectives.org/wiki/index.php?title=Community_Bicycle_Organizations|work=Bike Collective Network wiki|accessdate=15.1.2013}}</ref> Pri takšnem servisu laik pripelje kolo v popravilo, prostovoljec pa ga nauči potrebnih korakov za dokončanje popravila. Popoln servis nudijo popravljalci koles v številnih prodajalnah koles ali samostojnih popravljalnicah.

=== Orodja ===

Obstajajo specializirana orodja za kolo, tako za popravljalnico kot za na cesto. Na voljo so v vseh športnih trgovinah in večjih trgovskih središčih. Veliko kolesarjev s sabo vozi takšna orodja, med drugim tudi opremo za primer preluknjane zračnice, zračno tlačilko, imbus in druge ključe, krpico, motorno olje za prestave itd.

== Družbeni in zgodovinski pogledi ==
{{kolesarstvo}}
Dvokolo je napravilo pomemben vtis na človeško družbo, tako kulturne kot industrijske spremembe so se pričele s kolesom.

=== V vsakdanjem življenju ===
[[Slika:BicikeLJ Ljubljana-Prešernov trg.JPG|thumb|left|250px|Postaja [[BicikeLJ]] na [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernovem trgu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]]]

Kolesa zmanjšujejo zgoščanje prebivalstva v blokih, saj omogočajo prevoz iz predmestij. Lažje je tudi potovati iz razvedrilnih razlogov na deželo, saj je potovanje trikrat hitrejše kot hoja pa tudi do trikrat manj naporno od hoje.

Veliko mest se je odločilo za planirano posojanje koles. Eden prvih takšnih projektov je bil ''Beli kolesarski načrt'' v [[Amsterdam|Amsterdamu]], ki se je pričel 1965. [[La Rochelle]] je ponudil rumena kolesa, Cambridge je ponudil zelena. Projekti so alternativa motornemu prometu in so ekološko motivirani.<ref>{{cite journal|last=Shaheen|first=Susan|author2=Zhang, H.|author3=Martin, E.|author4=S. Guzman|title=Hangzhou Public Bicycle: Understanding Early Adoption and Behavioral Response to Bikesharing in Hangzhou, China|journal=Transportation Research Record. Journal of the Transportation Research Board|year=2011|url=http://76.12.4.249/artman2/uploads/1/China___s_Hangzhou_Public_Bicycle.pdf|access-date=2015-06-11|archive-date=2013-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20131002175012/http://76.12.4.249/artman2/uploads/1/China___s_Hangzhou_Public_Bicycle.pdf|url-status=dead}}</ref>. V Evropi je uporaba koles za prevoz na delo običajna, še posebej na Nizozemskem, delno pa tudi v delih Danske in Nemčije. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je že od leta 2011 v uporabi zelo uspešen sistem za izposojo koles BicikeLJ. Leta 2015 so Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet|url= http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city|title= Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City|accessdate= 30.6.2015|date= 30.6.2015|work= Slovenia Times|archive-date= 2015-07-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city|url-status= dead}}</ref>

Kopenhagen ponuja Kolesarsko ambasado, ki promovira kolesarjenje za dnevne migracije in oglede. Združeno kraljestvo ponuja davčne olajšave (IR 176), ki omogočajo delojemalcem, da kupijo novo kolo brez davkov za uporabo dnevnih migracij za prevoz v službo.<ref>[http://www.cyclescheme.co.uk/ Tax free bikes for work through the Government's Green Transport Initiative - Cyclescheme, provider of Cycle to Work schemes for UK employers - Cyclescheme<!-- Bot generated title -->]</ref>

Na Nizozemskem vse železniške postaje nudijo zastonj kolesarsko parkirišče ali za doplačilo varovano parkirišče. Večje postaje imajo tudi kolesarske servise. Kolesarjenje je tako priljubljeno, da so marsikje tovrstna parkirišča prenapolnjena, nekje je pa to celo običajno.<ref>{{navedi splet
| url = http://www.nrc.nl/international/article2482297.ece/So_many_bikes%2C_so_little_space
| title = So many bikes, so little space
| author = Joel Broekaert and Reinier Kist
| date = 12.2.2010
| publisher = NRC Handelsblad
| accessdate = 13.2.2010}}</ref> V [[Trondheim|Trondheimu]] na Norveškem so na avtobuse pritrdili dvigalo, kolesarjem tako ponudijo pomoč navkreber za plačilo. Avtobusi v marsikaterem mestu imajo nosilce za kolesa pritrjene spredaj.

V Aziji so kolesa velikokrat izredno pomembno sredstvo prevoza v službo, po nakupih ali opravkih.

