Ogled vira Meroslovje

[[Slika:Microarcsecond_testbed.jpg|alt=Man in white standing in front of a large machine|sličica|290x290_pik| Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM).]]
'''Meroslovje''' ali s tujko '''metrologija''' je znanstvena in tehniška veda o [[Meritev|merjenju]].<ref name="BIPM">{{Navedi splet|title=''What is metrology?'' Celebration of the signing of the Metre Convention, World Metrology Day 2004|url=http://www.bipm.org/en/convention/wmd/2004/|publisher=BIPM|year=2004|accessdate=2018-02-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927012931/http://www.bipm.org/en/convention/wmd/2004/|archivedate=2011-09-27}}</ref> Vzpostavlja enotno razumevanje [[Merska enota|merskih enot]], kar ima ključno vlogo pri povezovanju človekovih dejavnosti.<ref name="FCM"/> Sodobno meroslovje ima svoje korenine v političnih motivih [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] za standardizacijo enot v Franciji, ko je bil predlagan standard dolžine, vzet iz naravnega vira. To je leta 1795 privedlo do oblikovanja [[Metrični sistem enot|metričnega sistema]], ki temelji na decimalnem zapisu, in je vzpostavilo nabor standardov za druge vrste meritev. Več drugih držav je sprejelo metrični sistem med letoma 1795 in 1875; za zagotovitev skladnosti med državami je bil z [[Metrska konvencija|Metrsko konvencijo]] ustanovljen [[Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM).<ref name="BGtoM">{{Navedi splet|last=Goldsmith|first=Mike|title=A Beginner's Guide to Measurement|url=http://www.npl.co.uk/upload/pdf/NPL-Beginners-Guide-to-Measurement.pdf|publisher=National Physical Laboratory|accessdate=2017-02-16 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170329111015/http://www.npl.co.uk/upload/pdf/NPL-Beginners-Guide-to-Measurement.pdf|archivedate=2017-03-29}}</ref><ref name="French-History">{{Navedi splet|title=History of measurement – from metre to International System of Units (SI)|url=http://www.french-metrology.com/en/history/history-mesurement.asp|publisher=La metrologie francaise|accessdate=2017-02-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110425025041/http://www.french-metrology.com/en/history/history-mesurement.asp|archivedate=2011-04-25}}</ref> Iz te ureditve se je razvil [[mednarodni sistem enot]] (SI) kot rezultat resolucije na 11. [[Generalna konferenca za uteži in mere|Generalni konferenci za uteži in mere]] (CGPM) leta 1960.<ref name="R12_11">{{Navedi splet|title=Resolution 12 of the 11th CGPM (1960)|url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/11/12/|publisher=Bureau International des Poids et Mesures|accessdate=2017-02-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130514081801/http://www.bipm.org/en/CGPM/db/11/12/|archivedate=2013-05-14}}</ref>

Meroslovje je razdeljeno na tri osnovne prekrivajoče se dejavnosti:<ref name="C-S">{{Navedi knjigo|url=https://www.amazon.co.uk/Springer-Handbook-Metrology-Testing-ebook/dp/B007C5Z1M8#reader_B007C5Z1M8|title=Springer Handbook of Metrology and Testing|at=1.2.2 Categories of Metrology|editor-first=Horst|editor-last=Czichos|edition=2.|year=2011|isbn=978-3-642-16640-2|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130701061631/http://www.amazon.co.uk/Springer-Handbook-Metrology-Testing-ebook/dp/B007C5Z1M8#reader_B007C5Z1M8|archivedate=2013-07-01}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=http://resource.npl.co.uk/international_office/metrologyinshort.pdf|title=Metrology in Industry – The Key for Quality|publisher=[[International Society for Technology in Education|ISTE]]|last=Collège français de métrologie [French College of Metrology]|editor-first=Dominique|editor-last=Placko|year=2006|at=2.4.1 Scope of legal metrology|isbn=978-1-905209-51-4|quote=...&nbsp;any application of metrology may fall under the scope of legal metrology if regulations are applicable to all measuring methods and instruments, and in particular if quality control is supervised by the state. |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023153656/http://resource.npl.co.uk/international_office/metrologyinshort.pdf |archivedate=2012-10-23}}</ref>

* opredelitev merskih enot;
* praktična realizacija teh merskih enot;
* sledljivost—povezovanje meritev, izvedenih v praksi, z referenčnimi standardi.

Te prekrivajoče se dejavnosti v različni meri uporabljajo tri osnovna podpodročja meroslovja:<ref name="C-S"/>

* znanstveno ali temeljno meroslovje, ki se ukvarja z določitvijo merskih enot;
* uporabno, tehnično ali industrijsko meroslovje—uporaba meritev v proizvodnih in drugih procesih v družbi;
* zakonsko meroslovje, ki zajema predpise in zakonske zahteve za merilne instrumente in merilne metode.

V vsaki državi obstaja nacionalni merilni sistem (NMS) kot mreža laboratorijev, [[Kalibracija|kalibracijskih]] zmogljivosti in akreditacijskih organov, ki izvajajo in vzdržujejo njeno meroslovno infrastrukturo.<ref name="National Measurement System">{{Navedi splet|title=National Measurement System|url=http://www.npl.co.uk/nms|publisher=National Physical Laboratory|accessdate=2017-03-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170215230507/http://www.npl.co.uk/nms|archivedate=15 February 2017}}</ref><ref name="NQI">{{Navedi splet|title=The National Quality Infrastructure|url=https://innovationpolicyplatform.org/sites/default/files/rdf_imported_documents/TheNationalQualityInfrastructure.pdf|publisher=The Innovation Policy Platform|accessdate=2017-03-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170306130935/https://innovationpolicyplatform.org/sites/default/files/rdf_imported_documents/TheNationalQualityInfrastructure.pdf|archivedate=2017-03-06}}</ref> NMS vpliva na to, kako se izvajajo meritve v državi in na njihovo priznavanje s strani mednarodne skupnosti, kar ima širok vpliv na njeno družbo (vključno z gospodarstvom, energijo, okoljem, zdravjem, proizvodnjo, industrijo in vprašanjem zaupanja potrošnikov).<ref name="MSC">{{Navedi splet|title=Metrology for Society's Challenges|url=https://www.euramet.org/metrology-for-societys-challenges/|publisher=EURAMET|accessdate=2017-03-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170312083228/https://www.euramet.org/metrology-for-societys-challenges/|archivedate=2017-03-12}}</ref><ref name="AusEconomy">{{Navedi knjigo|last=Robertson|first=Kristel|last2=Swanepoel|first2=Jan A.|title=The economics of metrology|date=september 2015|publisher=Australian Government, Department of Industry, Innovation and Science|url=https://industry.gov.au/Office-of-the-Chief-Economist/Research-Papers/Documents/2015-Research-Paper-6-The-economics-of-metrology.pdf|accessdate=2017-03-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160307031140/http://www.industry.gov.au/Office-of-the-Chief-Economist/Research-Papers/Documents/2015-Research-Paper-6-The-economics-of-metrology.pdf|archivedate=2016-03-07}}</ref> Učinki meroslovja na trgovino in gospodarstvo so med družbenimi vplivi, ki jih je najlažje opazovati. Da bi olajšali pošteno trgovino, mora obstajati dogovorjen sistem merjenja. <ref name="AusEconomy" />

== Zgodovina ==
Zmožnost merjenja sama po sebi ne zadostuje; standardizacija je ključnega pomena za smiselnost meritev.<ref name="MSC-History">{{Navedi splet|title=History of Metrology|date=2016-06-17|url=http://www.msc-conf.com/history-of-metrology/|publisher=Measurement Science Conference|accessdate=2017-02-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170301094329/http://www.msc-conf.com/history-of-metrology/|archivedate=2017-03-01}}</ref> Najstarejši ohranjen zapis o stalnem standardu je iz leta 2900 pr. n. št., ko je bil [[Kubit (dolžinska mera)|kraljevski egipčanski komolec]] izklesan iz črnega [[Granit|granita]].<ref name="MSC-History" /> Za komolec je bilo določeno, da je enak dolžini faraonove podlakti plus širini njegove dlani, standardne replike pa so bile razdeljene gradbenikom.<ref name="BGtoM"/> Uspešnost standardizirane dolžine za gradnjo [[Piramida|piramid]] je razvidna iz dolžin njihovih baz, ki se razlikujejo za največ 0,05 odstotka.<ref name="MSC-History" />

