Ogled vira Milutin Milanković

{{short description|Srbski znanstvenik (1879–1958)}}
{{infopolje Znanstvenik
| name              = Milutin Milanković
| native_name       = {{ubl|{{jezik|sr|Милутин Миланковић}}|{{jezik|sr|Milutin Milanković}}}}
| native_name_lang  = sr
| image             = Milutin Milanković 2.jpg
| image_size        = 210px
| caption           = Milutin Milanković, okoli 1924
| birth_date        = {{birth date|df=yes|1879|5|28}}{{r|spl0}}
| birth_place       = [[Dalj]], [[Avstro-Ogrska]] {{small|(sedaj [[Hrvaška]])}}
| death_date        = {{death date and age|df=yes|1958|12|12|1879|5|28}}
| death_place       = [[Beograd]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]] {{small|(sedaj [[Srbija]])}}
| residence         = {{ubl|{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]]|[[slika:State Flag of Serbia (1882-1918).svg|22px]] [[Kraljevina Srbija]]|[[slika:Flag of the State of Slovenes, Croats and Serbs.svg|22px]] [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Država SHS]]|[[slika:Naval ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg|22px]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina SHS]]|[[slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|22px]] [[Kraljevina Jugoslavija]]|[[slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]}}
| nationality       = {{ikonazastave|Srbija}} [[Srbi|srbska]]
| field             = {{ubl|[[matematika]]|[[astronomija]]|[[astrofizika]]|[[klimatologija]]|[[paleoklimatologija]]|[[geofizika]]|[[gradbeništvo]]|[[inženirstvo]]|[[tehnika]]}}
| work_institution  = {{ubl|[[Univerza v Beogradu]]|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]]}}
| alma_mater        = {{ubl|[[Realna gimnazija v Osijeku]] <br /> {{small|[[matura]] 1896}}|[[Tehniška visoka šola na Dunaju]]{{efn|name=opomba_0|Od leta 1975 [[Tehniška univerza na Dunaju]] (''Technische Universität Wien'').}} <br /> {{small|[[diploma]] 1902}} <br /> {{small|[[doktorat]] 1904}}}}
| thesis_advisor    =
| thesis_title      = Beitrag zur Theorie der Druck-kurven{{r|mila_1904}}
| thesis_year       = 1904
| thesis_url        = 
| doctoral_advisor  = {{ubl|[[Emanuel Czuber]]|Johannes Brick {{small|(somentor)}}}}
| doctoral_students = [[Tatomir Anđelić|Tatormir P. Anđelić]] {{small|(1946)}}
| known_for         = {{ubl|[[Sončevo sevanje]]|''Kanon [[zemlja|Zemljinega]] [[insolacija|osončevanja]]''{{r|mila_1941}}|[[Milankovićevi cikli]]|[[ledena doba|teorija ledenih dob]]|[[Milankovićev koledar]]}}
| prizes            = {{ubl|[[slika:Order of Saint Sava - Ribbon bar.svg|30px]] [[red svetega Save]] {{small|(1923)}}{{r|acov_2012}}|[[slika:Ordre de la Couronne de Yougoslavie (Royaume).png|30px]] [[red jugoslovanske krone]] {{small|(1938)}}{{r|acov_2012}}}}
| spouse            = Hristina Tinka Topuzović (1884–1961)
| children          = Vasilije Milanković (1915–2003)
| parents           = {{ubl|Milan Milanković (1845–1885)|Jelisaveta Muačević Milanković{{efn|name=opomba_1}} (1857–1915)}}
| signature         = Signature of Milutin Milanković.png
| footnotes         = 
}}
'''Milutin Milanković''' [milútin milánković] ({{jezik-sr|Милутин Миланковић|Milutin Milanković}}), [[Srbi|srbski]] [[matematik]], [[astronom]], [[klimatolog]], [[geofizik]], [[gradbeni inženir]], [[izumitelj]], [[popularizator znanosti]] in [[fizik]], * [[28. maj]] [[1879]], [[Dalj]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Hrvaška]]), † [[12. december]] [[1958]], [[Beograd]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]] (sedaj [[Srbija]]).{{r|spl1}}{{r|spl2}}

Milanković je dal dva temeljna prispevka k svetovni [[znanost]]i. Prvi prispevek je ''Kanon Zemljinega [[insolacija|osončevanja]]'' (''Kanon osunčavanja Zemlje''), ki označuje [[podnebje]] vseh [[planet]]ov [[Osončje|Osončja]]. Drugi prispevek je teoretična pojasnitev dolgoročnih [[Zemlja|Zemljinih]] [[podnebna spremenljivost|podnebnih sprememb]], ki jih povzročajo astronomske spremembe lege Zemlje v primerjavi s [[Sonce]]m, zdaj znanih kot [[Milankovićevi cikli]]. To je deloma pojasnilo [[ledena doba|ledene dobe]], ki so se pojavljale v Zemljini [[geologija|geološki]] preteklosti, pa tudi podnebne spremembe na Zemlji, ki se jih lahko pričakuje v prihodnosti.{{r|spl3}}

Utemeljil je planetarno [[klimatologija|klimatologijo]] z izračunom [[temperatura|temperaturnih]] razmer zgornjih plasti [[ozračje|ozračja]] ter temperaturnih razmer na [[notranji planet|planetih notranjega]] Osončja – [[Merkur]]ja, [[Venera|Venere]], [[Mars]]a in [[Luna|Lune]] ter globine atmosfere [[zunanji planet|zunanjih planetov]] Osončja. Prikazal je medsebojno povezanost [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]] in [[vede o Zemlji|geoznanosti]] ter omogočil dosleden prehod od nebesne mehanike h geoznanostim in transformacijo [[deskriptivna znanost|deskriptivnih znanosti]] v [[eksaktne znanosti|eksaktne]]. V [[geofizika|geofiziki]] velja za soavtorja teorije [[tektonika plošč|tektonskih plošč]] s svojim delom ''Premikanje Zemljinih vrtilnih polov'' (''Pomeranje Zemljinih obrtnih polova'').{{r|spl3}}

Kot avtor ali soavtor je registriral osem [[patent]]ov, ki jih je v času od 1905 do 1933 prijavil v različnih državah. Svojo poklicno pot je začel kot gradbeni inženir, zanimanje za [[gradbeništvo]] pa je ohranil vse življenje in je kot statik ter nadzornik delal na več [[armirani beton|armiranobetonskih]] konstrukcij po vsej Jugoslaviji. Tako je večina njegovih patentov vezanih na to področje.{{r|spl3}}

Med letoma 1909 in 1920 (razen 1914–1918) je bil izredni profesor [[uporabna matematika|uporabne matematike]], kot redni profesor nebesne mehanike pa med letoma 1920 in 1955 (razen 1941–1945) na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]].{{r|spl4}}{{r|spl3}} Bil je dekan [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofske fakultete v Beogradu]] v letih 1926 in 1927, pionir v [[raketna tehnika|raketni tehniki]], med letoma 1920 in 1925 dopisni član, in od leta 1925 do smrti redni član [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]] (SANU), podpredsednik SANU v treh mandatih od leta 1948, dopisni član [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] v Zagrebu od leta 1925, šesti in deveti predstojnik [[Astronomski observatorij Beograd|Astronomskega observatorija Beograd]] med letoma 1925 in 1926 ter 1948 in 1951, član in soustanovitelj Komisije 7 za nebesno mehaniko [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] med letoma 1948 in 1953.{{r|spl2}}{{r|spl3}}

== Življenje==

=== Mladost ===

==== Otroštvo ====

[[slika:Rodna kuća Milutina Milankovića.jpg|thumb|right|200px|Milankovićeva [[Kulturni in znanstveni center »Milutin Milanković«|rojstna hiša]] v [[Dalj]]u]]
[[slika:Milutin Milanković.jpg|thumb|right|200px|Milanković kot študent na Dunaju]]