=== Reševanje težav revščine ===
[[Slika:Banana-bike.jpg|thumbnail|right|Moški v Ugandi uporabljajo kolesa za prevoz banan.]]

Eksperimenti v [[Uganda|Ugandi]], [[Tanzanija|Tanzaniji]]<ref>{{navedi revijo|author=Sieber N.|journal=Journal of Transport Geography| title=Appropriate Transportation and Rural Development in Makete District, Tanzania|year=1998|volume=6|issue=1|pages=69–73|url=http://www.niklas-sieber.de/Publications/TransGeo98.pdf|doi=10.1016/S0966-6923(97)00040-9 | issn=0966-6923}}</ref> in [[Šrilanka|Šrilanki]] na več sto gospodinjstev so pokazali, da kolo lahko poveča proračun revne družine tudi do 35 %. Izboljšave prometa na podeželju v [[Indija|Indiji]] v 90-ih letih, kamor spada povečana mobilnost prebivalstva preko koles, so pokazale, da so v stroškovnem smislu lahko učinkovitejše od 3 do 10 krat v primerjavi z vlaganji v druge gospodarske dejavnosti.<ref>{{navedi splet
| url = http://www.bicyclepotential.org/
| title = Bicycle: The Unnoticed Potential
| publisher = BicyclePotential.org
| year = 2009
| accessdate = 9.7.2011
| archiveurl = https://web.archive.org/web/20110625154846/http://www.bicyclepotential.org/
| archivedate = 2011-06-25
| url-status = live
}}</ref>

=== Ženska emancipacija ===

Emancipacija žensk na Zahodu je izredno povezana s povečano mobilnostjo kolesark. Vedno več žensk je imelo poceni in varen dostop do prevoznega sredstva, ki je bil tudi tržen kot prestižna udobnost. Poleg teh okoliščin, ki so omogočile ženskam večjo samostojnost in okretnost, so se spremenile tudi modni predpisi in tako olajšali ženskam tudi oblačilne norme. 

[[Feminizem|Sufražetke in feministke]] so izbrale kolo za stroj svobode, saj je omogočil prej neverjetno gibljivost, za katero je bil prej potreben konj in veliko več fizičnega napora. V Sloveniji je podobno vlogo prevzel tudi motor.

=== Gospodarska in gospodarna uporaba ===
[[Slika:Plethora of Bicycles 2013.JPG|thumb|Mnoštvo koles naprodaj]]
[[Slika:Columbia Bicycles 1886 Advertisement.svg|left|thumb|upright|Oglas iz leta 1886]]

Proizvodnja koles je dokazala, da zna biti uporabno izobraževalno središče tudi za druge industrije in je vodila k razvoju naprednih železarskih tehnik tako samih okvirjev kot posebnih komponent, kakršen je kroglični ležaj, matica in zobnik. Te tehnike so kasneje omogočile izučenim kovinarjem in mehanikom, da so razvili komponente, uporabljene pri zgodnjih avtomobilih in letalih.

[[Slika:Chain.gif|thumbnail|Veriga in zobnik]]

Proizvodnja koles je presenetljivo tudi eden najbolj prodornih poslovnih pionirjev razširitve in popularizacije mehanike med prebivalstvom. Tako so kolesa bila predmet trženja elitam, ki so lahko za dodatke in opremo preplačali večkratno ceno samega kolesa. Proizvajalci so delili med podizvajalce poceni okvirje in vlagali ogromne zneske v popularizacijo, medije in oglaševalsko industrijo. Lobirali so za boljše ceste in med prvimi ponudili vsakoletno menjavanje modelov in tako modo vnesli tudi za kolesa kot prestižno napravo.
Vsaj zelo zgodnja kolesa so bila primer prestižne potrošnje, kasneje pa so kolesa uporabljali tudi za poslovne dejavnosti. Sli so postali kolesarji, akademski izleti so bili opravljeni na kolesu, sledile so tudi dirke. Nastali so tudi posebni izumi, namenjeni samo novim kolesarjem. Tako so prišle na kolo posebne lučke, specialne nogavice in čevlji, celo fotoaparati so se prilagodili kolesarju, najbolj pa izstopa izum ščitnika, ki je nastal za potrebe več ur sedečih kolesarjev, a je kasneje postal uporaben za celo vrsto športnih aktivnosti.