Tudi druge civilizacije so izdelale splošno sprejete merilne standarde, tako sta rimska in grška arhitektura temeljili na različnih merskih sistemih.<ref name="MSC-History"/> S propadom imperijev in temnim srednji vekom, ki sta sledila, je bilo izgubljenega veliko merilnega znanja in standardizacije. Čeprav so bili lokalni merski sistemi običajni, jih je težko primerjati, saj so bili pogosto nezdružljivi med seboj.<ref name="MSC-History" /> Anglija je leta 1196 določila Assize of Measures za ustvarjanje dolžinskih standardov, [[Velika listina svoboščin|Magna Carta]] iz leta 1215 pa je vključevala oddelek za merjenje vina in piva.<ref name="NPL-HofL">{{Navedi splet|title=History of Length Measurement|url=http://www.npl.co.uk/educate-explore/posters/history-of-length-measurement/|publisher=National Physical Laboratory|accessdate=2017-02-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170301094410/http://www.npl.co.uk/educate-explore/posters/history-of-length-measurement/|archivedate=2017-03-01}}</ref>

Sodobno meroslovje ima svoje korenine v [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]]. S politično motivacijo za uskladitev enot po vsej Franciji je bil predlagan standard dolžine, ki temelji na naravnem viru.<ref name="MSC-History"/> Marca 1791 je bil določen [[meter]].<ref name="French-History"/> To je leta 1795 privedlo do oblikovanja [[Metrični sistem enot|metričnega sistema]], ki temelji na decimalnem zapisu in je določil standarde za druge vrste meritev. Med letoma 1795 in 1875 je metrični sistem sprejelo še več drugih držav; za zagotavljanje mednarodne skladnosti je Metrska konvencija vzpostavila Mednarodni urad za uteži in mere ({{Jezik-fr|Bureau International des Poids et Mesures}} ali BIPM).<ref name="BGtoM"/><ref name="French-History" /> Čeprav je bila prvotna naloga BIPM sprejeti mednarodne standarde za merske enote in jih povezati z nacionalnimi standardi za zagotovitev skladnosti, se je njegov obseg razširil na električne in [[Fotometrija|fotometrične]] enote ter merilne standarde [[Ionizirajoče sevanje|ionizirajočega sevanja]].<ref name="French-History" /> Metrični sistem je bil posodobljen leta 1960 z ustanovitvijo [[Mednarodni sistem enot|mednarodnega sistema enot]] (SI) kot rezultat resolucije na 11. [[Generalna konferenca za uteži in mere|generalni konferenci za uteži in mere]] ({{Jezik-fr|Conference Generale des Poids et Mesures}} ali CGPM).<ref name="R12_11"/>

Prve meroslovne predpise na Slovenskem je izdala cesarica [[Marija Terezija]] leta 1777, vendar je zaradi odpora nekatera določila razveljavil njen naslednik [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] Z odlokom o [[Jožefinski kataster|Jožefinskem katastru]] je bila predpisana dunajska klaftra kot dolžinska mera. [[Jurij Vega]] je imel pomembno vlogo pri uvajanju metričnega sistema na ozemlju takratne [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].<ref name="metrologija12">{{navedi knjigo |first1=Janko |last1=Drnovšek |first2=Jovan |last2=Bojkovski |first3=Gregor |last3=Geršak |first4=Igor |last4=Pušnik |first5=Domen |last5=Hudoklin |year=2012 |title=Metrologija |url=http://www.lmk.si/wp-content/uploads/2015/06/Metrologija-2014.pdf |editor-last=Geršak |editor-first=Gregor |publisher=[[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]] |cobiss=9115988}}</ref>

== Podpodročja ==
Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM) opredeljuje meroslovje kot »vedo o merjenju, ki zajema tako eksperimentalne kot teoretične ugotovitve na katerikoli ravni negotovosti na katerem koli področju znanosti in tehnike«.<ref name="WhatIsBIPM">{{Navedi splet|title=What is metrology?|url=http://www.bipm.org/en/worldwide-metrology/|publisher=BIPM|accessdate=23 February 2017|ref=BIPMDef|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170324081343/http://www.bipm.org/en/worldwide-metrology/|archivedate=2017-03-24}}</ref> Vzpostavlja skupno razumevanje enot, ključnih za človekovo dejavnost.<ref name="FCM"/> Meroslovje je obsežno področje, vendar ga lahko strnemo v tri osnovne dejavnosti: opredelitev mednarodno sprejetih merskih enot, realizacijo teh merskih enot v praksi in uporaba verig sledljivosti (povezovanje meritev z referenčnimi etaloni).<ref name="FCM" /><ref name="C-S"/> Ti pojmi se v različni meri uporabljajo za tri glavna področja meroslovja: znanstveno meroslovje; uporabno, tehnično ali industrijsko meroslovje in zakonsko meroslovje.<ref name="C-S" />

=== Znanstveno meroslovje ===
Znanstveno meroslovje se ukvarja z vzpostavitvijo merskih enot, razvojem novih merilnih metod, realizacijo merskih etalonov in prenosom sledljivosti od teh etalonov do uporabnikov v družbi.<ref name="FCM">{{Navedi knjigo|url=http://resource.npl.co.uk/international_office/metrologyinshort.pdf|title=Metrology in Industry – The Key for Quality|publisher=[[International Society for Technology in Education|ISTE]]|last=Collège français de métrologie [French College of Metrology]|editor-first=Dominique|editor-last=Placko|year=2006|isbn=978-1-905209-51-4|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023153656/http://resource.npl.co.uk/international_office/metrologyinshort.pdf|archivedate=2012-10-23}}</ref><ref name="BGtoM"/> Ta vrsta meroslovja velja za najvišjo raven meroslovja, ki teži k najvišji stopnji natančnosti.<ref name="FCM" /> BIPM vzdržuje zbirko podatkov o meroslovnih kalibracijskih in merilnih zmogljivostih inštitutov po vsem svetu. Ti inštituti, katerih dejavnosti so recenzirane, zagotavljajo temeljne referenčne točke za meroslovno sledljivost. Na področju meritev je BIPM opredelil devet meroslovnih področij, to so [[akustika]], [[elektrika in magnetizem]], [[dolžina]], [[masa]] in sorodne količine, [[fotometrija]] in [[radiometrija]], [[ionizirajoče sevanje]], [[čas]] in [[frekvenca]], [[termometrija]] ter [[kemija]].<ref>{{Navedi splet|url=http://kcdb.bipm.org/appendixc/|title=The BIPM key comparison database|publisher=BIPM|accessdate=26 Sep 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130928041400/http://kcdb.bipm.org/appendixc/|archivedate=2013-09-28}}</ref>