Milanković se je rodil v vasi [[Dalj]] na desnem bregu [[Donava|Donave]] v vzhodni [[Slavonija|Slavoniji]] v tedanji Avstro-Ogrski. Milutin in njegova sestra dvojčica Milena sta bila najstarejša od sedmih otrok.{{r|spas_2008}}{{rp|14}} Njun oče Milan je bil bogati posestnik in trgovec ter lokalni politik. Umrl je mlad, ko je bilo Milutinu 8 let.{{r|skil_2009}} Milankovići so bili stara in ugledna družina v kateri so tudi prej bile znane osebnosti. Med njimi je Milutin v svojih ''Spominih'' (''Uspomene'' (avtobiografija)) posebej govoril o Urošu Milankoviću (1780–1849), lokalnem pedagogu, naravoslovcu in realistu, ki se je boril proti praznovernemu odnosu kmetov in konservativnih lokalnih plemičev ter imel odmevne razprave v nemščini in srbščini, objavljene v delih ''Organizam sveta'', ''Organizam vasione'', ''Prosveta čoveka'', ''Zastava slobode i pravde'' in ''Ogledalo istine''. Umrl je leta 1849 med državljansko vojno v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]].

Milutinovi trije bratje so zaradi [[zgodovina tuberkoloze|tuberkuloze]] umrli še kot otroci. Mlajši brat Bogdan (1884–1966) je bil priznani romanist in muzikolog, eden od ustanoviteljev [[Sarajevski filharmonični orkester|Sarajevskega filharmoničnega orkestra]] leta 1923.{{r|spl5}} Po očetovi smrti so skrb za otroke prevzeli mati Jelisaveta (rojena Muačević{{efn|name=opomba_1|V več virih materin dekliški priimek navajajo tudi kot Maučević.}}), babica in stric Vasilije Vasa Muačević. Skrb za Milutina pa je v največji meri prevzel njegov stric Vasa, ki mu je pomagal in svetoval skoraj vse življenje.{{r|spas_2008}}{{rp|14}}

==== Izobraževanje ====

; Osnovna šola

Zaradi krhkega zdravja je Milutin pridobil osnovnošolsko izobrazbo doma, pri očetu Milanu, guvernantah, zasebnih učiteljih ter mnogih sorodnikih in družinskih prijateljih, od katerih je bilo več filozofov, izumiteljev in pesnikov. Pri desetih letih (v začetku oktobra 1889) se je preselil k drugemu stricu Paji Muačeviću v bližnji [[Osijek]], kjer je šel prvič v javno šolo. Preden se je vpisal v osiješko realko, je opravil vse štiri razrede zasebno v [[Srbska pravoslavna šola v Osijeku|Srbski pravoslavni šoli v Osijeku]]. Zanimivo je, da je vse predmete opravil z odlično oceno, razen Računanja, kjer je bil ocenjen s prav dobro.{{r|maks_2020}}

; Srednja šola

V njegovem času sta obstajali dve vrsti gimnazij: [[klasična gimnazija|klasična]] in [[realna gimnazija|realna]] [[gimnazija]]. Realna gimnazija je pripravljala dijake za študij [[tehnika|tehnike]] in [[kmetijstvo|kmetijstva]], zato je Milutin leta 1889 začel srednješolsko izobraževanje na [[realna gimnazija v Osijeku|Realni gimnaziji v Osijeku]]. Ko je začel z učenjem v javni šoli, je videl pomanjkljivosti svojega prejšnjega zasebnega izobraževanja. Drugi otroci so bili boljši od njega v branju, pisanju in računanju. Toda kmalu je dohitel svoje vrstnike in postal najboljši učenec. 29. maja 1896 je prejel spričevalo o končani realni gimnaziji. Po končani srednji šoli in opravljeni [[matura|maturi]] se je s skupino maturantov odpravil na šolsko ekskurzijo v Srbijo. Nato je poleg Beograda obiskal še druge kraje po Srbiji, prehodil pa je del poti od [[Kragujevac|Kragujevca]] do [[Stalać]]a.{{r|spas_2008}}{{rp|18}}{{r|gled_2007}}{{rp|21}}

; Študij

Dolgo je razmišljal kaj naj študira na Dunaju. Odločilen vpliv je imel njegov profesor matematike na osiješki realki [[Vladimir Varićak]].{{r|spas_2008}}{{rp|20}} Sprva je želel študirati [[elektrotehnika|elektrotehniko]], a tega oddelka na [[Tehniška visoka šola na Dunaju|Tehniški visoki šoli]] ni bilo. Zato se je na prepričevanje profesorja Varićaka naposled odločil za študij [[gradbeništvo|gradbeništva]].{{r|gled_2007}}{{rp|22}} Oktobra 1896 je pri 17 letih odšel na študij na Dunaj, ki ga je leta 1902 uspešno zaključil z najboljšimi ocenami. Kasneje je o svojem študiju v ''Spominih'' zapisal: »Profesor [[Emanuel Chuber]] nas je učil matematiko ... Vsak njegov stavek je bil mojstrovina stroge logike, brez ene same odvečne besede, brez ene same napake.«{{r|spas_2008}}{{rp|21}}

Vojaško šolanje je Milanković opravil v [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrski vojski]], kjer je opravil častniški izpit in prejel čin [[poročnik]]a, ko je bil še državljan Avstro-Ogrske.{{r|apos_2018b}} Po končanem obveznem [[vojaška obveznost|vojaškem roku]] si je sposodil denar od strica Vase za nadaljevanje [[doktorat|doktorskega]] študija. Nato se je osredotočil na reševanje zelo kompleksne in tedaj aktualne problematike na področju uporabe [[statika|statičnih]] metod pri gradnji modularnih [[armiranobetonska konstrukcija|armiranobetonskih]] [[most]]ov. Pri 25-ih letih 12. decembra 1904 je opravil doktorski izpit na Tehniški visoki šoli z disertacijo ''Prispevek k teoriji tlačnih krivulj'' (''Beitrag zur Theorie der Druck-kurven'').{{r|mila_1904}}{{r|spas_2008}}{{rp|24}}{{efn|name=opomba_0}} Njena izvedba je omogočila oceno oblike in značilnosti tlačnih krivulj pri neprekinjenem [[tlak]]u, kar je zelo uporabno pri gradnji mostov, kupol in opornikov.{{r|foce_2007}} Doktoriral je pred komisijo, ki so jo sestavljali štirje člani: Johannes Brick (somentor in predsednik komisije), [[Ludwig von Tetmajer]] (rektor), [[Josef Finger]] (profesor racionalne mehanike) in Chuber (mentor).{{r|gled_2007}}{{rp|30}}