Na splošno so proizvajalci praviloma sestavljali kolesa delno iz svojih okvirjev, delno pa iz delov drugih podjetij. Le največja podjetja so samostojno proizvajala vse dele in jih sestavljala. Zadnja leta skoraj nihče ne proizvaja lastne okvirje. Nova ali manjša podjetja prepustijo proizvodnjo [[Kitajska|Kitajski]], tam je proizvedeno več kot 60 % vseh koles, sama podjetja pa poskrbijo za dizajn in trženje. <ref>{{sktxt|Bougo|2010}}.</ref>

=== Okolje in kolesa ===

Kolesa so najbolj okolju prijazno prometno sredstvo, ki ga poznamo, saj naftni derivati in trošarine niso faktor pri uporabi. Je poceni, hitro, zdravo in ekološko sredstvo. Njihova največja slabost je izpostavljenost uporabnika padavinam. 

Kolesa so predmet kulturnega dialoga, saj omogočajo samostojnost in gibanje brez dodatnih investicij. Tako je kolo bilo tematika [[feminizem|feminizma]], je pa tudi predmet verskih razprav na območjih z [[islam]]sko vero.<ref>{{navedi novice|url=http://www.economist.com/node/21562945|title=Peddling religion: Why secular academics fret about an "Islamic bicycle"|date=Sep 15, 2012|newspaper=The Economist}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2007/09/09/weekinreview/09slackman.html|title=Molding the Ideal Islamic Citizen|date=9.9.2007|author=Michael Slackman|newspaper=The New York Times}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://usatoday30.usatoday.com/news/opinion/2007-06-28-iranian-bicycle-women_N.htm|title='Islamic bicycle' can't slow Iranian women|author=Farzaneh Milani|date=28.6.2007|newspaper=USA Today}}</ref>

=== Proizvodnja ===

Svetovni kolesarski trg je vreden okoli 75 milijard evrov. Okoli 130 milijonov koles se vsako leto proda, a 66 % vseh teh koles se proizvede na Kitajskem. <ref>{{navedi splet |url=http://www.dare.co.in/opportunities/manufacturing/the-business-of-bicycles.htm |title=The Business of Bicycles &#124; Manufacturing &#124; Opportunities &#124; DARE - Because Entrepreneurs Do &#124; |publisher=DARE |date=2009-06-01 |accessdate=2011-10-24 |archive-date=2011-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111110153856/http://dare.co.in/opportunities/manufacturing/the-business-of-bicycles.htm |url-status=dead }}</ref> Nekaj let je v Sloveniji bili prepoznana socialistična znamka Rog, ki se nedavno obuja z zložljivim kolesom Pony. V Sloveniji poznamo veliko specialistov za gradnjo posebnih obrtniško dodelanih koles, tovarniška izdelava pa je v večji meri bila opuščena.

=== Zakon in kolesa ===

Že zelo zgodaj so kolesa pomembno posegla v prometno ureditev, praviloma zato, ker so bili uporabniki koles povezani tudi z industrijskim razvojem. 

Leta 1968 so delegati [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] na [[Dunajska konvencija o cestnem prometu|Dunajski konvenciji o cestnem prometu]] določili kolo za vozilo, osebo, ki nadzira vozilo (tako v primeru vožnje kot tudi ob premikanju kolesa ob hoji), pa operatorja. Prometna ureditev tako mora biti prilagojena tudi tovrstnim vozilom in zakonodaja dolži uporabnike koles, da morajo svoja kolesa prilagoditi javnim prometnim površinam. Marsikje je celo kaznivo uporabljati kolo, ki ne ustreza prometnim predpisom in ni v voznem stanju.
[[Slika:Campana clásica de bicicleta (sonido) 02.wav|thumb|Običajni zven kolesarskega zvonca]]
Tako se predpisuje sprednje in zadnje luči ter zvonec ali neko zvočno opozorilo, zadnja leta pa se zahteva tudi čelada za mlade (v Sloveniji je obvezna za mlajše od 14 let)<ref>{{navedi splet |url= http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200856&stevilka=2345|title= ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA uradno prečiščeno besedilo (ZVCP-1-UPB5)|accessdate=31.8.2015 |date=28.5.2008 |work=Uradni list RS}}</ref> ali vse kolesarje, da bi preprečila hude poškodbe glave ob nesreči, kar pa še ni splošno sprejet ukrep. Izkazalo se je namreč, da ima obvezna nošnja čelade negativni učinek na skupni obseg kolesarjenja, hkrati pa je varnost kolesarja večplastna problematika.<ref name="ženska">{{navedi splet |url=http://www.zenska.si/zdravje/hujsanje-in-rekreacija/obvezna-celada-za-vse-kolesarje-da-ali-ne/ |title=Občasno se pojavljajo govorice, da bo čelada obvezna prav za vse kolesarje – kakšne pa so prednosti nošenja čelade na kolesu in ali obstajajo tudi slabosti? |accessdate=29.8.2015 |date=2.5.2013 |work=ženska.si |archive-date=2013-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130413184954/http://www.zenska.si/zdravje/hujsanje-in-rekreacija/obvezna-celada-za-vse-kolesarje-da-ali-ne/ |url-status=dead }}</ref>