Od maja 2019 noben fizični objekt ne določa osnovnih enot.<ref>[http://www.bipm.org/en/committees/cipm/meeting/105.html Decision CIPM/105-13 (oktober 2016)]</ref> Motivacija pri spremembi osnovnih enot je narediti celoten sistem izpeljan iz [[Fizikalna konstanta|fizičnih konstant]], kar je zahtevalo odstranitev prototipa kilograma, saj je bil to zadnji artefakt, od katerega so bile odvisne definicije enot.<ref name="SD">{{Navedi splet|title=New measurement will help redefine international unit of mass: Ahead of July 1 deadline, team makes its most precise measurement yet of Planck's constant |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2017/07/170701103514.htm |website=ScienceDaily |accessdate=2018-03-23 |language=en}}</ref> Znanstveno meroslovje igra pomembno vlogo pri tej opredelitvi enot, saj so za natančne definicije osnovnih enot potrebne natančne meritve [[Fizikalna konstanta|fizikalnih konstant]]. Za ponovno določitev vrednosti kilograma brez artefakta mora biti znana vrednost [[Planckova konstanta|Planckove konstante]] z natančnostjo dvajset delov na milijardo.<ref>{{Navedi splet|url=http://physicsworld.com/cws/article/indepth/2011/mar/22/metrology-in-the-balance|title=Metrology in the balance|first=Robert P.|last=Crease|accessdate=2018-03-23 |website=Physics World|publisher=[[Institute of Physics]]|date=2011-03-22}}</ref> Znanstveno meroslovje je z razvojem Kibblove tehtnice in Avogadrovega projekta pridobilo vrednost Planckove konstante z dovolj nizko mero negotovosti, da je omogočila redefiniranje kilograma.<ref name="SD" />

=== Uporabno, tehnično ali industrijsko meroslovje ===
Uporabno, tehnično ali industrijsko meroslovje se ukvarja z uporabo meritev v proizvodnih in drugih procesih ter njihovo uporabo v družbi, zagotavljanje ustreznosti merilnih instrumentov, njihovo kalibracijo in [[nadzor kakovosti]].<ref name="FCM"/> Izvedba dobrih meritev je v industriji pomembna, saj vpliva na vrednost in kakovost končnega izdelka ter 10–15-odstotni vpliv na proizvodne stroške.<ref name="C-S"/> Čeprav je na tem področju meroslovja poudarek na samih meritvah, je sledljivost kalibracije merilne naprave nujna za zagotavljanje zaupanja v meritev. Priznanje meroslovne usposobljenosti v industriji je mogoče doseči s sporazumi o medsebojnem priznavanju, akreditacijo ali strokovno recenzijo.<ref name="C-S" /> Industrijsko meroslovje je pomembno za gospodarski in industrijski razvoj države, stanje industrijskega meroslovnega programa države pa lahko kaže na njen gospodarski status.<ref name="silva">{{Navedi knjigo|last=de Silva|first=G. M. S|title=Basic Metrology for ISO 9000 Certification|date=2012|publisher=Routledge|location=Oxford|isbn=978-1-136-42720-6|pages=12–13|edition=Online-Ausg.|url=https://books.google.com/books?id=0akABAAAQBAJ&q=standards+hierarchy+metrology&pg=PA13|accessdate=17 February 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180227045858/https://books.google.com/books?id=0akABAAAQBAJ&pg=PA13&lpg=PA13&dq=standards+hierarchy+metrology&source=bl&ots=VMyW0MPSAL&sig=kziWErFv0k_dtc-EjphSzdVjV_8&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjW3tzX_5fSAhVh6IMKHR2RCoUQ6AEIfTAU#v=onepage&q=standards%20hierarchy%20metrology&f=false|archivedate=27 February 2018}}</ref>

=== Zakonsko meroslovje ===
Zakonsko meroslovje »zadeva dejavnosti, ki izhajajo iz zakonskih zahtev in se nanašajo na meritve, merske enote, merilne instrumente in merilne metode in jih izvajajo pristojni organi«.<ref name="VIML">{{Navedi knjigo|title=International Vocabulary of Terms in Legal Metrology|url=http://www.oiml.org/publications/V/V001-ef00.pdf|publisher=OIML|year=2000|page=7|location=Pariz |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070928030048/http://www.oiml.org/publications/V/V001-ef00.pdf|archivedate=2007-09-28}}</ref> Takšne zakonske zahteve lahko izhajajo iz potreb po varovanju zdravja, javne varnosti, okolja, obdavčitve, varstvu potrošnikov in pošteni trgovini. [[Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje]] (OIML) je bila ustanovljena za pomoč pri usklajevanju predpisov prek državnih meja – za zagotavljanje, da pravne zahteve ne ovirajo trgovine.<ref name="DeWayne">{{Navedi knjigo|last=Sharp|first=DeWayne|title=Measurement, instrumentation, and sensors handbook|date=2014|publisher=CRC Press, Inc.|location=Boca Raton|isbn=978-1-4398-4888-3|edition=Second}}</ref> Ta uskladitev zagotavlja, da je certificiranje merilnih naprav v eni državi združljivo s postopkom certificiranja druge države, kar omogoča trgovino z merilnimi napravami in izdelki, ki temeljijo na njih. [[WELMEC]] je bil ustanovljen leta 1990 za spodbujanje sodelovanja na področju zakonskega meroslovja v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in med državami članicami [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskega združenja za prosto trgovino]] (EFTA).<ref>{{Navedi splet|last=WELMEC Secretariat|title=WELMEC An introduction|url=http://www.welmec.org/fileadmin/user_files/publications/WELMEC-general/WELMEC_Guide_1-2016_-_WELMEC_An_introduction.pdf|publisher=WELMEC|accessdate=2017-02-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170228165051/http://www.welmec.org/fileadmin/user_files/publications/WELMEC-general/WELMEC_Guide_1-2016_-_WELMEC_An_introduction.pdf|archivedate=2017-02-28}}</ref> V Združenih državah je zakonsko meroslovje pod pristojnostjo Urada za uteži in mere [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo]] (NIST), izvajajo pa ga posamezne zvezne države.<ref name="DeWayne" />

== Koncepti ==

=== Definicija enot ===
[[Mednarodni sistem enot]] (SI) definira sedem osnovnih enot: [[dolžina]], [[masa]], [[čas]], [[električni tok]], [[Absolutna temperatura|termodinamična temperatura]], količina snovi in [[svetilnost]].<ref name="NIST_SI">{{Navedi splet|title=SI base units|url=http://physics.nist.gov/cuu/Units/units.html|website=The NIST Reference on Constants, Units, and Uncertainty|publisher=National Institute of Standards and Technology|accessdate=2017-02-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170119053614/http://physics.nist.gov/cuu/Units/units.html|archivedate=2017-01-19}}</ref> Po dogovoru se vsaka od teh enot šteje za medsebojno neodvisno in jo je mogoče sestaviti neposredno iz njihovih definirajočih konstant.<ref name="SI 9th edition">{{navedi dokument |title=Le Système international d’unités |trans-title=Mednarodni sistem enot |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |date=2019 |edition=9. |language=fr, en |isbn=978-92-822-2272-0 |url=https://www.bipm.org/utils/common/pdf/si-brochure/SI-Brochure-9.pdf}}</ref> {{Rp|129}} Vse druge enote SI so sestavljene kot produkti potenc sedmih osnovnih enot.<ref name="SI 9th edition" /> {{Rp|129}}
{| class="wikitable"
|+ Osnovne enote in standardi SI
! Osnovna količina
! Ime
! Simbol
! Opredelitev
|-
| Čas
| [[sekunda]]
| s
| Trajanje 9192631770 obdobij sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija-133<ref name="SI 9th edition" />{{Rp|130}}
|-
|Dolžina
| [[meter]]
| m
| Dolžina poti, ki jo prepotuje svetloba v [[Vakuum|vakuumu]] v časovnem intervalu 1/299792458 sekunde<ref name="SI 9th edition" />{{Rp|131}}
|-
|masa
| [[kilogram]]
| kg
| Opredeljeno (od leta 2019) kot »... ob upoštevanju fiksne numerične vrednosti [[Planckova konstanta|Planckove konstante]], ''h'', {{Val|6,62607015}} izražene v enoti {{Brez preloma|J s}}, ki je enaka {{Brez preloma|kg m<sup>2</sup> s<sup>−1</sup>}} .. .«<ref name="SI 9th edition" />{{Rp|131}}
|-
|Električni tok
| [[amper]]
| A
| Opredeljeno (od leta 2019) z »... ob upoštevanju fiksne numerične vrednosti [[Osnovni naboj|osnovnega naboja]], ''e'', kot {{Val|1.602176634}}, izražene v enoti C, ki je enaka {{Brez preloma|A s}} ...«<ref name="SI 9th edition" />{{Rp|132}}
|-
|Termodinamična temperatura
| [[kelvin]]
| K
| Opredeljeno (od leta 2019) z »... ob upoštevanju fiksne numerične vrednosti [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannove konstante]], ''k'', kot {{Val|1.380649}} izražene v enoti {{Brez preloma|J K<sup>−1</sup>}}, ki je enaka {{Brez preloma|kg m<sup>2</sup> s<sup>−2</sup> K<sup>−1</sup>}} ...«<ref name="SI 9th edition" />{{Rp|133}}
|-
|Količina snovi
| [[Mol (enota)|mol]]
| mol
| Vsebuje (od leta 2019) »... natanko {{Val|6,02214076}} elementarnih entitet. To število je fiksna numerična vrednost [[Avogadrova konstanta|Avogadrove konstante]], ''N''<sub>A</sub>, izražena v enoti mol<sup>−1</sup> ...«<ref name="SI 9th edition" />{{Rp|134}}
|-
|Svetlobna jakost
| [[kandela]]
| cd
| Svetlobna jakost v dani smeri vira, ki oddaja monokromatsko sevanje s frekvenco {{Val|540}} z jakostjo sevanja v tej smeri 1/683 vata na [[steradian]]<ref name="SI 9th edition" />{{Rp|135}}
|}
Ker so osnovne enote referenčne točke za vse meritve, opravljene v enotah SI, bi bile vse predhodne meritve nepravilne, če bi se referenčna vrednost spremenila. Če bi pred letom 2019 odtrgali kos mednarodnega prototipa kilograma, bi bil še vedno opredeljen kot kilogram; vse prejšnje izmerjene vrednosti kilograma bi bile težje.<ref name="BGtoM"/> Zaradi pomena ponovljivosti enot si je BIPM zadal nalogo definiranja vseh osnovnih enot SI s [[Fizikalna konstanta|fizikalnimi konstantami]].<ref name="redef">{{Navedi splet|title=On the future revision of the SI|url=http://www.bipm.org/en/measurement-units/rev-si/|publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=2017-02-16 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170215111649/http://www.bipm.org/en/measurement-units/rev-si/|archivedate=2017-02-15}}</ref>