=== Srednja leta ===

==== Gradbeništvo ====

V začetku leta 1905 so Milankovića na podlagi priporočila sprejeli v znano dunajsko gradbeno podjetje barona Adolfa Pittla, kjer je kmalu zasedel eno glavnih mest v konstrukcijskem biroju.{{r|spas_2008}}{{rp|25}} Njegovo delovno mesto je obsegalo izvajanje najzahtevnejših izračunov statične narave, ko je bilo treba zgraditi novogradnje iz armiranega betona. V tistem času je bil armirani beton razmeroma nov [[gradbeni material]], ki se je začel pospešeno uporabljati na vseh področjih gradnje. Bil je eden prvih strokovnjakov, ki je v gradbeništvo uvedel matematično modeliranje in opustil dotedanji geometrijski (grafični) način projektiranja. Po manj kot letu dni zaposlitve se je znašel pred problemom projektiranja velikega skladišča in tovarniške hale iz armiranega betona. Kompleksnost teh projektov je bila v tem, da ni bilo matematičnih formul, na podlagi katerih bi lahko določili dimenzije armaturnih nosilcev in nosilnih plošč. Prepričan v svojo doktorsko disertacijo, torej v veljavnost splošne [[teorija elastičnosti|teorije elastičnosti]], je potrpežljivo delal na izračunih, ki jih bo objavil v strokovni reviji in patentiral pod naslovom ''Prispevek k teoriji armiranobetonskih nosilcev''. Na podlagi novih rezultatov je leta 1906 objavil še en članek o isti temi. Rezultat je bil viden predvsem pri projektu armiranobetonskega [[akvadukt (most)|akvedukta]] za [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]] v [[Sebeş]]u na [[Transilvanija|Erdeljskem]], ki ga je naredil na začetku svoje inženirske poti. V petih letih, ki jih je preživel v dunajskem podjetju, je poleg sebeşkega akvedukta delal na naslednjih objektih: projektiral je [[železniška proga čez Semmering|akvedukt v Semmeringu]] in Pitenu, mostove v [[Kranj]]u, Banhildi in Išli in [[:de:Berndorfer Metallwarenfabrik|Kruppovo tovarno kovinskih izdelkov]] v [[Spodnja Avstrija|spodnjeavstrijskem]] [[Berndorf, Spodnja Avstrija|Berndorfu]]. Kot predstavnik omenjenega podjetja je sodeloval pri izgradnji kolektorja v okviru beograjske kanalizacije na obrežju [[Sava|Save]]. Leta 1908 je objavil članek z naslovom ''O membranah istega odpora'', v katerem je dokazal, da je idealna oblika [[vodni rezervoar|vodnega rezervoarja]] z enako debelimi stenami oblika [[kaplja|kapljice]] [[voda|vode]]. Dosegel je šest odobrenih in natisnjenih patentov velikega teoretičnega in praktičnega pomena, ki so mu prinesli slavo uglednega izumitelja, pa tudi finančno korist.

Kot gradbeni inženir je delal na Dunaju do 1. oktobra 1909, ko je sprejel povabilo za izrednega profesorja na beograjski univerzi – na Katedri za uporabno matematiko, ki je obsegala [[racionalna mehanika|racionalno]] in nebesno [[mehanika|mehaniko]] ter [[teoretična fizika|teoretično fiziko]].{{r|spas_2008}}{{rp|29}} Čeprav je imel zelo pomembna dela, povezana z armiranim betonom, je bil mladi Milanković še vedno odločen, da se bo posvetil temeljnemu raziskovanju. [[državljanstvo|Državljan]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] je postal 12. januarja 1911 (31. decembra 1910), potem ko je [[Peter I. Karađorđević]] potrdil sklep Državnega sveta Št. 11911 z dne 3. januarja 1911 (21. decembra 1910). Sklep je bil objavljen v uradnih [[Novine srbske|Srpskih novinah]] (tedanjem [[uradni list|uradnem listu]] Kraljevine Srbije) 20. (8.) januarja 1911.{{r|pete_1911}}

Njegova plača izrednega profesorja je bila desetkrat manjša od tiste, ki jo je imel kot inženir na Dunaju – zato se je honorarno ukvarjal s statičnimi izračuni v gradbeništvu tudi, ko se je preselil v Srbijo. Sprejel povabilo svojega sošolca z dunajske tehniške visoke šole in lastnika gradbenega podjetja Petra Putnika za izdelavo projekta armiranobetonskih mostov v razponu 30 metrov na [[skala|skalnatih]] [[brežina]]h na bodoči trasi [[železniška proga|železniške proge]] [[Niš]]–[[Knjaževac]] v dolini [[Timok]]a. Milanković, ki mu je bila ta zamisel zelo všeč, je leta 1912 hitro izdelal statični izračun za vse mostove in njegova rešitev je bila glavni razlog, da so [[Železnice Srbije|Srbske državne železnice]] (SDŽ) delo oddale Putnikovemu podjetju, ki je kmalu tega leta začelo delati.

Po odpustu iz Avstrije in prejemu srbskega državljanstva so Milankovića vpisali v vojaško evidenco [[Srbska kraljeva vojska|Srbske kraljeve vojske]]. Kot rezervni častnik je sodeloval v obeh [[balkanski vojni|balkanskih vojnah]]. Kot tuji dopisnik je bil v službi pri štabu Donavske divizije prvega poziva, nato pa pri Tiskovnem biroju Vrhovne komande.{{r|apos_2018b}}

==== Osončevanje planeta ====

Leta 1911 se je Milanković začel zanimati za [[klimatologija|klimatologijo]]. Ob preučevanju znanstvenih del sočasnega klimatologa [[Julius von Hann|Juliusa von Hahna]] je opazil pomembno vprašanje, ki bo postalo eno glavnih področij njegovega znanstvenega raziskovanja – skrivnostnost [[ledena doba|ledene dobe]]. Astronom [[John Frederick William Herschel|John Herschel]] (1792–1871) je prvi razmišljal o možnem vplivu astronomskih dejavnikov na podnebne spremembe. Kasneje je zamisel utemeljil geolog [[Jean Louis Rodolphe Agassiz|Louis Agassiz]] (1807–1873). Poleg tega je bilo več drugih poskusov razlage podnebnih sprememb, ki so jih povzročile astronomske sile (najcelovitejša med njimi je bila teorija [[James Croll|Jamesa Crolla]] iz 1870-ih).{{r|crol_1864}}{{r|crol_1875a}}{{r|crol_1875b}}{{r|gled_2007}}{{rp|48}}{{r|imbr_1981}}{{rp|93}} Milanković je preučeval tudi dela [[Joseph-Alphonse Adhémar|Joseph-Alphonsa Adhémarja]], čigar pionirsko teorijo o astronomskem izvoru ledenih dob so njegovi sodobniki uradno zavrnili, in Jamesa Crolla, čigar delo je bilo dejansko pozabljeno tudi potem ko so ga sprejeli sodobniki, kot je [[Charles Darwin]].{{r|pear_2018}} V tistem času je med klimatologi in geologi prevladovalo mnenje, da je ledeno dobo povzročil vpliv [[ocean]]ov in [[ognjenik]]ov. Čeprav so imeli zanesljive geološke podatke o obsegu [[glaciacija|poledenitve]] v [[Alpe|Alpah]], klimatologi in geologi še vedno niso mogli odkriti osnovnih vzrokov, zlasti zato, ker so bile spreminjajoče se vrednosti [[insolacija|osončenosti]] na Zemlji v prejšnjih obdobjih zunaj dosega teh znanosti.{{r|mili_1999}}{{rp|113, 120}} Vendar se je Milanković odločil slediti njihovi poti in skušal pravilno izračunati obseg teh vplivov. Rešitev tega kompleksnega problema je iskal na področju [[sferna geometrija|sferne geometrije]], nebesne mehanike in teoretične fizike.

S klimatologijo se je začel ukvarjati leta 1912, potem ko je ugotovil, da: »večji del [[meteorologija|meteorologije]] ni nič drugega kot zbiranje neštetih [[empirično raziskovanje|empiričnih]] ugotovitev, predvsem numeričnih podatkov z uporabo fizike v sledeh za njihovo razlago ... Matematika je bila še manj uporabna, nič več kot elementarni račun ... Napredna matematika nima nobene vloge v tej znanosti ...« Njegovo prvo delo je eksaktno opisalo tedanje [[podnebje]] na Zemlji in kako [[sončna svetloba|sončni žarki]] določajo temperaturo na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]] po prehodu skozi [[ozračje]]. Prvi članek na to temo z naslovom ''Prispevek k matematični teoriji podnebja'' (''Прилог теорији математске климе'') je objavil v Beogradu 5. aprila 1912.{{r|mila_1912b}} Njegov naslednji članek na isto temo ''Porazdelitev Sončevega sevanja na Zemljini površini'' (''О распореду сунчеве радијације на површини земље'') je bil objavljen 5. junija 1913.{{r|mila_1913}} Pravilno je izračunal [[jakost (fizika)|jakost]] osončenosti in izboljšal matematično teorijo in pri tem opisal Zemljine [[podnebni pas|podnebne pasove]], in sicer je izvedel izračun osončenosti za posamezne [[vzporednik]]e od [[ekvator]]ja (0°) do [[severni tečaj|severnega]] in [[južni tečaj|južnega tečaja]] (&pm;90°).{{r|schw_1993}}{{rp|43}}