=== Tatvina ===
[[Slika:StolenBike-FrontWheel.jpg|thumb|Ukradeno dvokolo, od katerega je ostalo le sprednje kolo]]
[[Slika:U lock severed with bolt cutter.jpg|sličica|Prerezana U-ključavnica v študentskem naselju ([[Rožna dolina, Ljubljana|Rožna dolina]])]]
Kolesa so ena najbolj množičnih tarč tatvin, saj imajo precejšnjo vrednost in so zlahka ponovno na trgu. Zelo težko je oceniti število ukradenih koles, saj se velika večina teh tatvin ne prijavi. Po oceni [[Slovenska policija|Slovenske policije]] je v Sloveniji ukradenih okoli 7 dvokoles na dan, zato svetujejo, da v primeru odprtega prostora vozniki kolesa puščajo na obljudenem in dobro razsvetljenem prostoru ter ne varčujejo pri nakupu ključavnice za kolo; prav tako pa pomaga, če ima lastnik shranjene podatke o kolesu (kolo ima svojo zaznambo običajno na ogrodju pod gonilko), saj to pomaga pri iskanju in prepoznavanju koles.<ref>{{navedi splet |url= http://www.pressreader.com/slovenia/vecer/20150401/281857232042276/TextView|title=Ukradejo 7 koles na dan |accessdate=20.8.2015 |date=15.4.2015 |work=Večer d.d.}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/434-tatvine-koles|title=Tatvine koles|accessdate=30.10.2015|publisher=Slovenska policija|archive-date=2015-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20151120073427/http://www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/434-tatvine-koles|url-status=dead}}</ref>

=== Kolesarstvo kot šport ===

Pomemben del motivacije za boljšo in kvalitetnejšo konstrukcijo koles je bilo ravno tekmovanje kolesarjev. Ustanavljanje društev in zvez, regionalnih in državnih tekmovanj je močno zaznamovalo pozno 19. stoletje v vseh športnih dejavnostih, tudi pri [[kolesarstvo|kolesarstvu]]. Tako so se ustanovile Zveze kolesarjev in določile reprezentance, organizirala se je tudi promocija kolesarjenja kot zdravega življenjskega sloga. V Sloveniji je bilo [[Sokol (društvo)|sokolsko gibanje]] ključno za promocijo tekmovalnega kolesarjenja, a niso bili sami začetniki organiziranega tekmovanja.

V Ljubljani so se najprej organizirali Nemci v Laibacher Byziklistischer Club (LBC) v letu 1885; dve leti pozneje so jim sledili Slovenci s Klubom slovenskih biciklistov Ljubljana (KSBL), matico razvoja slovenskega kolesarstva na Kranjskem. V letu 1890 je klubu načeloval [[Ivan Tavčar]], ki je bil obenem tudi starosta Ljubljanskega Sokola. Pomemben dogodek v slovenskem kolesarstvu je bil ustanovitev Kluba biciklistov tržaškega Sokola (KBTS) in Kolesarskega društva Gorica v devetdesetih letih. Oba kluba sta bila pionirja slovenskega kolesarstva na Primorskem, kjer so imeli slovenski Primorci močnega tekmeca v italijanskih klubih. Podobno kot v [[Ljubljana|Ljubljani]] so se ustanovili klubi v Celju. Do prve svetovne vojne je bilo na področju Slovenije že 31 kolesarskih društev. Leta 1908 sta tržaški Balkan in goriška Gorica, kljub nasprotovanju goriškega župana Italijana Maronija, izvedla I. narodno dirko. Ob dirkališču se je zbralo več kot 5.000 ljudi, po poročilih pa naj bi med dirko igrala godba 47. pešpolka slovanske pesmi, med njimi celo [[Hej Slovani]]. Med boljšimi tekmovalci na Slovenskem je treba omeniti Ljubljančana Viktorja Bohinca, ki se je poleg številnih domačih nastopov maja leta 1895 udeležil dirke Pariz - Bordeaux v kolesarski velesili Franciji.<ref>{{sktxt|Pavlin|2011}}.</ref>

Kolesarska društva zdaj poleg tekmovalnih športnih programov opravljajo tudi promocijo uporabe dvokoles v rednem prometu.