Z definiranjem osnovnih enot SI glede na fizikalne konstante in ne artefakte ali konkretne snovi, je mogoče realizirati enote z višjo stopnjo natančnosti in ponovljivosti.<ref name="redef"/> Od redefinicije enot SI 20. maja 2019 so [[kilogram]], [[amper]], [[kelvin]] in [[Mol (enota)|mol]] opredeljeni z določitvijo natančnih številskih vrednosti [[Planckova konstanta|Planckove konstante]] (''{{Matematična formula|h}}'' ), [[Osnovni naboj|elementarnega električnega naboja]] (''{{Matematična formula|e}}''), [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannove konstante]] (''{{Matematična formula|k}}'' ) in [[Avogadrova konstanta|Avogadrove konstante]] ({{Matematična formula|''N''<sub>A</sub>}}). [[Sekunda]], [[meter]] in [[kandela]] so bile že prej definirane s fizikalnimi konstantami (cezijev standard (Δ ''ν''<sub>Cs</sub>), [[Hitrost svetlobe|svetlobna hitrost]] (''{{Matematična formula|c}}'') in [[svetlobni izkoristek]] {{Val|540}} sevanja vidne svetlobe (''K''<sub>cd</sub>)), popravljeno glede na sedanje definicije. Namen novih definicij je izboljšati sistem SI brez spreminjanja velikosti katerekoli enote, s čimer se zagotovi kontinuiteta z obstoječimi meritvami.<ref name="Kuehne">
{{Navedi splet|first=Michael|last=Kühne|title=Redefinition of the SI|url=http://www.its9.org/symposium_program.html#SI_Redefinition_Keynote_Abstract|website=Keynote address, ITS<sup>9</sup> (Ninth International Temperature Symposium)|location=Los Angeles|accessdate=2012-03-01 |date=2012-03-22 |publisher=NIST|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130618064512/http://www.its9.org/symposium_program.html|archivedate=2013-06-18}}</ref>{{Rp|123,128}}

=== Realizacija enot ===
[[Slika:CGKilogram.jpg|alt=Computer-generated image of a small cylinder|sličica| Mednarodni prototipni kilogram (IPK), izdelan iz zlitine platine in iridija, nekdanja praktična realizacija kilograma.]]
Realizacija merske enote je njena pretvorba v realnost.  Mednarodni besednjak meroslovja (VIM) opredeljuje tri možne metode realizacije: fizična realizacija enote iz njene definicije, visoko ponovljiva meritev kot reprodukcija definicije (kot je kvantni Hallov učinek za [[Om|ohm]]), in uporabo fizičnega predmeta kot merilnega standarda.<ref>{{Navedi knjigo|title=International vocabulary of metrology—Basic and general concepts and associated terms (VIM)|date=2012|publisher=Mednarodni urad za uteži in mere v imenu Mednarodnega odbora za smernice v meroslovju |page=46 |edition=3. |url=http://www.bipm.org/utils/common/documents/jcgm/JCGM_200_2012.pdf|accessdate=2017-03-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170317223139/http://www.bipm.org/utils/common/documents/jcgm/JCGM_200_2012.pdf |archivedate=2017-03-17}}</ref>

=== Standardi ===
[[Etalon|Standard]] (ali etalon) je predmet, sistem ali poskus z definiranim odnosom do merske enote za fizikalno količino.<ref>Phillip Ostwald,Jairo Muñoz, ''Manufacturing Processes and Systems (9th Edition)''John Wiley & Sons, 1997 {{ISBN|978-0-471-04741-4}} page 616</ref> Standardi so temeljna referenca za sistem uteži in mer z realizacijo, ohranjanjem ali reprodukcijo enote, s katero je mogoče primerjati merilne naprave.<ref name="FCM"/> V hierarhiji meroslovja obstajajo tri ravni standardov: primarni, sekundarni in delovni standardi.<ref name="silva"/> Primarni standardi (najvišje kakovosti) se ne sklicujejo na druge standarde. Sekundarni standardi so kalibrirani glede na primarni standard. Delovni etaloni, ki se uporabljajo za umerjanje (ali preverjanje) merilnih instrumentov ali drugih materialnih meril, se kalibrirajo glede na sekundarne etalone. Hierarhija ohranja kakovost višjih standardov.<ref name="silva" /> Primer standarda bi bili merilni bloki za dolžino. Merilni blok je kovinski ali keramični blok z dvema nasprotnima ploskvama, brušenima natančno ravno in vzporedno, na natančni razdalji drug od druge.<ref>{{Navedi splet|last=Doiron|first=Ted|last2=Beers|first2=John|title=The Gauge Block Handbook|url=https://www.nist.gov/sites/default/files/documents/calibrations/mono180.pdf|publisher=NIST|accessdate=2018-03-23}}</ref> Dolžina poti svetlobe v vakuumu v časovnem intervalu 1/299.792.458 sekunde je utelešena v artefaktnem standardu, kot je merilni blok; ta merilni blok je nato primarni standard, ki se lahko uporablja za kalibracijo sekundarnih standardov prek mehanskih primerjalnikov.<ref>{{Navedi splet|title=e-Handbook of Statistical Methods|url=https://www.itl.nist.gov/div898/handbook/mpc/section3/mpc312.htm|publisher=NIST/SEMATECH|accessdate=2018-03-23}}</ref>