Njegov glavni cilj je bil zgraditi celovito matematično točno teorijo, ki bo povezala toplotne razmere na planetih z njihovim gibanjem okrog Sonca. O tem je zapisal: »... takšna teorija nam bo omogočila preseči obseg neposrednega opazovanja, ne samo v vesolju, ampak tudi v času ... Možno bo rekonstruirati zemeljsko podnebje in njeno napoved, dala nam bo tudi prve zanesljive podatke o podnebnih razmerah na drugih planetih.« Po tem je začel iskati [[matematični model]] kozmičnega mehanizma, da bi pojasnil Zemljino podnebno in geološko preteklost. Leta 1914 je objavil delo na to temo z naslovom ''O vprašanju astronomskih teorij ledenih dob'' (''O pitanju astronomskih teorija ledenih doba'').{{r|mila_1914}} Vendar kozmični mehanizem ni bil lahek problem. Potreboval je več kot dve desetletji, da je to astronomsko teorijo izpopolnil.

Istočasno je med Avstro-Ogrsko in Srbijo izbruhnila [[julijska kriza]], ki je vodila v [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]]. 14. junija 1914 se je Milanković poročil s Hristino Tinko Topuzović, rojakinjo iz Šabca, prijateljico [[Delfa Ivanić|Delfe Ivanić]].{{r|ivan_2012}} Nato sta se odpravila na medene tedne v njegovo rojstno vas Dalj. Ker je bil tedaj državljan Srbije, s katero je bila sedaj Avstro-Ogrska v vojni, so ga aretirali. Zaprli so ga v staro orožniško vojašnico, nato pa premestili v taborišče [[Neusiedl am See|Neusiedl]] ob [[Nežidersko jezero|Nežiderskem jezeru]]. Svoj prvi dan v [[zapor]]u, kjer je čakal, da ga kot [[vojni ujetnik|vojnega ujetnika]] odpeljejo v osiješko [[Tvrđa|Tvrđo]], je opisal z naslednjimi besedami:

{{citatni blok|Za mano so se zaprla težka železna vrata ... Vsedel sem se na posteljo, se ozrl naokrog in začel razmišljati o svojem novem družbenem položaju ... V ročnem kovčku, ki sem ga vzel s seboj, so bila moja že natisnjena ali pravkar načeta dela o mojem kozmičnem problemu; bilo je celo nekaj praznega papirja. Začel sem jih prelistavati, vzel v roke svoje zvesto pero, začel pisati in računati ... Po polnoči sem se ozrl po sobici in se spraševal, kje sem. Videti je bila kot prenočišče na mojem potovanju skozi vesolje.{{r|calv_1990}}}}

{| class="wikitable floatright" style="width: 300px;"
|+ Srednje letne temperature na Marsu
|-
! [[sferni koordinatni sistem|gš]] <br /> [°]
! colspan="2" | temperature <br /> [°C]
|-
| &nbsp; || tla || atmosfera
|-
|  0 || &minus;3 || &minus;32
|-
| 10 || &minus;4 || &minus;33
|-
| 20 || &minus;7 || &minus;36
|-
| 30 || &minus;12 || &minus;40
|-
| 40 || &minus;18 || &minus;46
|-
| 50 || &minus;27 || &minus;54
|-
| 60 || &minus;38 || &minus;63
|-
| 70 || &minus;46 || &minus;71
|-
| 80 || &minus;51 || &minus;75
|-
| 90 || &minus;52 || &minus;76
|-
| style="background: #ffdead;" | <math> T_{\rm sr.} \!\, </math> 
| style="background: #ffdead;" | &minus;17<sup>*</sup>
| style="background: #ffdead;" | &minus;45<sup>**</sup>
|-
| colspan="3" | {{ubl|* srednja temperatura celotnega Marsovega površja|** srednja temperatura spodnjega sloja Marsove atmosfere}}
|-
| colspan="3" | Razpredelnica srednjih letnih temperatur [[Mars]]a, objavljena v Milankovićevem delu ''Raziskovanje podnebja planeta Mars'' leta 1916.{{r|mila_1916}} Ta razpredelnica je bila kasneje, leta 1920, objavljena za svetovno znanstveno skupnost v Parizu. V tem delu je Milanković teoretično opozoril na izjemno ostre podnebne razmere, ki preprečujejo obstoj [[tekočina|tekoče]] [[voda|vode]] na tem planetu.
|}

Njegova žena Hristina je odšla na Dunaj na pogovor s Czuberjem, ki je bil njegov mentor in dober prijatelj. Profesor Czuber je s pomočjo družbenih zvez dosegel Milankovićevo izpustitev iz taborišča in dovoljenje, da Milanković svoje ujetništvo preživi v [[Budimpešta|Budimpešti]] s pravico do dela. Po šestih mesecih v taborišču je Milanković decembra 1914 prispel v Budimpešto, kjer se je moral enkrat tedensko javljati na policijski postaji.

Kmalu po prihodu se je srečal z direktorjem knjižnice [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]] [[Koloman von Szilly|Kolomanom von Szillyjem]], ki je kot matematik Milankovića sprejel z vsem srcem in mu omogočil nemoteno delo tako v knjižnici kot na Centralnem meteorološkem inštitutu.{{r|calv_1990}} V Budimpešti je Milanković preživel štiri leta, skoraj vso vojno. Še naprej se je zelo zavzeto ukvarjal s teorijo podnebja. Z matematično metodo se je ukvarjal s preučevanjem trenutnega podnebja notranjih planetov Osončja. Leta 1916 je objavil članek z naslovom ''Raziskovanje podnebja planeta Mars'' (''Ispitivanje o klimi planeta Marsa'').{{r|mila_1916}}{{r|head_}}{{r|read_}} Izračunal je, da je povprečna temperatura v spodnjih plasteh [[Mars]]ove atmosfere &minus;45&nbsp;°C (&minus;49&nbsp;°F), povprečna temperatura pri tleh pa &minus;17&nbsp;°C (1&nbsp;°F). Zaključil je tudi naslednje: »Ta velika razlika med temperaturo tal in spodnjim slojem atmosfere ni nepričakovana. Zaradi velike prosojnosti Marsove atmosfere za Sončeve žarke je Marsovo podnebje zelo podobno višinskemu podnebju naše Zemlje, za katero so značilne tudi visoke temperature tal in nizke temperature zraka.« Sedaj je zanesljivo znano, da je povprečna temperatura tal &minus;55&nbsp;°C (&minus;67&nbsp;°F), vendar se temperatura tal in zraka na splošno razlikujeta.{{r|spl6}}{{r|mell_1997}} Vsekakor je teoretično dokazal, da ima Mars zelo ekstremno podnebje.{{r|macd_2006}}{{rp|123}}

Poleg obravnavanja Marsa se je ukvarjal tudi s podnebnimi razmerami, ki prevladujejo na [[Merkur]]ju in [[Venera|Veneri]].{{r|spl7}} Posebej pomembni so njegovi izračuni temperaturnih razmer na [[Luna|Luni]]. Vedel je, da [[Lunin dan|en dan na Luni]] traja 15 zemeljskih [[dan|dni]] in da je prav toliko dolga [[noč]]. Nato je izračunal, da temperatura tal na dnevni strani Lune opoldne doseže +100,5&nbsp;°C. Izračunal je tudi, da je bila temperatura zgodaj zjutraj na Luni, oziroma preden se Sonce pokaže nad obzorjem &minus;58&nbsp;°C. Sedaj je zanesljivo znano, da dnevna temperatura na površini Lune doseže +108&nbsp;°C, ponoči pa pade na &minus;153&nbsp;°C.

