Ogled vira Ludwig Edward Boltzmann

{{Infopolje Znanstvenik
| name              = Ludwig Edward Boltzmann
| birth_date        = <!-- WD -->
| birth_place       = <!-- WD -->
| death_date        = <!-- WD -->
| death_place       = <!-- WD -->
| residence         = {{ubl|[[slika:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|22px]] [[Avstrijsko cesarstvo]]|[[slika:Flag of Germany (1867–1919).svg|22px]] [[Nemško cesarstvo]]|[[slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|22px]] [[Avstro-Ogrska]]}}
| nationality       = {{ikona zastave|AUT}} [[Avstrijci|avstrijska]]
| field             = [[fizika]], [[filozofija]]
| alma_mater        = {{ubl|[[Univerza na Dunaju]]|{{small|[[doktorat]] 1866}}}}
| work_institution  = {{ubl|[[Univerza v Gradcu]]|[[Univerza na Dunaju]]|[[Univerza v Münchnu]]|[[Univerza v Leipzigu]]}}
| doctoral_advisor  = [[Jožef Stefan]]
| doctoral_students = {{ubl|[[Franc Hočevar]] {{small|(1875)}}|[[Ignacij Klemenčič]] {{small|(1879)}}|[[Gustav Herglotz]] {{small|(1900)}}|[[Paul Ehrenfest]] {{small|(1904)}}|[[Philipp Frank]] {{small|(1906)}}|[[Lise Meitner]] {{small|(1906)}}}}
| known_for         = {{ubl|[[Boltzmannova konstanta]]|[[Boltzmannova enačba]]|[[izrek H|izrek ''H'']]|[[Boltzmannova porazdelitev]]|[[Stefan-Boltzmannov zakon]]|[[Boltzmannov faktor]]}}
| prizes            =
| religion          =
| signature         = <!-- WD -->
| footnotes         =
}}

'''Ludwig Edward Boltzmann''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[fizik]] in [[filozof]], * [[20. februar]] [[1844]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]] (sedaj [[Avstrija]]), † [[5. september]] [[1906]], [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] pri [[Trst]]u, [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Italija]]).

== Življenje in delo ==
Leta 1866 je Boltzmann [[doktorat|doktoriral]] na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]], kjer je bil [[Jožef Stefan|Stefanov]] asistent. Študiral je tudi na Univerzi v [[Oxford]]u. Več kot 40 let je bil [[profesor]] [[fizika|fizike]] na univerzah v [[Gradec|Gradcu]], Dunaju, [[München|Münchnu]] in [[Leipzig]]u.

Neodvisno od [[James Clerk Maxwell|Maxwella]] je razvil [[kinetična teorija plinov|kinetično teorijo plinov]]. V 1870. letih je objavil več člankov, kjer je uvedel [[statistika|statistično]] razlago [[drugi zakon termodinamike|2. zakona termodinamike]]. Uporabil je statistične postopke, da je dobil [[Maxwell-Boltzmannova porazdelitev|Maxwell-Boltzmannovo porazdelitev]] za veliko število delcev po [[energijsko stanje|energijskih stanjih]], ki so jim dosegljiva. [[Boltzmannova konstanta]], razmerje med [[plinska konstanta|plinsko konstanto]] ''R'' in [[Avogadrovo število|Avogadrovim številom]] ''N''<sub>A</sub>, ''k''<sub>B</sub> = ''R''/''N''<sub>A</sub> = (1,380658 ± 0,000012) · 10<sup>−23</sup> [[joule|J]]/[[kelvin|K]] je zelo pomembna [[fizikalna konstanta]] v [[statistična mehanika|statistični mehaniki]]. Pokazal je, da se lahko [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausiusov]] izrek o naraščanju [[entropija|entropije]] razume tudi kot zakon o povečevanju [[neurejenost]]i. S tem je položil temelje poznejšim dosežkom [[Josiah Willard Gibbs|Gibbsa]]. Matematično je po [[termodinamika|termodinamični]] poti leta 1884 opisal [[Stefan-Boltzmannov zakon]] sevanja, ki ga je na osnovi [[meritev|merjenj]] leta 1879 postavil Jožef Stefan:

: <math> j^{\star} = \int_0^\infty \left( {\mathrm{d} j^{\star}\over \mathrm{d} \lambda} \right) \mathrm{d} \lambda = \sigma T^4  \!\, . </math>

Boltzmannu se je ponudila priložnost, da bi zasedel [[Gustav Robert Kirchhoff|Kirchhoffovo]] mesto na Univerzi v [[Berlin]]u, vendar je ponudbo odklonil. Leta 1894 je nasledil Stefana na Univerzi na Dunaju. Boltzmannovo delo so mnogi znanstveniki tedaj ostro napadli. Njegovo delo so kmalu po njegovem samomoru tudi podprli s poskusi. Na njegovi nagrobni plošči je vklesana njegova enačba, ki povezuje entropijo ''S'' in stopnjo neurejenosti sistema:

: <math> S = k_{\rm B} \; \ln P \!\, ,</math>

kjer je ''P'' število možnih mikroskopski stanj, ki dajo enako termodinamično stanje v katerem je lahko sestav. Enačbo je Boltzmann objavil v obliki z današnjo pisavo:

: <math> S = k \; \log W \!\, .</math>

Ameriški matematik [[Alfred James Lotka]] je leta 1922 pripisal Boltzmannu predlog o pojmovanju razpoložljive energije (imenovane tudi [[eksergija]]) v [[biologija|biološkem]] smislu in tudi [[evolucija|evolucije]] organskega sveta. Lotka je tolmačil Boltzmannov pogled, ki podaja možnost da lahko smatramo razpoložljivo energijo kot osrednjo zamisel, ki združuje fiziko in biologijo kot kvantitativno fizikalno načelo evolucije. Ameriški [[ekolog]] ekosistemov [[Howard Thomas Odum]] je kasneje naprej razvil ta pogled kot izrek največje moči.

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje [[krater]] [[Boltzmann (krater)|Boltzmann]] na [[Luna|Luni]] in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[24712 Boltzmann]].

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Fiziki, 3. del|date= 2000|pages= 89–102|publisher= Modrijan|location= Ljubljana|cobiss= 53716736}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Ludwig Boltzmann}}
* {{Mactutor|id=Boltzmann}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=13105}}
* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=23349 Akademsko drevo Ludwiga Edwarda Boltzmanna] na Physics Tree {{in lang|en}}
* {{citat|last1= Južnič|first1= Stanislav|authorlink1= Stanislav Južnič|url= http://www.kvarkadabra.net/index.html?/zgodovina/teksti/boltzmann.htm|title= Ludwig Boltzmann in prva študentka fizike in matematike slovenskega rodu|journal= [[Kvarkadabra]]|date= december 2001|volume= |issue= 12|archive-url= https://web.archive.org/web/20080617223706/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fzgodovina%2Fteksti%2Fboltzmann.htm|archive-date= 2008-06-17}}

{{-}}

{{znanstveniki, po katerih so poimenovane fizikalne konstante}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Boltzmann, Ludwig Edward}}

[[Kategorija:Avstrijski filozofi]]
[[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]]
[[Kategorija:Avstrijski fiziki]]
[[Kategorija:Avstrijski akademiki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Gradcu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Münchnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Leipzigu]]
[[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Avstrijski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Rektorji Univerze v Gradcu]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Filozofi, ki so storili samomor]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Ludwig Edward Boltzmann| ]]
[[Kategorija:Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj]]
[[Kategorija:Znanstveniki, ki so storili samomor]]