=== Sledljivost in kalibracija ===
[[Slika:Traceability_Pyramid.png|alt=Pyramid illustrating the relationship between traceability and calibration|sličica| Piramida meroslovne sledljivosti]]
Meroslovna sledljivost je opredeljena kot »takšna lastnost merilnega rezultata, da je rezultat mogoče povezati z referenco prek dokumentirane neprekinjene verige kalibracij, od katerih vsaka prispeva k merilni negotovosti«.<ref name="VIM">{{Navedi knjigo|url=http://www.bipm.org/utils/common/documents/jcgm/JCGM_200_2008.pdf|title=International vocabulary of metrology – basic and general concepts and associated terms|publisher=Joint Committee on Guides for Metrology (JCGM)|year=2008|edition=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110110120304/http://www.bipm.org/utils/common/documents/jcgm/JCGM_200_2008.pdf|archivedate=2011-01-10|accessdate=2014-06-13}}</ref> Omogoča primerjavo meritev, ne glede na to, ali se rezultat primerja s predhodnim rezultatom v istem laboratoriju, z rezultatom meritve pred enim letom ali z rezultatom meritve, opravljene kjerkoli drugje na svetu.<ref name="WMO">{{Navedi splet|title=Metrological Traceability for Meteorology|url=https://www.wmo.int/pages/prog/www/IMOP/publications/Flyers/Traceability_flyer.pdf|publisher=World Meteorological Organization Commission for Instruments and Methods of Observation|accessdate=2017-03-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170317094030/http://www.wmo.int/pages/prog/www/IMOP/publications/Flyers/Traceability_flyer.pdf|archivedate=2017-03-17}}</ref> Veriga sledljivosti omogoča, da se katerakoli meritev nanaša na višje ravni meritev nazaj do prvotne definicije enote.<ref name="FCM"/>

Sledljivost najpogosteje dosežemo s kalibracijo, s katero vzpostavimo zvezo med prikazom na merilnem instrumentu (ali sekundarnem etalonu) in vrednostjo etalona. Kalibracija je postopek, ki vzpostavi zvezo med merilnim standardom z znano merilno negotovostjo in napravo, ki se ocenjuje. Postopek bo določil merilno vrednost in negotovost naprave, ki se kalibrira, ter ustvaril sledljivo povezavo z merilnim standardom.<ref name="VIM"/> Štirje glavni razlogi za kalibracije so zagotoviti sledljivost, zagotoviti, da je instrument (ali standard) skladen z drugimi meritvami, določiti točnost in vzpostaviti zanesljivost.<ref name="FCM"/> Sledljivost deluje kot piramida, na najvišji ravni so mednarodni etaloni, na naslednji ravni nacionalni meroslovni inštituti kalibrirajo primarne etalone z realizacijo enot, ki ustvarjajo zvezo sledljivosti iz primarnega etalona in definicije enote.<ref name="WMO"/> S kasnejšimi kalibracijami med nacionalnimi meroslovnimi ustanovami, kalibracijskimi laboratoriji ter industrijo in preskusnimi laboratoriji se realizacija definicije enote širi navzdol po piramidi.<ref name="WMO" /> Veriga sledljivosti deluje navzgor od dna piramide, kjer so meritve, ki jih izvajajo industrija in preskusni laboratoriji, lahko neposredno povezane z definicijo enote na vrhu prek verige sledljivosti, ustvarjene s kalibracijo.<ref name="BGtoM"/>

=== Negotovost ===
Merilna negotovost je vrednost, povezana z meritvijo, ki izraža razpon možnih vrednosti, povezanih z [[Meritev|merjeno veličino]] – kvantitativni izraz dvoma, ki obstaja v meritvi.<ref name="EUROLAB">{{Navedi knjigo|title=Guide to the Evaluation of Measurement Uncertainty for Quantitative Test Results|date=avgust 2006|publisher=EUROLAB|location=Pari |page=8|url=http://www.eurolab.org/documents/EL_11_01_06_387%20Technical%20report%20-%20Guide%20Measurement%20uncertainty.pdf|accessdate=2017-03-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161123053518/http://www.eurolab.org/documents/EL_11_01_06_387%20Technical%20report%20-%20Guide%20Measurement%20uncertainty.pdf|archivedate=2016-11-23}}</ref> Obstajata dve komponenti merilne negotovosti: širina intervala negotovosti in stopnja zaupanja.<ref name="BGtoU">{{Navedi časopis|last=Bell|first=Stephanie|date=marec 2001|title=A Beginner's Guide to Uncertainty of Measurement|url=https://www.wmo.int/pages/prog/gcos/documents/gruanmanuals/UK_NPL/mgpg11.pdf|url-status=live|journal=Technical Review- National Physical Laboratory |issue=2|location=Teddington, Middlesex (UK) |publisher=National Physical Laboratory|issn=1368-6550|archive-url=https://web.archive.org/web/20170503205533/https://www.wmo.int/pages/prog/gcos/documents/gruanmanuals/UK_NPL/mgpg11.pdf|archive-date=2017-05-03 |access-date=2017-03-02}}</ref> Interval negotovosti je razpon vrednosti, znotraj katerega pričakujemo izmerek, medtem ko stopnja zaupanja izraža verjetnost, da bo prava vrednost znotraj intervala negotovosti. Negotovost je običajno izražena kot:<ref name="FCM"/>

: <math>Y = y \pm U</math>
: Faktor pokritosti: ''k'' = 2

Kjer je ''y'' izmerjena vrednost in ''U'' mera negotovosti, ''k'' pa faktor pokritosti,{{Efn|Enako [[standardna deviacija|standardni deviaciji]], če je porazdelitev negotovosti [[normalna porazdelitev|normalna]].}} ki označuje interval zaupanja. Zgornjo in spodnjo mejo intervala negotovosti lahko določimo s seštevanjem in odštevanjem vrednosti negotovosti od vrednosti meritve. Faktor pokritosti ''k'' = 2 na splošno kaže 95-odstotno zaupanje, da bo izmerjena vrednost padla v interval negotovosti.<ref name="FCM"/> Druge vrednosti ''k'' se lahko uporabijo za označevanje večjega ali manjšega zaupanja v interval, na primer ''k'' = 1 in ''k'' = 3 kažeta 66 % oziroma 99,7 % zaupanja.<ref name="BGtoU"/> Vrednost negotovosti je določena s kombinacijo statistične analize kalibracije in prispevka negotovosti drugih napak v merilnem procesu, ki jih je mogoče ovrednotiti iz virov, kot so zgodovina instrumenta, proizvajalčeve specifikacije ali druge objavljene informacije.<ref name="BGtoU" />

== Mednarodna infrastruktura ==
Obstaja več mednarodnih organizacij, ki vzdržujejo meroslovne standarde.

=== Metrska konvencija ===
[[Metrska konvencija]] je ustanovila tri glavne mednarodne organizacije za olajšanje standardizacije uteži in mer. Prva, Generalna konferenca za uteži in mere (CGPM), je zagotovila forum za predstavnike držav članic. Drugi, Mednarodni odbor za uteži in mere (CIPM), je bil svetovalni odbor meroslovcev na visokih položajih. Tretji, Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM), je zagotovil administrativne storitve in laboratorijske prostore za CGPM in CIPM.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/convention/|title=The Metre Convention|publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=2012-10-01 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120926202046/http://www.bipm.org/en/convention/|archivedate=2012-09-26}}</ref>