V [[Pešta|Pešti]] se je decembra 1915 rodil Milutinov sin Vasilije (1915–2003), ki je umrl v Avstraliji in od katerega ima Milanković dva vnuka in pravnukinjo.{{r|lopu_2014}}{{r|cvor_2020}}

Po vojni se je Milanković z družino 19. marca 1919 vrnil v Beograd. Nadaljeval je profesorsko pot. Izvolili so ga za rednega profesorja za nebesno mehaniko na Filozofski fakulteti, Odlok o imenovanju pa je bil podpisan 29. septembra 1919. Med letoma 1912 in 1917 je objavil sedem znanstvenih člankov o matematični teoriji podnebja, tako na Zemlji kot na drugih planetih. Formuliral je točni numerični podnebni model z zmožnostjo rekonstrukcije preteklosti in napovedovanja prihodnosti ter vzpostavil astronomsko teorijo podnebja kot splošno matematično teorijo osončenosti. Ko so bili najpomembnejši problemi v teoriji rešeni in postavljeni trdni temelji za nadaljnje delo, je dokončal knjigo, ki je leta 1920 izšla pri založbi [[Henry Gauthier-Villars|Gauthier-Villars]] v Parizu v francoščini, z naslovom ''Matematična teorija toplotnih pojavov, ki jih povzroča Sončevo sevanje'' (''Théorie mathématique des phénomènes thermiques produits par la radiation solaire'').{{r|mila_1920}} Kmalu po objavi so meteorologi to delo prepoznali kot pomemben prispevek k preučevanju sodobnih podnebnih razmer. To delo je bilo tema pisemske korespondence med letoma 1924 in 1952 med Milankovićem in [[Vojislav Mišković|Vojislavom Miškovićem]].{{r|janc_2019}}

Dela [[Vilhelm Bjerkness|Vilhelma Bjerknesa]] iz leta 1904 in [[Lewis Fry Richardson|Lewisa Fryja Richardsona]] iz leta 1922 predstavljajo temelj in pionirska dela, iz katerih se bo razvilo moderno [[numerično napovedovanje vremena|numerično]] [[napovedovanje vremena]].{{r|mesi_2005}} Milankovića so leta 1920 izvolili za dopisnega člana Srbske akademije znanosti.
 
==== O hitrosti svetlobe ====

Milanković je objavil dva članka o [[teorija relativnosti|teoriji relativnosti]]. Prvi članek ''O teoriji Michelsonovega poskusa'' (''O teoriji Michelsonova eksperimenta'') je objavil leta 1912.{{r|mila_1912a}} S to teorijo se je raziskovalno ukvarjal do leta 1924 na Varićakovo pobudo.{{r|andz_1983}}{{rp|212}} Tega leta je objavil drugi članek ''O drugem postulatu posebne teorije relativnosti'' (''О другом постулату специјалне теорије релативитета'').{{r|mila_1924a}} Njegova članka sta obravnavala [[posebna teorija relativnosti|posebno teorijo relativnosti]] in oba članka Michelsonov poskus (sedaj znan kot [[Michelson-Morleyjev poskus]]), ki je zagotovil trdne dokaze proti [[eter (fizika)|teoriji etra]]. V luči Michelsonovega poskusa je razpravljal o veljavnosti [[načelo o hitrosti svetlobe|drugega načela]] posebne teorije relativnosti, da je [[hitrost svetlobe|svetlobna hitrost]] enaka v vseh [[opazovalni sistem|referenčnih sistemih]].{{r|mija_2018}} Vse do svoje smrti je ostal prepričan, da svetlobna hitrost v vesoljskih prostorih ne more biti konstantna.{{r|andz_1983}} Zanimivo je, da se na prehodu iz 20. v 21. stoletje v znanosti vedno bolj uveljavlja izraz spremenljiva (variabilna) svetlobna hitrost.{{r|piko_2019}} Prvi so o teoriji relativnosti na tem področju pisali [[Mihailo Petrović Alas]], [[Sima Marković]] in Milanković.{{r|mija_2018}}

==== Prenova julijanskega koledarja ====

{{glavni|Milankovićev koledar}}

Milanković je leta 1923 predlagal [[Milankovićev koledar|prenovo julijanskega koledarja]]. Bistvo njegovega predloga je, da so vsa [[prestopno leto|prestopna leta]] deljiva s 4, brez [[stoletje|sekularnih let]], razen če pri deljenju z 900 dajo ostanek 200 ali 600 (2000, 2400, 2900, 3300, 3800 ... so sekularna, a vseeno prestopna leta). Po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] so prestopna leta vsa leta, ki so deljiva s 4 brez sekularnih let, razen če pri deljenju s 400 [[deljenje brez ostanka|ne dajo ostanka]] (400, 800, 1200, 1600, 2000, 2400, 2800, 3200, 3600, 4000 ... so sekularna, vendar še vedno prestopna leta).

Maja 1923 je kongres nekaterih [[vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnih pravoslavnih cerkva]] v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] sprejel koledar.{{r|mila_1924b}}{{r|shie_1924}} Odstranili so [[sprejetje gregorijanskega koledarja|razliko 13-ih dni]] (1.–13. oktobra 1923), nastalo od [[prvi nicejski koncil|prvega nikejskega koncila]] leta 325 do 20. stoletja. Mnoge vzhodne pravoslavne cerkve pa so sprejele tudi spremenjeni algoritem prestopnega leta. Datumi [[velika noč|velike noči]] in z njo povezanih praznikov bi se še naprej računali po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]].

V času Milankovićevega predloga je obstajal dvom ali Zemljina [[vrtilna doba]] morda ni konstantna, vendar je bilo to mogoče dokazati in kvantificirati šele z razvojem [[kvarčna ura|kvarčnih]] in [[atomska ura|atomskih ur]] v začetku 1930-ih.{{r|mcca_2009}} Spremembe Zemljine vrtilne dobe so glavni vzrok za dolgoročno [[točnost|netočnost]] gregorijanskega in Milankovićevega koledarja.{{r|blac_1999}}

==== Tirne spremembe in ledenodobni cikli ====

{{glavni|Milankovićevi cikli}}

[[slika:Три Миланковићева циклуса.png|thumb|right|200px|Mehanizem [[stoletje|sekularnih]] motenj [[Zemlja|Zemljine]] [[os vrtenja|vrtilne osi]] in [[Zemljin tir|tira]] ([[nagib vrtilne osi|nagib]], [[izsrednost tira|izsrednost]] in [[precesija enakonočij|precesija]]).{{r|mila_1948a}}]]
[[slika:Vostok-ice-core-petit.png|thumb|right|200px|Spremembe [[temperatura|temperature]] (modro), količine [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (zeleno) in [[prah]]u (rdeče) v [[led]]u iz [[Vostok, Antarktika|Vostoka]] na [[Antarktika|Antarktiki]] v zadnjih 400.000 letih. [[Milankovićevi cikli]] imajo osnovno periodo približno 100.000 [[leto|let]] in sekundarni periodi približno 400.000 in 125.000 let.]]