== Glej tudi ==

* [[ležeče kolo]]
* [[električno kolo]]
* [[kolesarstvo]]

== Opombe ==

{{notelist}}

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

* {{navedi novice|last1= Bougo|first1= Francois|title= Beijing looks to revitalise bicycle culture|url= http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iQeSSys_rKGJ7ve4u1ZsVyIA_LmQ|publisher= Agence France-Presse|date= 2010-05-26}}
* {{citat|last1= Heitmann|first1= John Alfred|title= The Automobile and American Life. McFarland|date= 2009|isbn= 0-7864-4013-9}}
* {{citat|last1= Herlihy|first1= David V.|url= http://books.google.co.uk/books?id=VDlaT0KxJfAC|title= Bicycle: The History|publisher= Yale University Press|year= 2004|isbn= 978-0300120479|cobiss= 217737216}}
* {{citat|last1= Koeppel|first1= Dan|title= Flight of the Pigeon|magazine= [[Bicycling (revija)|Bicycling]]|date= januar–februar 2007|volume= 48 |issue= 1|pages= 60–66|publisher= [[Rodale, Inc.]]|ISSN= 0006-2073|url= http://books.google.com/books?id=isUDAAAAMBAJ&pg=PA60|accessdate= 2012-01-28|language= en}}
* {{citat|last1= Martin|first1= James C.|display-authors=etal|title= Validation of a Mathematical Model for Road Cycling Power|journal= [[Journal of Applied Biomechanics]]|date= 1998-08-14|volume= 14|issue= 3|pages= 276 – 291|url= http://journals.humankinetics.com/jab-back-issues/JABVolume14Issue3August/ValidationofaMathematicalModelforRoadCyclingPower}}
* {{citat|last1= Pavlin|first1= Tomaž|authorlink1= Tomaž Pavlin|url= http://www.kolesarska-zveza.si/KZS,,kzs,zgodovina_kzs.htm|title= Zgodovina kolesarstva na Slovenskem|publisher= [[Kolesarska zveza Slovenije]]|date= 2011|accessdate= 2015-09-02|archive-date= 2015-06-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20150630191802/http://www.kolesarska-zveza.si/KZS,,kzs,zgodovina_kzs.htm|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Snoj|first1= Marko|authorlink1= Marko Snoj|title= [[Slovenski etimološki slovar]]|date= 1997|publisher= Mladinska knjiga|location= Ljubljana|isbn= 86-11-14772-3|cobiss= 65179648}}
* {{citat|last1= Whitt|first1 = Frank R.|last2= Wilson|first2= David Gordon|title= Bicycling Science|edition= 2.|date= 1982|publisher= [[Tehnološki inštitut Massachusettsa]]|pages= 277–300|isbn= 0-262-23111-5}}
* {{citat|last1= Wilson|first1= David Gordon|last2= Papadopoulos|first2=Jim|title= Bicycling Science|edition= 3.|date= 2004|publisher= The MIT Press|isbn= 0-262-23111-5|cobiss= 25939461}}
* {{citat|last1= Wilson|first1= S. S.|title= Bicycle Technology|journal= [[Scientific American]]|date= marec 1973}}

== Nadaljnje branje ==

* Max Glaskin, ''[http://www.press.uchicago.edu/ucp/books/book/chicago/C/bo14350452.html Cycling Science: How Rider and Machine Work Together]'' 2013-01, [[University of Chicago Press]], ISBN 9780226921877
* Raymond Huttier. ''Le roman de la bicyclette, du célérifère au vélo moderne.'' (Bicycle history) 139 p. illustré. Editions Susse, Pariz. 1951.
* revija Bicikel.com
* revija Sokol
* Ulrike Schilling, Heike Huwald: Kolesarjenje, 2007, Tehniška založba Slovenije
* Dave Smith: Kolesarjenje, 2010, Učila International
* [http://wiki.vanguardsw.com/bin/browse.dsb?det/Engineering/Mechanical/Bike%20Race%20Simulation Physics-based simulation of bicycle race performance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215223027/http://wiki.vanguardsw.com/bin/browse.dsb?det%2FEngineering%2FMechanical%2FBike%20Race%20Simulation |date=2018-12-15 }} (v angleščini)

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Bicycles|kolesa}}
* [http://www.polet.si/dosjeji-x/kako-vem-katero-hocem Polet.si] Kratek vodnik za izbiro kolesa

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Kolesarska oprema]]
[[Kategorija:Kolesa| ]]
[[Kategorija:Kolesarstvo]]
{{normativna kontrola}}