Ogled vira Krizotil

{{Infobox mineral
| name        = Krizotil
| boxwidth    = 
| boxbgcolor  = 
| image       = Chrysotile 1.jpg
| imagesize   = 250px
| alt         = 
| caption     = 
| category    = VIII. razred – Silikati, podrazred: listasti silikati (filosilikati)
| formula     = Mg<sub>3</sub>(Si<sub>2</sub>O<sub>5</sub>)(OH)<sub>4</sub> <small>(idealna)</small>
| strunz      = 9.ED.15
| dana        = 
| symmetry    = klinokrizotil: ''C2/m''<br/>ortokrizotil in parakrizotil: ''Ccm2'',<sub>1</sub>
| unit cell   = 
| molweight   = 277,11 g/mol <small>(idealna)</small>
| color       = siva do zelena
| colour      = 
| habit       = igličast
| system      = [[Monoklinski kristalni sistem|monoklinski]]: klinokrizotil (najpogostejši),<br>[[Ortorombski kristalni sistem|ortorombski]]: ortokrizotil in parakrizotil (oba redka) 
| twinning    = 
| cleavage    = 
| fracture    = vlaknat
| tenacity    = 
| mohs        = 2,5–3
| luster      = svilnat
| streak      = bela
| diaphaneity = prosojen
| gravity     = 
| density     = 2,53&nbsp;g/cm<sup>3</sup>
| polish      = 
| opticalprop = dvoosen
| refractive  = n<sub>α</sub> = 1,569<br> n<sub>γ</sub> = 1,570
| birefringence = 0,001 <small>(maks.</small>)
| pleochroism = 
| 2V          = 
| dispersion  = relativno šibka
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = 
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = pri 550-750 ºC se odcepi voda
| diagnostic  = 
| solubility  = netopen v vodi,<br />v razredčenih kislinah vlakna razpadejo
| impurities  = 
| alteration  = 
| other       = 
| prop1       = 
| prop1text   = 
| references  = <ref>[https://www.mineralienatlas.de/lexikon/index.php/MineralData?mineral=Chrysotile Mineralienatlas]</ref><ref name=ref1>[http://www.mindat.org/min-975.html Chrysotile on Mindat.org]</ref><ref name=ref2>[http://webmineral.com/data/Chrysotile.shtml#.Vp2ADZo4HRY Chrysotile data on Webmineral]</ref>
| var1        = 
| var1text    = 
}}

'''Krizotil''' ali '''beli azbest''' je najbolj pogosta oblika [[azbest]]a,<ref name=ref4>''Asbestos''. Report on Carcinogens, Eleventh Edition (PDF). U.S. Department of Health and Human Services. 2005.</ref> saj je v svetovni porabi udeležen s približno 85%.<ref name=ref6>Institut national de recherche sur la sécurité (1997). ''Amiante''. Fiches toxicologiques. n° 167. (francoščina).</ref> Je mehak vlaknat silikatni mineral iz [[serpentin]]ske podskupine filosilikatov in se kot  tak razlikuje od drugih azbestoformnih mineralov iz [[amfibol]]ske skupine. Njegova idealizirana [[kemijska formula]] je Mg<sub>3</sub>(Si<sub>2</sub>O<sub>5</sub>)(OH)<sub>4</sub>.<ref name=ref4/> Njegove fizikalne lastnosti so zaželene zlasti v gradbenih materiali, vendar vdihavanje njegovih drobnih v zraku dispergiranih delcev resno ogroža zdravje.

==Politipi==
[[Slika:Chrysotile Seite.png|sličica|levo|Kristalne strukture krizotila]]

Politipi so posebna vrsta [[Polimorfizem (kristalografija)|polimorfov]], v katerih se različne [[Kristalna struktura|kristalne strukture]] v kompaktnem skladu razlikujejo samo v eni dimenziji. Politipi imajo enako organizirane kristalne ravnine, skladanje ravnin pa je v različnih politipih različno.

Znani so trije politipi krizolita,<ref>Wicks, F. J.; Whittaker, E. J. W. (1975): ''A reappraisal of the structures of the serpentine minerals''. The Canadian Mineralogist 13 (3): 227–243.</ref> ki jih je mogoče razlikovati samo z mikroskopiranjem v [[Polarizirana svetloba|polarizirani svetlobi]].<ref name=ref5>Occupational Safety and Health Administration, U.S. Department of Labor(2007). 29 C.F.R. 1910.1001. Appendix J.</ref> V preteklosti je bilo zato v njihovem sistemiziranju in poimenovanju nekaj zmede, zdaj pa prevladuje mnenje, da gre za naslednje tri politipe krizolita:

{| class="wikitable"
|-
! Ime
! [[Kristalni sistem]]
! Tipska lokacija
! Referenca mindat.org
! Parametri celice 
! Referenca kristalne strukture
|-
| Klinokrizotil 
| [[Monoklinski kristalni sistem|monoklinski]]
| Złoty Stok, Spodnja Šlezija, [[Poljska]]
| <span class="reflink plainlinksneverexpand">[http://www.mindat.org/min-1071.html 1071]</span>
| ''a''&nbsp;= 5,3&nbsp;Å; ''b''&nbsp;= 9,19&nbsp;Å;<br> ''c''&nbsp;= 14,63&nbsp;Å; β&nbsp;= 93°
| <ref>{{cite journal |last1=Whittaker |first1=E. J. W. |title=''The structure of chrysotile. II. Clino-chrysotile'' |journal=Acta Crystallographica |volume=9 |pages=855–62 |year=1956 |doi=10.1107/S0365110X5600245X |issue=11}}</ref>
|-
| Ortokrizotil 
| [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombski]] 
| Okrožje Kadapa, Andra Pradeš, [[Indija]]
| <span class="reflink plainlinksneverexpand">[http://www.mindat.org/min-3025.html 3025]</span>
| ''a''&nbsp;= 5,34&nbsp;Å; ''b''&nbsp;= 9,24&nbsp;Å;<br> ''c''&nbsp;= 14,2&nbsp;Å
| <ref>{{cite journal |last1=Whittaker |first1=E. J. W. |title=''The structure of chrysotile. III. Ortho-chrysotile'' |journal=Acta Crystallographica |volume=9 |pages=862–64 |year=1956 |doi=10.1107/S0365110X56002461 |issue=11}}</ref>
|-
| Parakrizotil 
| [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombski]] 
| -
| <span class="reflink plainlinksneverexpand">[http://www.mindat.org/min-3083.html 3083]</span>
| ''a''&nbsp;= 5,3&nbsp;Å; ''b''&nbsp;= 9,24&nbsp;Å;<br> ''c''&nbsp;= 14,71&nbsp;Å
| <ref>{{cite journal |last1=Whittaker |first1=E. J. W. |title=''The structure of chrysotile. IV. Para-chrysotile'' |journal=Acta Crystallographica |volume=9 |pages=865–67 |year=1956 |doi=10.1107/S0365110X56002473 |issue=11}}</ref>
|-
| colspan=6 | <small>''Vir'': mindat.org.</small><br>* <small>Złoty Stok in Kadapa sta bila v preteklosti znana kot Reichenstein in Cuddapah. V nekaterih virih še vedno pojavljata  ta naziva.</small>
|}

Najbolj pogost politip je klinokrizotil.

==Fizikalne lastnosti==
[[Slika:Chrysotile SEM photo.jpg|left|thumb||[[Vrstični elektronski mikroskop|SEM]] fotografija krizotila]]

[[Trdota po Mohsu|Trdota]] večine krizotilov je podobna trdoti človeškega nohta, zato se zlahka cepijo v drobne snope vlaken. Naravni snopi so dolgi od nekaj milimetrov do več kot deset centimetrov.<ref name=ref4/> V industriji se običajno uporabljajo krizotili s krajšimi snopi vlaken. Premer snopov je od 0,1 do 1 mm. Nekateri so mnogo bolj fini in imajo premer 0,02–0,03 µm. V posameznem  snopu je od nekaj deset so več sto vlaken.<ref name=ref6/> Vlakna imajo dovolj veliko [[trdnost]], da se lahko predejo in tkejo. Odporna so na visoke temmperature in so odlični toplotni, električni in zvočni izolatorji.<ref name=ref4/><ref name=ref6/>

==Kemijske lastnosti==
Idealizirana [[Kemijska formula|kemijska formula]] krizotila je Mg<sub>3</sub>(Si<sub>2</sub>O<sub>5</sub>)(OH)<sub>4</sub>. Nekaj magnezijevih kationov je lahko zamenjanih z [[železo]]vimi ali kationi drugih elementov. Mogoče zamenjave za hidroksidne anione so fluoridni, oksidni ali kloridni anioni. Takšne zamenjave so redke.<ref name=ref4/>  Soroden, vendar zelo redek, je mineral [[pekorait]], v katerem so vsi magnezijevi kationi  zamenjani z [[Nikelj|nikljevimi]].

Krizotil je odporen proti  močnim [[Baza (kemija)|bazam]], zato je v trdi vodi bolj odporen od [[Portlandski cement|portlandskega cementa]], ni pa odporen proti [[kislina]]m, ki iz minerala selektivno izlužujejo magnezij in  za seboj puščajo kremenčev skelet. Mineral je termično stabilen  do približno 550 °C, potem začne odcepljati vodo. Pri 750 °C je dehidracija popolna. Končni produkti procesa so [[forsterit]] (magnezijev silikat), kremen in voda.<ref name=ref6/>

Masno bilanco procesa se lehko zapiše z naslednjo enačbo:

:<chem>\overset{krizotil\ (serpentin)}{2Mg3Si2O5(OH)4} -> \overset{forsterite}{3Mg2SiO4} + \overset{kremen}{SiO2} + \overset{voda}{4H2O}</chem>

Obratna reakcija je [[hidroliza]] forsterita (Mg-[[olivin]]) v prisotnosti raztopljenega SiO<sub>2</sub> (silicijeva kislina).

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Magnezijevi minerali]]
[[Kategorija:Silikatni minerali]]
[[Kategorija:Azbest]]