Milankovićeva dela o astronomskih razlagah ledenih dob, zlasti njegove krivulje osončenosti za zadnjih 130.000 let, sta podprla klimatolog [[Wladimir Köppen]] in geofizik [[Alfred Lothar Wegener]].{{r|gled_2007}}{{rp|58}} Köppen je opozoril na uporabnost Milankovićeve teorije za [[paleoklimatologija|paleoklimatološke]] raziskovalce. Milanković je 22. septembra 1922 prejel Köppnovo pismo, v katerem ga je prosil naj svoje raziskave razširi s 130.000 let na 600.000 let.{{r|spl8}}

Strinjala sta se, da je poletna osončenost ključni dejavnik za podnebje. Potem ko je izpopolnil matematična orodja, ki so mu omogočila izračunavanje osončenosti na kateri koli [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]] in za kateri koli letni čas, je bil Milanković pripravljen začeti uresničevanje matematičnega opisa Zemljinega podnebja v preteklosti. Sto dni je porabil za izračune in pripravo diagrama sprememb [[Sončevo sevanje|Sončevega sevanja]] na zemljepisnih širinah 55°, 60° in [[65. severni vzporednik|65°]] severno v zadnjih 650.000 letih.{{r|mcco_2006}} Menil je, da so te zemljepisne širine najobčutljivejše na spremembe toplotnega ravnovesja na Zemlji. Svoje rezultate je predstavil na Akademiji 13. novembra 1922 in jih objavil v ''Glasu SKA'', da bi jih lahko navajali v Köppnovi in Wegenerjevi knjigi.{{r|mila_1923b}}{{r|spl8}} Iz tistega časa izvira [[anekdota]], ko ga je dober prijatelj in profesor geografije [[Jovan Cvijić]] vprašal: »Zakaj računaš temperaturne razmere na vrhu atmosfere, kakšen je namen?!«

Nastala krivulja prikazuje spremembe osončenosti, ki so odgovorne za nize [[ledena doba|ledenih dob]]. Köppen je bil prepričan, da je Milankovićev teoretični pristop k [[sončna energija|sončni energiji]] logičen pristop k reševanju problema. Njegova krivulja osončenosti je bila vključena v knjigo z naslovom ''Podnebja geološke preteklosti'' (''Die Klimate der geologischen Vorzeit''), ki sta jo leta 1924 objavila Köppen in njegov zet Wegener.{{r|koep_2015}}

Milanković je v središče svoje teorije postavil [[Sonce]] kot edini vir [[toplota|toplote]] in [[svetloba|svetlobe]] v Osončju. Upošteval je tri ciklična gibanja Zemlje: [[izsrednost tira|tirno izsrednost]] (100.000-letni cikel – [[Johannes Kepler]], 1609), [[nagib vrtilne osi]] (41.000-letni cikel – od 22,1° do 24,5°; trenutni nagib Zemljine vrtilne osi je 23,5° – [[Ludwig Pilgrim]], 1904{{r|berg_2020}}) in [[precesija enakonočij|osno precesijo]] (24.000-letni cikel – [[Hiparh]], 130 pr. n. št.). Vsak cikel ima ločeno časovno obdobje, v katerem planet prejme točno določene količine sončne energije. Takšne spremembe geometrije med gibanjem vodijo do sprememb osončenosti na zemljepisnih širinah – prispela sončna toplotna energija pada s [[kvadratni zakon|kvadratom]] razdalje. Te [[tirno siljenje|tirne spremembe]], na katere vpliva gravitacije [[Luna|Lune]], [[Sonce|Sonca]], [[Jupiter|Jupitra]] in [[Saturn]]a, tvorijo osnovo [[Milankovićevi cikli|Milankovićevih ciklov]].{{r|schw_1993}}{{rp|29}} Njegov izvirni prispevek k nebesni mehaniki se imenuje Milankovićev sistem vektorskih elementov planetarnih tirov. Zreduciral je šest Lagrange-Laplacevih eliptičnih elementov na dva vektorja, ki določata mehaniko gibanja planetov. Prvi določa tirno ravnino planeta, smer vrtenja planeta in parameter tirne elipse; drugi podaja os tira v njegovi ravnini in tirno izsrednost. Z uporabo teh vektorjev je bistveno poenostavil izračun in neposredno pridobil vse formule klasične teorije sekularnih [[motnja (astronomija)|motenj]]. Na preprost, vendar izviren način, je iz [[keplerjevi zakoni|Keplerjevih zakonov]] prvi izpeljal Newtonov [[splošni gravitacijski zakon]]. Nato je obravnaval [[problem dveh teles|probleme dveh]] in [[problem n teles|več teles]] nebesne mehanike. Sprejel je in popravil [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Le Verrierjev]] in [[John Stockwell (astronom)|Stockwellov]] izračun z uporabo novejših in točnejših vrednosti za mase planetov v Osončju.

[[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbska kraljeva akademija]] (SKA) je Milankovića 7. marca 1920 v starosti 41 let izvolila za dopisnega člana.{{r|mili_2006}}{{rp|42}} V času sprejetja za dopisnega člana je bil predsednik Akademije [[Jovan Žujović]] (1856–1936). 25. junija 1923 ga je kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] odlikoval z [[red svetega Save|redom svetega Save tretjega reda]] za njegov prosvetni prispevek.{{r|mili_2006}}{{rp|58}} Milankovića so izvolili za rednega člana SKA pri 46 letih, 14. maja 1925.{{r|mili_2006}}{{rp|49}} Meteorološka služba [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je po njegovi zaslugi postala polnopravna članica [[Mednarodna meteorološka organizacija|Mednarodne meteorološke organizacije]] (IMO), ustanovljene leta 1853 v Bruslju in leta 1873 na Dunaju, kot predhodnice sedanje [[Svetovna meteorološka organizacija|Svetovne meteorološke organizacije]] (WMO), ustanovljene leta 23. marca 1950. Tam je vrsto let zastopal Jugoslavijo.

14. decembra 1926 je Köppen Milankoviću predlagal, naj svoje izračune razširi na milijon let in rezultate pošlje [[Bartholomäus Eberl|Barthelu Eberlu]], ki je raziskoval [[Donava|donavsko]] [[porečje]] in zaporedje [[glaciacija|poledenitve]] v severnem ([[Švabska (Bavarska)|švabskem]]) [[Alpsko predgorje|predgorju]] [[Alpe|Alp]]. Eberlova raziskava je pokazala podatke o pojavu poledenitve tudi pred 650.000 leti. Eberl je svoje ugotovitve objavil v [[Augsburg]]u leta 1930, skupaj z Milankovićevimi krivuljami.{{r|eber_1930}}

Med letoma 1925 in 1928 je Milanković napisal poljudnoznanstveno knjigo ''Skozi vesolje in stoletja'' (''[[Kroz vasionu i vekove|Кроз васиону и векове]]'') v obliki pisem anonimni mladi dami.{{r|mila_1928}}{{r|imbr_1979}}{{rp|109}} Delo pripoveduje o [[zgodovina astronomije|zgodovini astronomije]], [[klimatologija|klimatologiji]] in [[znanost]]i nasploh skozi niz izmišljenih obiskov avtorja in njegovega neimenovanega prijatelja različnih točk v [[vesolje|vesolju]] in [[čas]]u, ki vključujejo nastanek Zemlje, nato obiske starodavnih civilizacij, slavnih [[antika|antičnih]] in [[renesansa|renesančnih]] mislecev ter njihovih dosežkov in dela njegovih sodobnikov, Köppna in Wegenerja. Milanković v svojih »pismih« pojasnjuje svojo astronomsko teorijo podnebja in na poenostavljen način opisuje kompleksne probleme nebesne mehanike.