==== Generalna konferenca za uteži in mere ====
[[Generalna konferenca za uteži in mere]] ({{Jezik-fr|Conférence générale des poids et mesures}}, CGPM) je glavni organ odločanja konvencije, ki ga sestavljajo delegati iz držav članic in opazovalci brez glasovalne pravice iz pridruženih držav.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/convention/cgpm/|title=General Conference on Weights and Measures|year=2011 |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere|accessdate=2012-09-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120926233323/http://www.bipm.org/en/convention/cgpm/ |archivedate=2012-09-26}}</ref> Konferenca se običajno sestane vsakih štiri do šest let, da prejme poročilo CIPM in razpravlja o njem ter potrdi novosti v sistemu SI po nasvetu CIPM. Zadnje srečanje je potekalo 13.–16. novembra 2018. Zadnji dan te konference je potekalo glasovanje o redefiniciji štirih osnovnih enot, ki jih je [[Generalna konferenca za uteži in mere|Mednarodni odbor za uteži in mere]] (CIPM) predlagal v začetku istega leta.<ref name="cipm_106">
{{Navedi konferenco|title=Proceedings of the 106th meeting|conference=International Committee for Weights and Measures|date=oktober 2017|url=https://www.bipm.org/utils/en/pdf/CIPM/CIPM2017-EN.pdf?page=23|conference-url=https://www.bipm.org/en/committees/cipm/meeting/106.html|location=Sèvres}}</ref> Nove definicije so začele veljati 20. maja 2019.<ref name="SI-statement">{{Citat|url=https://www.bipm.org/utils/common/pdf/SI-statement.pdf|title=BIPM statement: Information for users about the proposed revision of the SI|access-date=2018-11-22|archivedate=2018-01-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180121160000/https://www.bipm.org/utils/common/pdf/SI-statement.pdf}}</ref><ref>[http://www.bipm.org/en/committees/cipm/meeting/105.html "Decision CIPM/105-13 (oktober 2016)"].</ref>

==== Mednarodni odbor za uteži in mere ====
Mednarodni odbor za uteži in mere ({{Jezik-fr|Comité international des poids et mesures}}, CIPM) sestavlja osemnajst (prvotno štirinajst)<ref>Convention of the Metre (1875), Appendix 1 (Regulation), Article 8</ref> delegatov iz držav članic z visokim znanstvenim ugledom, ki jih imenuje CGPM za svetovanje CGPM o upravnih in tehničnih zadevah. Odgovoren je za deset posvetovalnih odborov, od katerih vsak raziskuje drug vidik meroslovja; en razpravlja o merjenju temperature, drugi o merjenju mase in tako naprej. CIPM se vsako leto sestane v [[Sèvres|Sèvresu]], da razpravlja o poročilih posvetovalnih odborov, da vladam držav članic predloži letno poročilo o upravljanju in financah BIPM ter da po potrebi svetuje CGPM o tehničnih zadevah. Vsak član CIPM je iz druge države članice, pri čemer ima Francija (zaradi priznanja njene vloge pri ustanovitvi konvencije) stalni sedež.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/committees/cipm/|title=CIPM: International Committee for Weights and Measures|year=2011|publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=2012-09-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120924192125/http://www.bipm.org/en/committees/cipm/|archivedate=2012-09-24}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/committees/cipm/cipm_criteria.html|title=Criteria for membership of the CIPM|year=2011|publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=2012-09-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120527174210/http://www.bipm.org/en/committees/cipm/cipm_criteria.html|archivedate=2012-05-27}}</ref>

==== Mednarodni urad za uteži in mere ====
[[Slika:Metric_seal.svg|alt=BIPM seal: three women, one holding a measuring stick|sličica| Pečat BIPM]]
[[Mednarodni urad za uteži in mere]] ({{Jezik-fr|Bureau international des poids et mesures}}, BIPM) je organizacija s sedežem v Sèvresu v Franciji, ki skrbi za mednarodni prototip kilograma, zagotavlja meroslovne storitve za CGPM in CIPM, gosti sekretariat za povezane organizacije in gosti njihove sestanke.<ref>{{Navedi splet|title=Mission, Role and Objectives|url=https://www.bipm.org/utils/en/pdf/BIPM-MissionRoleObjectives.pdf|publisher=BIPM|accessdate=2018-03-26|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006231136/http://www.bipm.org/utils/en/pdf/BIPM-MissionRoleObjectives.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="IPK">{{Navedi splet|title=International Prototype of the Kilogram|url=https://www.bipm.org/en/bipm/mass/ipk/|publisher=BIPM|accessdate=2018-03-26|archive-date=2020-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200312065104/https://www.bipm.org/en/bipm/mass/ipk/|url-status=dead}}</ref> Skozi leta so bili prototipi metra in kilograma večkrat vrnjeni na sedež BIPM za ponovno kalibracijo.<ref name="IPK" /> Direktor BIPM je po funkciji (''ex officio'') član CIPM in tudi član vseh posvetovalnih odborov.<ref>{{Navedi splet|title=Criteria for membership of a Consultative Committee|url=https://www.bipm.org/en/committees/cc/cc-criteria.html|publisher=BIPM|accessdate=2018-03-26|archive-date=2018-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20180326202532/https://www.bipm.org/en/committees/cc/cc-criteria.html|url-status=dead}}</ref>

=== Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje ===
Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje ({{Jezik-fr|Organisation Internationale de Métrologie Légale}}, OIML) je medvladna organizacija, ustanovljena leta 1955 za spodbujanje globalne harmonizacije postopkov zakonskega meroslovja za spodbujanje mednarodne trgovine.<ref>{{Navedi časopis|title=Convention establishing an International Organisation of Legal Metrology|url=https://www.oiml.org/en/files/pdf_b/b001-e68.pdf|url-status=live|location=Pariz |publisher=Bureau International de Métrologie Légale|volume=2000 (E)|archive-url=https://web.archive.org/web/20140712233521/http://www.oiml.org/en/files/pdf_b/b001-e68.pdf|archive-date=2014-07-12 |access-date=2017-03-24}}</ref> Ta uskladitev tehničnih zahtev, preskusnih postopkov in formatov poročil o preskusih zagotavlja zaupanje v meritve za trgovino in zmanjšuje stroške neskladij ter podvajanja meritev.<ref name="strategy">{{Navedi časopis|title=OIML Strategy|url=https://www.oiml.org/en/files/pdf_b/b015-e11.pdf|url-status=live|edition=2011 (E)|location=Pariz |publisher=Bureau International de Métrologie Légale|volume=OIML B 15|archive-url=https://web.archive.org/web/20161202233613/https://www.oiml.org/en/files/pdf_b/b015-e11.pdf|archive-date=2016-12-02 |access-date=2017-03-24}}</ref> OIML objavlja številna mednarodna poročila v štirih kategorijah:<ref name="strategy" />

* Priporočila: Vzorčni predpisi za ugotavljanje meroslovnih lastnosti in skladnosti merilnih instrumentov
* Informativni dokumenti: Usklajevanje zakonskega meroslovja
* Smernice za uporabo zakonskega meroslovja
* Osnovne publikacije: Definicije pravil delovanja strukture in sistema OIML

Čeprav OIML nima pravne avtoritete za uveljavljanje svojih priporočil in smernic v državah članicah, tem državam zagotavlja standardiziran pravni okvir za pomoč pri razvoju ustrezne, usklajene zakonodaje za certificiranje in kalibracijo.<ref name="strategy"/> OIML zagotavlja dogovor o vzajemnem sprejemanju za merilne instrumente, ki so predmet zakonskega meroslovnega nadzora, ki po odobritvi omogoča, da se vrednotenje in poročila o preskusih instrumenta sprejmejo v vseh sodelujočih državah.<ref name="OIMLMAA">{{Navedi splet|title=MAA certificates|url=https://www.oiml.org/en/certificates/maa-certificates|publisher=OIML|accessdate=2018-03-25 |language=en}}</ref> Udeleženke dogovora izdajajo tipska evaluacijska poročila o laboratorijih in uradih, ki izdajajo certifikate o skladnosti z ISO/IEC 17065 (kar vključuje dodaten sistem strokovnega ocenjevanja za ugotavljanje usposobljenosti), ki jih priznavajo druge udeleženke.<ref name="OIMLMAA" /> To zagotavlja, da je certificiranje merilnih naprav v eni državi združljivo s postopkom certificiranja v drugih sodelujočih državah, kar omogoča trgovanje z merilnimi napravami in izdelki, ki temeljijo na njih.

