Ogled vira Michael Stifel

{{Infopolje Znanstvenik
   |name              = Michael Stifel
   |image             = 
   |image_size        = 
   |caption           = 
   |birth_date        = <!-- WD --> 
   |birth_place       = <!-- WD -->
   |death_date        = <!-- WD -->
   |death_place       = <!-- WD -->
   |nationality       = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]]
   |residence         =
   |citizenship       = 
   |ethnicity         = 
   |field             = [[teologija]], [[matematika]]
   |work_institution  = [[Univerza v Jeni]]
   |alma_mater        = [[Univerza Halle-Wittenberg]]
   |doctoral_advisor  =
   |doctoral_students =
   |known_for         = ''Arithmetica integra'' <br /> [[logaritem|logaritmi]]
   |prizes            = 
}}
[[Slika:Rechenbuechlein Gasser.jpg|thumb|right|Naslovnica Stiflovega dela ''Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist ...'', Wittenberg 1532]]
[[Slika:Michael Stifel's Arithmetica Integra (1544) p225.tif|thumb|right|225. stran Stiflovega dela ''Arithmetica Integra'', Nürnberg 1544]]

'''Michael Stifel''' (tudi '''Stiefel''', '''Styfel''', Stieffel, [[latinščina|latinizirano]] ''Michaelis Stifelius''), [[Nemci|nemški]] [[menih]], [[teolog]], [[matematik]] in [[reformator]], * [[1487]], [[Esslingen na Neckarju|Esslingen]], [[Nemčija]], † [[19. april]] [[1567]], [[Jena]], Nemčija.

== Življenje in delo ==

Stifel je bil [[avguštinci|avguštinec]] in je bil zgodnji [[Martin Luther|Luthrov]] privrženec. Najbolj je znan po svoji pesnitvi ''O krščanski, pravični doktrini doktorja Martina Luthra'' (''Von der Christförmigen, rechtgegründeten leer Doctoris Martini Luthers'') iz leta 1522. Pesnitev je povzročila škandal in Stifel je moral prebežati v [[Frankfurt na Majni|Frankfurt]]. Luther mu je leta 1523 pomagal postati [[pastor]].

V letu 1532 je v [[Wittenberg]]u anonimno objavil delo ''Računska knjiga o antikristu. Razodetje v Razodetju'' (''Ein Rechenbuchlin vom EndChrist. Apocalyps in Apocalypsim''), kjer je kot [[protestantizem|protestantski]] [[pridigar]] svojim vernikom napovedal [[apokalipsa|konec sveta]]. Ta se naj bi zgodil ob 8. uri zjutraj 19. oktobra 1533. Ko se napoved ni uresničila, so ga za štiri tedne zaprli in nato ni napovedal več nič. Izračunal je tudi, da je Giovanni de'Medici (1475 - 1521), takratni rimski papež [[papež Leon X.|Leon X.]] (LEO DECIMVS) v skrivnem [[razdodetje|razodetju]] za ta konec sveta napovedana apokaliptična zver.

Bil je profesor matematike na [[Univerza v Jeni|Univerzi v Jeni]]. Poleg [[kvadratni koren|kvadratnih korenov]] je med surdijska števila uvedel tudi višje korene in iz njih sestavljene izraze. Za vsa ta števila je poznal že tudi novo ime, posneto po grškem izvirniku ''numeri irationales''. Podobno je storil tudi [[Leonardo Fibonacci|Fibonacci]]. Pri Stiflu zaznavamo že tudi prvo svitanje, ki je napovedovalo, da bodo tudi racionalni izrazi stopili ob stran [[racionalno število|racionalnim številom]] kot [[iracionalno število|iracionalna števila]]. V svojem delu ''Arithmetica Integra'', objavljenem leta 1544 v [[Nürnberg]]u v treh knjigah z [[Philipp Melanchthon|Melanchthon]]ovim predgovorom, je prvi uvidel pomen [[logaritem|logaritmov]]. Poznal je [[aritmetični trikotnik]] in je podal razpredelnico [[binomski koeficient|binomskih koeficientov]] v razvoju <math>(a + b)^{n}\, </math> vse do <math>n=17\, </math>. Bil je prvi nemški matematik, ki se je ukvarjal s [[teorija števil|teorijo števil]]. Dal je ime [[eksponent]]u. On in drugi nemški [[cositi]] so prvi utemeljili računanje s [[potenca]]mi. Prav pojem eksponenta jim je pomagal, da so premagali [[Diofant]]ovo razpredelnico za [[množenje]] potenc in lahko povedali splošna pravila za množenje in [[potenciranje]] potenc. V svet so prodrli [[negativno število|negativni]] eksponenti, ki jih je uvedel [[Nicolas Chuquet|Chuquet]], šele v delu ''Arithmetica Integra''. V knjigi je razpredelnica:

{| class="wikitable" style="text-align:right;table-layout:fixed;"
| <math>x\, </math> || -3 || -2 || -1 || 0 || 1 || 2 || 3 || 4 || 5 || 6 
|-
| <math>2^{x}\, </math> || <math>\displaystyle{\frac{1}{8}}</math> || <math>\displaystyle{\frac{1}{4}}</math> || <math>\displaystyle{\frac{1}{2}}</math> || 1 || 2 || 4 || 8 || 16 || 32 || 64
|-
| <math>2^{x}\, </math> || <math>2^{-3}</math> || <math>2^{-2}</math> || <math>2^{-1}</math> || <math>2^{0}</math> || <math>2^{1}</math> || <math>2^{2}</math> || <math>2^{3}</math> || <math>2^{4}</math> || <math>2^{5}</math>  || <math>2^{6}</math>
|}

v kateri lahko vidimo prvi zametek poznejših velikih logaritemskih razpredelnic. Prvič v Evropi se je v delu pojavilo se je množenje (brez znaka med členi). Knjiga vsebuje razpredelnice [[celo število|celih števil]] in potenc števila [[2 (število)|2]], kar naj bi bila zgodnja različica [[logaritmovnik]]ov.<ref>{{sktxt|Ball|1908|p=216}}.</ref>{{rp|216}}<ref name="groza_1972">{{sktxt|Groza|Shelley|1972|p=182}}.</ref>{{rp|182}} Ker [[desetiški številski sistem|desetiških]] [[ulomek|ulomkov]] pred letom 1600 še niso razvili, takšne razpredelnice niso bile primerne za praktično računanje.<ref name="groza_1972" />{{rp|182}} V delu so npr. obravnavana tudi [[negativno število|negativna števila]], ki jih je Stifel imenoval ''numeri absurdi'', [[trikotniško število|trikotniška števila]], [[zaporedje|zaporedja]] in [[magični kvadrat]]i. Stiflov magični kvadrat 16×16 z [[magična konstanta|magično konstanto]] <math>M_{2}(16)=16(16^{2}+1)/2=2056=2^{3}\cdot 257\, </math> je {{OEIS|id=A203813}}:

{| class="wikitable" style="text-align:right;width:400px;height:400px;table-layout:fixed;"
|256|| 9 ||247||246|| 12|| 13||243||242|| 16|| 17||239||238|| 20|| 21||235|| 2
|-
| 3 ||226||213|| 45|| 46||210||209|| 49|| 50||206||205|| 53|| 54||201|| 32||254
|-
| 4 || 33||200|| 63||193||192|| 66|| 67||189||188|| 70|| 71||185|| 58||224||253
|-
|252|| 34|| 59||178||169|| 89|| 90||166||165|| 93|| 94||161|| 80||198||223|| 5
|-
|251||222|| 60|| 81||160||101||155||154||104||105||151|| 98||176||197|| 35|| 6
|-
| 7 ||221||196|| 82|| 99||146||141||117||118||137||112||158||175|| 61|| 36||250
|-
| 8 || 37|| 62||174||100||113||136||123||122||133||144||157|| 83||195||220||249
|-
| 23|| 38|| 73||173||107||114||129||126||127||132||143||150|| 84||184||219||234
|-
| 24||218||183|| 85||108||115||125||130||131||128||142||149||172|| 74|| 39||233
|-
|232||217|| 75|| 86||148||138||124||135||134||121||119||109||171||182|| 40|| 25
|-
|231|| 41|| 76|| 87||147||145||116||140||139||120||111||110||170||181||216|| 26
|-
| 27|| 42||180||162||159||156||102||103||153||152||106|| 97|| 95|| 77||215||230
|-
| 28|| 43||179||177|| 88||168||167|| 91|| 92||164||163|| 96|| 79|| 78||214||229
|-
|228||202||199||194|| 64|| 65||191||190|| 68|| 69||187||186|| 72|| 57|| 55|| 29
|-
|227||225|| 44||212||211|| 47|| 48||208||207|| 51|| 52||204||203|| 56|| 31|| 30
|-
|255||248|| 10|| 11||245||244|| 14|| 15||241||240|| 18|| 19||237||236|| 22|| 1
|}

V Evropi je Stifel opravil [[Omar Hajam|Hajamovo]] delo v računanju višjih korenov. Za [[zgodovina matematike|zgodovino matematike]] v Nemčiji je zelo pomembno njegovo delo ''Die deutsche Arithmetica'' iz leta 1545.

== Izbrana dela ==

* ''Ein Rechenbuchlin vom EndChrist. Apocalyps in Apocalypsim'', [[Wittenberg]] 1532.
* ''Arithmetica integra'', [[Nürnberg]] 1544.
* ''Deutsche Aritmetica'',— Nürnberg 1545.
* ''Rechenbuch von der welschen und deutschen Practick'', Nürnberg 1546.
* ''Die Coss [[Christoph Rudolff|Christoffs Rudolffs]]'' — [[Kaliningrad|Königsberg]] 1553.<ref>Die Coss Christoffs Rudolffs. Mit schönen Exempeln der Coss. Durch Michael Stifel gebessert und sehr gemehrt. Zu Königsperg in Preussen gedrückt durch Alexandrum Lutemyslensem im jar 1553. [http://www.ub.uni-bielefeld.de/diglib/rechenbuecher/coss/ Digitale Rekonstruktion bei der UB Bielefeld] {{ikona de}}</ref>

== Opombe in sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo
 | last = Ball | first = Walter William Rouse
 | title = A short account of the history of mathematics
 | publisher = Macmillan and Co
 | year = 1908
 | url = http://books.google.com/books?id=egY6AAAAMAAJ&pg=PA216&dq=%22arithmetica+integra%22+logarithms&hl=en&ei=iG9jTIvnN4P78Aagv8nICg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=%22arithmetica%20integra%22%20logarithms&f=false
 }}
* {{navedi knjigo
 | last1 = Groza | first1 = Vivian Shaw
 | last2 = Shelley |first2 = Susanne M.
 | title = Precalculus mathematics
 | publisher = Holt, Rinehart and Winston, Inc.
 | year = 1972
 | url = http://books.google.com/books?id=yM_lSq1eJv8C&pg=PA182&dq=%22arithmetica+integra%22+logarithm&hl=en&ei=ijhjTPqEJIL58Aal6MTTCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CFIQ6AEwBg#v=onepage&q=stifel&f=false
 }}
== Zunanje povezave ==

* [http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/Biographies/Stifel.html Stran o Michaelu Stiflu Univerze svetega Andreja] {{ikona en}}
* [http://books.google.com/books?id=fndPsRv08R0C&printsec=frontcover&dq=arithmetica+integra&hl=en&ei=CJVeTozEMonV0QGQ_LH9AQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&sqi=2&ved=0CCoQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false ''Arithmetica Integra''], [[Google Knjige]]

{{normativna kontrola}}

{{mathematician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Stifel, Michael}}
[[Kategorija:Nemški redovniki]]
[[Kategorija:Nemški teologi]]
[[Kategorija:Nemški matematiki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Jeni]]