Milanković je nato napisal uvodni del v obsežnem delu ''Priročnik klimatologije'' (''Handbuch der Klimatologie'') z naslovom ''Matematična znanost o podnebju in astronomska teorija podnebnih sprememb'' (''Mathematische Klimalehre und Astronomische Theorie der Klimaschwankungen''), ki sta ga izdala Köppen in [[Rudolf Geiger (klimatolog)|Geiger]] leta 1930 v nemščini (prevedeno v ruščino leta 1939).{{r|mila_1930}} Leta 1935 je izdal knjigo ''Nebesna mehanika'' (''Небеска механика'').{{r|mila_1935}}{{r|pejo_2011}} Ta učbenik sistematično uporablja [[vektorski račun]] za reševanje problemov nebesne mehanike.{{r|pejo_2011}}

Od leta 1933 do 1940 je bil Milanković član izpitne komisije za državni izpit iz predmeta Mehanika neba za osebje [[Astronomski observatorij Beograd|Astronomskega observatorija Beograd]].{{r|dimi_2000}} Od leta 1936 do 1939 je bil predsednik prvega Nacionalnega odbora za astronomijo, s pomočjo katerega je Jugoslavija postala članica [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]].{{r|dimi_2000}} 20. decembra 1938 je bil Milanković odlikovan z [[red jugoslovanske krone|redom jugoslovanske krone tretjega razreda]], ki mu ga je podelil kralj [[Peter II. Karađorđević|Peter II.]]{{r|mili_2006}}{{rp|71}} Na predlog [[Stjepan Mohorovičić|Stjepana Mohorovičića]] in [[Vojisla Grujić (astronom)|Vojislava Grujića]] je bil na letni skupščini [[Jugoslovansko astronomsko društvo|Jugoslovanskega astronomskega društva]] (sedaj [[Astronomsko društvo Ruđer Bošković]]) 20. januarja 1940 izvoljen za častnega člana.{{r|dimi_2000}}

V letih od 1935 do 1938 se je Milanković ukvarjal z izračunavanjem v kolikšni meri se bodo ledene odeje odzvale na določeno spremembo osončenosti. Uspelo mu je vzpostaviti matematično zvezo med poletno osončenostjo in nadmorsko višino snežne meje ter tako določiti povečanje snežne odeje, ki bi sledilo kot posledica katere koli dane spremembe v poletni osončenosti. Svoje rezultate je objavil leta 1937 v članku ''Novi rezultati astronomske teorije podnebnih sprememb'' (''Нови резултати астрономске теорије климатских промена'').{{r|mila_1937}}{{r|imbr_1981}}{{rp|118}} Geologi so pridobili grafikon, iz katerega so lahko izpeljali mejne višine ledenih odej za kateri koli čas v zadnjih 600.000 letih.{{r|imbr_1981}}{{rp|118}} To teorijo sta kasneje izpopolnila [[André Berger]] in [[Jacques Laskar]].{{r|puet_2016}}

==== Gibanje polov ====

{{glavni|paleomagnetizem}}

[[slika:Longyear City 1908.jpg|thumb|right|200px|[[Premogovništvo]] v tedanjem Longyear Cityju na [[Spitsbergi]]h leta 1908.]]
[[slika:Миланковићев астрономски механизам кретања осе ротације.png|thumb|right|200px|Milankovićev astronomski mehanizem gibanja Zemljine vrtilne osi, oziroma sekularno premikanje&nbsp;/&nbsp;pot Zemljinih vrtilnih polov, predstavljen grafično. Slika je rekonstruirana po različici iz Milankovićeve ''Nebesne mehanike'' iz leta 1935 (str. 284, slika št. 21){{r|mila_1935}}]]

Med pogovorom z Wegenerjem, utemeljiteljem teorije [[premikanje celin|premikanja celin]], se je Milanković začel zanimati za samo notranjost Zemlje in gibanje polov.{{r|mili_2011}}{{rp|276}}{{r|mili_1999}}{{rp|56}} Wegenerju je obljubil, da bo raziskal pot vrtilnih polov. Novembra 1929 je prejel povabilo profesorja [[Beno Gutenberg|Bena Gutenberga]] iz Darmstadta, da sodeluje pri obsežnem priročniku o geofiziki v desetih zvezkih (''Handbuch der Geophysik'') in objavi svoj pogled na problem sekularnih sprememb Zemljinih vrtilnih polov.{{r|mila_1933a}} V svojem znanstvenem delu je Wegener predstavil številne empirične dokaze, ki so govorili v prid 'velikih dogodkov' v Zemljini preteklosti (premikanje celin). Ena glavnih ugotovitev, ki je posebej skrbela Wegenerja in nato Milankovića, pa je bilo odkritje velikih zalog [[premog]]a na otočju [[Spitsbergi|Spitsbergov]] v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]], ki ne bi mogle nastati na sedanjih zemljepisnih širinah teh otokov. Medtem je Wegener zaradi podhladitve ali srčnega popuščanja novembra 1930 umrl med četrto odpravo na [[Grenlandija|Grenlandijo]]. Milanković se je prepričal, da celine 'lebdijo' na nekoliko [[tekočina|tekoči]] podlogi in da lege celinskih mas glede na vrtilno os vplivajo na [[centrifugalna sila|centrifugalne]] [[vztrajnost]]ne [[sila|sile]], ki lahko spravijo Zemljino os iz ravnovesja in jo premaknejo.{{r|spl9}} Wegenerjeva tragedija ga je dodatno motivirala, da je vztrajal pri reševanju problema gibanja polov.{{r|mili_2011}}{{rp|276}}

V obdobju od 1930 do 1933 se je Milanković ukvarjal s problemom numeričnega sekularnega gibanja vrtilnih polov. Zemljo kot celoto je kot nebesno telo obravnaval kot [[dinamika tekočin|tekoče telo]], ki se ob kratkotrajnem delovanju sil obnaša kot [[trdno telo]] (podobno kot [[nenewtonska tekočina]]), pod določenimi vplivi pa tudi kot [[prožno telo]]. S pomočjo [[vektorska analiza|vektorske analize]] je izdelal matematični model Zemlje, ki mu je služil za izdelavo teorije o sekularnem premikanju Zemljinih polov. Izpeljal je enačbo sekularne poti Zemljinega pola in enačbo gibanja pola vzdolž te poti. Enačbi sta v znanosti znani tudi kot ''Milankovićev izrek''.{{r|sche_2013}} Ti enačbi sta ga pripeljali do določitve 25 najbolj značilnih točk lege Zemljinega pola na poti za obe polobli. Ta matematični izračun ga je pripeljal do 16 pomembnih točk iz preteklosti, ki predstavljajo zgodnja izhodišča raziskovanja, 8 točk pa predstavlja prihodnje lege raziskovanj vrtilnega pola. Narisal je karto poti Zemljinih polov za zadnjih 300 milijonov let in ugotovil, da se spremembe dogajajo v intervalu od 5 milijonov let (najmanj) do 30 milijonov let (največ).{{r|mili_2009}}{{rp|85}} Menil je, da je sekularna pot polov odvisna samo od konfiguracije [[Zemljin plašč|Zemljinega zgornjega plašča]] in trenutne lege pola na njem, oziroma točneje od geometrije Zemljine mase. Na tej podlagi je lahko izračunal sekularno pot pola. Poleg tega se na podlagi Milankovićevega modela celinski bloki pogrezajo v svojo osnovno »utekočinjeno« podlogo in drsijo naokoli, 'da bi dosegli' [[izostazija|izostatično]] ravnovesje. V zaključku o tem problemu je zapisal: »Za nezemeljskega opazovalca se premik pola zgodi tako, da ... Zemljina os ohranja svojo smer v prostoru, njena skorja pa se premakne na svoji podlogi.« Leta 1932 je v Beogradu objavil svoje delo z naslovom ''Numerični izračun sekularne poti Zemljinih vrtilnih polov'' (''Нумеричко израчунавање секуларне путање земљиних полова ротације'').{{r|mila_1932a}} Leta 1933 je objavil članek, posvečen Alfredu Wegenerju in njegovemu delu, z naslovom ''O premikanju Zemljinih polov : Spomin na Alfreda Wegenerja'' (''О померању Земљиних полова : Успомена на Алфреда Вегенера'').{{r|mila_1933b}}{{r|mili_2011}}{{rp|277}}

Istočasno je napisal štiri poglavja na 308 straneh za priročnik o geofiziki (''Handbuch der Geophysik''), ki ga je leta 1933 uredil Gutenberg, izdal pa Köppen. Poglavja so imela naslednje naslove: ''Lega in gibanje Zemlje v vesolju'', ''Vrtenje Zemlje'', ''Sekularna premikanja polov'' in ''Astronomska sredstva za raziskovanje podnebja v Zemljini preteklosti''.{{r|mila_1933a}}{{r|mila_1938}} Na Kongresu balkanskih matematikov v Atenah leta 1934 je imel predavanje o navideznem premikanju polov.{{r|spl8}}