=== Mednarodno združenje za akreditacijo ===
Mednarodno združenje za akreditacijo ({{Jezik-en|International Laboratory Accreditation Cooperation}}, ILAC) je mednarodna organizacija akreditacijskih agencij, ki sodelujejo pri certificiranju organov za ugotavljanje skladnosti.<ref name="ILAC">{{Navedi splet|title=ABOUT ILAC|url=http://ilac.org/about-ilac/|publisher=International Laboratory Accreditation Cooperation|accessdate=2017-03-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170315033033/http://ilac.org/about-ilac/|archivedate=2017-03-15}}</ref> Standardizira akreditacijske prakse in postopke, priznava pristojne kalibracijske zmogljivosti in pomaga državam pri razvoju lastnih akreditacijskih organov.<ref name="FCM"/> ILAC se je prvotno začel kot konferenca leta 1977 za razvoj mednarodnega sodelovanja za akreditirane rezultate preskušanja in kalibracije za olajšanje trgovine.<ref name="ILAC" /> Leta 2000 je 36 članic podpisalo sporazum o vzajemnem priznavanju ILAC, ki omogoča samodejno sprejemanje dela članov s strani drugih podpisnikov, leta 2012 pa je bil razširjen še na akreditacijo inšpekcijskih organov.<ref name="ILAC" /><ref>{{Navedi splet|title=The ILAC Mutual Recognition Arrangement|url=https://www.a2la.org/ILAC/ILAC_MRA_English.pdf|publisher=International Laboratory Accreditation Cooperation|accessdate=2017-03-24 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170325201512/https://www.a2la.org/ILAC/ILAC_MRA_English.pdf|archivedate=2017-03-25}}</ref> S to standardizacijo je delo, opravljeno v laboratorijih, ki so jih akreditirali podpisniki, samodejno mednarodno priznano prek MRA.<ref name="ILACRole">{{Navedi splet|title=ILAC's Role International Laboratory Accreditation Cooperation|url=http://ilac.org/about-ilac/role/|publisher=ILAC|accessdate=2018-03-25|language=en}}</ref> Drugo delo, ki ga opravlja ILAC, vključuje spodbujanje akreditacije laboratorijev in inšpekcijskih organov ter podporo razvoju akreditacijskih sistemov v gospodarstvih v razvoju.<ref name="ILACRole" />

=== Mednarodni odbor za smernice v meroslovju ===
Mednarodni odbor za smernice v meroslovju (JCGM) je odbor, ki je ustvaril in vzdržuje dva meroslovna vodnika: ''Guide to the expression of uncertainty in measurement'' (GUM; dobesedno ''Vodnik za izražanje merilne negotovosti'')<ref name="GUM">{{navedi dokument |url=http://www.bipm.org/utils/common/documents/jcgm/JCGM_100_2008_E.pdf |title=JCGM 100:2008. Evaluation of measurement data – Guide to the expression of uncertainty in measurement |publisher=Mednarodni odbor za smernice v meroslovju |archiveurl=https://web.archive.org/web/20091001153550/http://www.bipm.org/utils/common/documents/jcgm/JCGM_100_2008_E.pdf |archivedate=2009-10-01}}</ref> in ''International vocabulary of metrology – basic and general concepts and associated terms'' (VIM; dobesedno ''Mednarodni besednjak meroslovja – osnovni in splošni koncepti ter povezani izrazi'').<ref name="VIM"/> V JCGM sodeluje osem partnerskih organizacij:<ref name="JCGM-Charter">{{Navedi knjigo|title=Charter Joint Committee for Guides in Metrology (JCGM)|date=2009-12-10 |publisher=Mednarodni odbor za smernice v meroslovju |url=http://www.bipm.org/utils/en/pdf/JCGM-charter.pdf|accessdate=2017-03-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151024122615/http://www.bipm.org/utils/en/pdf/JCGM-charter.pdf|archivedate=2015-10-24}}</ref>

* Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM)
* [[Mednarodna komisija za elektrotehniko]] (IEC)
* Mednarodna zveza za klinično kemijo in laboratorijsko medicino (IFCC)
* [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO)
* [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC)
* [[Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko|Mednarodna zveza za čisto in uporabno fiziko]] (IUPAP)
* Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje (OIML)
* Mednarodno združenje za akreditacijo (ILAC)

JCGM ima dve delovni skupini: JCGM-WG1 in JCGM-WG2. JCGM-WG1 je odgovoren za GUM, JCGM-WG2 pa za VIM.<ref>{{Navedi splet|title=Joint Committee for Guides in Metrology (JCGM)|url=http://www.bipm.org/en/committees/jc/jcgm/|publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=2017-03-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170512161807/http://www.bipm.org/en/committees/jc/jcgm/|archivedate=2017-05-12}}</ref> Vsaka organizacija članica imenuje enega predstavnika in do dva strokovnjaka za udeležbo na posameznem sestanku, za vsako delovno skupino pa lahko imenuje do tri strokovnjake.<ref name="JCGM-Charter"/>

== Nacionalna infrastruktura ==
Nacionalni merilni sistem (NMS) je mreža laboratorijev, kalibracijskih zmogljivosti in akreditacijskih organov, ki izvajajo in vzdržujejo merilno infrastrukturo države.<ref name="National Measurement System"/><ref name="NQI"/> NMS postavlja merilne standarde, ki zagotavljajo točnost, doslednost, primerljivost in zanesljivost meritev, opravljenih v državi.<ref>{{Navedi splet|title=National Measurement System|url=https://nmckh.wordpress.com/about/national-measurement-system/|publisher=National Metrology Center (NMC)|accessdate=2017-03-05|date=2013-08-23 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170306033754/https://nmckh.wordpress.com/about/national-measurement-system/|archivedate=2017-03-06}}</ref> Meritve držav članic dogovora o vzajemnem priznavanju CIPM (CIPM MRA), sporazuma nacionalnih meroslovnih inštitutov, priznavajo vse druge države članice.<ref name="FCM"/> Marca 2018 bili sta 102 podpisnici CIPM MRA, ki jih sestavlja 58 držav članic, 40 pridruženih držav in štiri mednarodne organizacije.<ref>{{Navedi splet|title=BIPM – signatories|url=https://www.bipm.org/en/cipm-mra/participation/signatories.html|website=www.bipm.org |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere |accessdate=2018-03-24}}</ref>

=== Inštituti za meroslovje ===
[[Slika:National_Measurement_System_Overview.png|alt=Block diagram|sličica| Pregled nacionalnega merilnega sistema]]
Vloga nacionalnega meroslovnega inštituta (NMI) v merilnem sistemu države je izvajanje znanstvenega meroslovja, realizacija osnovnih enot in vzdrževanje primarnih nacionalnih etalonov.<ref name="FCM"/> NMI zagotavlja sledljivost do mednarodnih standardov za državo in zasidra njeno nacionalno hierarhijo umerjanja.<ref name="FCM" /> Da bi bil nacionalni merilni sistem mednarodno priznan s sporazumom o medsebojnem priznavanju CIPM, mora NMI sodelovati pri mednarodnih primerjavah svojih merilnih zmogljivosti.<ref name="NQI"/> BIPM vzdržuje primerjalno zbirko podatkov in seznam kalibracijskih in merilnih zmogljivosti (CMC) držav, ki sodelujejo v CIPM MRA.<ref>{{Navedi splet|title=The BIPM key comparison database|url=http://kcdb.bipm.org/ |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere|accessdate=2017-03-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170129024102/http://kcdb.bipm.org/|archivedate=2017-01-29}}</ref> Vse države nimajo centraliziranega inštituta za meroslovje; nekateri imajo vodilni NMI in več decentraliziranih ustanov, specializiranih za posebne nacionalne standarde.<ref name="FCM" /> Tak primer je [[Slovenija]] z distribuiranim meroslovnim sistemom, ki ga sestavljajo različne ustanove, porazdeljene po državi, ki skrbijo za meroslovje različnih fizikalnih veličin.<ref name="metrologija12"/> Drugi primeri NMI so [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo]] (NIST)<ref>{{Navedi časopis|date=2010-01-14 |title=International Legal Organizational Primer|url=https://www.nist.gov/pml/weights-and-measures/international-legal-metrology/ilmp-organizational-primer|journal=NIST|language=en|access-date=2018-03-25}}</ref> v Združenih državah Amerike, Nacionalni raziskovalni svet (NRC)<ref>{{Navedi splet|title=Measurement science and standards – National Research Council Canada|url=https://www.nrc-cnrc.gc.ca/eng/rd/mss/index.html|publisher=National Research Council of Canada|accessdate=2018-03-25 |language=en}}</ref> v Kanadi, Korejski raziskovalni inštitut za standarde in znanost (KRISS),<ref>{{Navedi splet|title=KRISS|url=http://www.kriss.re.kr/eng/about/about01.html|publisher=KRISS|accessdate=2018-03-25|language=ko|archive-date=2018-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180325232712/http://www.kriss.re.kr/eng/about/about01.html|url-status=dead}}</ref> in Nacionalni fizikalni laboratorij (Združeno kraljestvo) (NPL).<ref>{{Navedi splet|title=Creating impact from science and engineering – National Physical Laboratory|url=http://www.npl.co.uk|publisher=National Physical Laboratory|accessdate=2022-01-25 |language=en|date=2017-06-17}}</ref>

Distribuirani meroslovni sistem v Sloveniji sestavlja Urad RS za meroslovje s koordinacijsko vlogo, sistem nosilcev nacionalnih etalonov (NNE) pa sestavlja še devet ustanov, ki so odgovorne za skupno 14 področij merjenj, za katera zagotavljajo sledljivost: osnovne veličine, kot so masa, dolžina, električni tok, termodinamična temperatura, čas, frekvenca in množina snovi (slednja na področjih analiz [[Oljčno olje|oljčnega olja]], materialov, [[Genetsko spremenjeni organizem|gensko spremenjenih organizmov]], odpadnih vod in tal) ter nekatere izpeljane veličine, kot so [[tlak]], [[vlaga]] in količina sevanja. Področje ureja Zakon o meroslovju.<ref>{{navedi novice |url=https://old.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/merjenje-je-neizogiben-del-vsakdanjika.html |title=Merjenje je neizogiben del vsakdanjika |date=2012-06-08 |last=Pavlin |first=Cveto |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2023-03-08}}</ref>

=== Kalibracijski laboratoriji ===
Kalibracijski laboratoriji so na splošno odgovorni za kalibracije industrijskih instrumentov.<ref name="NQI"/> Kalibracijski laboratoriji so akreditirani in zagotavljajo kalibracijske storitve industrijskim podjetjem, kar zagotavlja zvezo sledljivosti do nacionalnega inštituta za meroslovje. Ker so kalibracijski laboratoriji akreditirani, dajejo podjetjem zvezo sledljivosti z nacionalnimi meroslovnimi standardi.<ref name="FCM"/>

=== Akreditacijski organi ===
Ustanova je akreditirana, ko avtoritativni organ z oceno osebja in sistemov vodenja organizacije ugotovi, da je usposobljena za zagotavljanje svojih storitev.<ref name="NQI"/> Za mednarodno priznanje mora akreditacijski organ države izpolnjevati mednarodne zahteve, priznanje je običajno rezultat mednarodnega in regionalnega sodelovanja.<ref name="NQI" /> Laboratorij je ovrednoten v skladu z mednarodnimi standardi, kot so splošne zahteve ISO/IEC 17025 za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev.<ref name="FCM"/> Da bi zagotovili objektivno in tehnično verodostojno akreditacijo, so ti organi neodvisni od drugih institucij nacionalnega merilnega sistema.<ref name="NQI" /> Nacionalno združenje organov za testiranje<ref>{{Navedi splet|title=NATA – About Us|url=http://www.nata.com.au/about-nata|publisher=NATA|accessdate=2018-03-25 |language=en-gb}}</ref> v Avstraliji in akreditacijska služba Združenega kraljestva<ref>{{Navedi splet|title=About UKAS|url=https://www.ukas.com/about/|publisher=UKAS|accessdate=2018-03-25 |language=en}}</ref> sta primera akreditacijskih organov.

== Vplivi ==
Meroslovje ima obsežne vplive na številne sektorje, vključno z ekonomijo, energetiko, okoljem, zdravjem, proizvodnjo, industrijo in zaupanjem potrošnikov.<ref name="MSC"/><ref name="AusEconomy"/> Najočitneje se to odraža v vplivih meroslovja na trgovino in gospodarstvo. Da bi olajšali pošteno in natančno trgovino med državami, mora obstajati dogovorjen sistem merjenja.<ref name="AusEconomy" /> Natančne meritve in regulacija vode, goriva, hrane in elektrike so ključnega pomena za varstvo potrošnikov in spodbujajo pretok blaga in storitev med trgovinskimi partnerji.<ref name="LegalMetImpact">{{Navedi časopis|last=Rodrigues Filho|first=Bruno A.|last2=Gonçalves|first2=Rodrigo F.|date=junij 2015 |title=Legal metrology, the economy and society: A systematic literature review |journal=Measurement |volume=69 |pages=155–163 |bibcode=2015Meas...69..155R |doi=10.1016/j.measurement.2015.03.028}}</ref> Skupni merilni sistem in standardi kakovosti koristijo potrošniku in proizvajalcu; proizvodnja po skupnem standardu zmanjšuje stroške in tveganje potrošnikov ter zagotavlja, da izdelek izpolnjuje potrebe potrošnikov.<ref name="AusEconomy" /> Transakcijski stroški se zmanjšajo s povečano ekonomijo obsega. Več študij je pokazalo, da večja standardizacija pri merjenju pozitivno vpliva na [[Bruto domači proizvod|BDP]]. V Združenem kraljestvu je bilo po oceni 28,4 odstotka rasti BDP od leta 1921 do 2013 posledica standardizacije; v Kanadi med letoma 1981 in 2004 je bilo po oceni devet odstotkov rasti BDP povezanih s standardizacijo, v Nemčiji pa je letna gospodarska korist standardizacije ocenjena na 0,72 % BDP.<ref name="AusEconomy" />

Zakonsko meroslovje je zmanjšalo naključne smrti in poškodbe z merilnimi napravami, kot so [[Merilnik hitrosti|radarski merilniki hitrosti]] in [[Alkotest|alkotesti]], z izboljšanjem njihove učinkovitosti in zanesljivosti.<ref name="LegalMetImpact"/> Merjenje človeškega telesa je zahtevno, s slabo [[Ponovljivost|ponovljivostjo]] in [[Obnovljivost|obnovljivostjo]], napredek v meroslovju pa pomaga razviti nove tehnike za izboljšanje zdravstva in zmanjšanje stroškov.<ref>{{Navedi splet|title=Metrology for Society's Challenges – Metrology for Health|url=https://www.euramet.org/metrology-for-societys-challenges/metrology-for-health/|publisher=EURAMET|accessdate=2017-03-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170312083223/https://www.euramet.org/metrology-for-societys-challenges/metrology-for-health/|archivedate=2017-03-12}}</ref> Okoljska politika temelji na podatkih raziskav, natančne meritve pa so pomembne za oceno [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] in okoljske zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Metrology for Society's Challenges – Metrology for Environment|url=https://www.euramet.org/metrology-for-societys-challenges/metrology-for-environment/|publisher=EURAMET|accessdate=2017-03-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170312083340/https://www.euramet.org/metrology-for-societys-challenges/metrology-for-environment/|archivedate=2017-03-12}}</ref> Poleg predpisov je meroslovje bistvenega pomena pri podpiranju inovacij, zmožnost merjenja zagotavlja tehnično infrastrukturo in orodja, ki jih je mogoče nato uporabiti za nadaljnje inovacije. Merilni standardi omogočajo raziskovanje in razširjanje novih idej z zagotavljanjem tehnične platforme, na kateri je mogoče graditi nove ideje, jih enostavno prikazati in deliti.<ref name="AusEconomy"/>

== Opombe ==
{{Seznam opomb}}

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Meroslovje| ]]