Milankovićevo delo o poti polov so na začetku dobro sprejeli le Köppnovi sodelavci, saj je bil večji del znanstvene skupnosti skeptičen tako do Wegenerjeve kot do Milankovićeve stare in nove teorije. Vendar pa so kasneje v 1950-ih in 1960-ih zaradi razvoja nove znanstvene discipline v [[geofizika|geofiziki]], znane kot [[paleomagnetizem]], prišli do ključnih dokazov na podlagi preučevanja zapisov [[Zemljino magnetno polje|Zemljinega magnetnega polja]], ohranjenih v različnih magnetnih [[mineral]]ih v geološkem času, ter [[geomagnetni obrat|geomagnetnega obrata]] in poti polov.{{r|mili_1999}}{{rp|52–62}} Paleomagnetne dokaze so uporabili za oživitev teorije [[premikanje celin|premikanja celin]] in njeno preoblikovanje v teorijo [[tektonika plošč|tektonike plošč]] v 1960-ih in 1970-ih. Prav tako je za razliko od Milankovićeve [[linearnost|linearne]] poti polov paleomagnetizem rekonstruiral poti polov v geološki zgodovini, kar je pokazalo [[nelinearni sistem|nelinearnost]] poti. Treba pa se je zavedati, da je imel Milanković v svojem času edini zanesljiv empirični dokaz za umerjanje svoje matematične metode obdobje [[karbon]]a, [[geološka časovna lestvica|geološkega obdobja]], ko so nastale sedanje plasti premoga.

=== Starejša leta ===

Da bi zbral svoja znanstvena dela o teoriji Sončevega sevanja, ki so bila v številnih knjigah in člankih, je leta 1939 začel svoje življenjsko delo. Ta obsežna knjiga je bila objavljena v nemščini z naslovom ''Kanon Zemljinega osončevanja in njegova uporaba pri problemu ledenih dob''.{{r|mila_1941}} Zajema njegova skoraj tri desetletja raziskovanja, vključno z velikim številom formul, izračunov in diagramov, ter povzema tudi splošne zakone, s pomočjo katerih je mogoče pojasniti ciklične podnebne spremembe in spremljajočih 11 ledenih dob, kar je kasneje postalo eponim – [[Milankovićevi cikli]].{{r|spl10}}

''Kanon'' je urejal in pisal dve leti. Besedilo je šlo v tisk 2. aprila 1941 – štiri dni pred [[aprilska vojna|napadom nacistične Nemčije in njenih zaveznikov na Kraljevino Jugoslavijo]]. Med [[bombardiranje Beograda (1941)|bombardiranjem Beograda]] 6. aprila 1941 je bila uničena tiskarna, v kateri so delo začeli tiskati, vendar je večina listov ostala nepoškodovanih v skladišču. Po uspešni zasedbi Srbije sta se 15. maja 1941 dva nemška častnika in študenta geologije, ki sta prispela v Beograd na poti na Bližnji vzhod, ustavila pri Milankoviću in mu prinesla pozdrave profesorja [[Johannes Wolfgang Adolf Werner Soergel|Wolfganga Soergela]] iz Freiburga. Milanković jima je izročil edini popolnoma novonatisnjeni ''Kanon'', da bi ga odnesla Soergelu in bi se tako ohranil. Milanković med okupacijo ni sodeloval pri delu univerze, po [[druga svetovna vojna|vojni]] pa so ga ponovno imenovali za profesorja.

''Kanon'' je leta 1941 izdala [[Srbska kraljeva akademija]] na 626 straneh v [[kvart]]u in v nemščini ''Kanon der Erdbestrahlung und seine Anwendung auf das Eiszeitenproblem''.{{r|mila_1941}} Naslovi šestih poglavij knjige so:
# ''Gibanje planetov okrog Sonca in njihove medsebojne motnje''
# ''Vrtenje Zemlje''
# ''Sekularno premikanje Zemljinih vrtilnih polov''
# ''Zemljino osončevanje in njegove sekularne spremembe''
# ''Povezava med osončevanjem in temperaturo Zemlje ter temperaturo njenega ozračja. Matematična teorija podnebja''
# ''Ledena doba, njen mehanizem, struktura in kronologija''

Po nekaterih podatkih je bil Milanković med skupino intelektualcev, ki so podpisali [[Apel srbskemu narodu]], in ga je avgusta 1941 objavil časnik ''Novo vreme''. Vendar pa je v njegovi uradni biografiji naveden uradni podatek Univerze v Beogradu, da je bil profesor Milanković eden redkih profesorjev te univerze, ki tega dokumenta ni hotel podpisati. Med nemško okupacijo od 1941 do 1944 se je Milanković umaknil iz javnega življenja in se odločil napisati »zgodovino svojega življenja in dela«, ki bi presegla znanstvene teme, vključno z osebnim življenjem in ljubeznijo njegovega očeta, ki je umrl v njegovi mladosti. Njegova avtobiografija je izšla po vojni z naslovom ''Spomini, doživetja in spoznanja'' (''Успомене, доживљаји и сазнања'') leta 1952 in 1957.{{r|mila_1952}}{{r|mila_1957}}

==== Zgodovina znanosti ====

Po vojni so Milankovića za tri mandate v obdobju od 1948 do 1958 izvolili za podpredsednika Srbske akademije znanosti. Od leta 1948 do 1951 je bil deveti predstojnik [[Astronomski observatorij Beograd|Astronomskega observatorija Beograd]].{{r|mili_1999}}{{rp|43–51}} Leta 1948 je postal član in soustanovitelj Komisije 7 za nebesno mehaniko Mednarodne astronomske zveze, ko je ta ustanova po vojni obnavljala svojo dejavnost. Istega leta so ga sprejeli za člana italijanskega paleontološkega inštituta. Novembra 1954, petdeset let po zagovoru doktorske disertacije, je prejel zlato diplomo doktorja tehniških znanosti tedanje Tehniške visoke šole na Dunaju.{{r|kuju_2009}}{{r|spl11}} Leta 1955 so ga izvolili za dopisnega člana [[Nemška akademija znanosti Leopoldina|Nemške akademije naravoslovcev Leopoldina]] iz [[Halle, Saška - Anhalt|Halleja]] na [[Saška - Anhalt|Saškem - Anhaltu]].

Približno v istem času je začel pisati in objavljati številne poljudnoznanstvene knjige o [[zgodovina znanosti|zgodovini znanosti]], med njimi: ''Isaac Newton in Newtonova Načela''  (''Исак Њутн и Њутнова Принципија'', 1946),{{r|mila_1946b}} ''Utemeljitelji naravoslovnih znanosti : Pitagora – Demokrit – Aristotel – Arhimed'' (''Оснивачи природних наука : Питагора – Демокритос – Аристотелес – Архимедес'', 1947),{{r|mila_1947}} ''Zgodovina astronomske znanosti od njenih začetkov do leta 1727'' (''Историја астрономске науке од њених првих почетака до 1727'', 1948),{{r|mila_1948b}} ''Skozi kraljestvo znanosti : podobe iz življenja velikih znanstvenikov''(''Кроз царство наука : слике из живота великих научника'', 1950),{{r|mila_1950}} ''Dvaindvajset stoletij kemije'' (''Двадесет два века хемије'', 1953){{r|mila_1953a}} in ''Tehnika v teku davnih stoletjih'' (''Техника у току давних векова'', 1955).{{r|mila_1955a}}

V obdobju od leta 1927 do svoje smrti je živel v Profesorski koloniji v Beogradu.{{r|mati_2016}}

Po več desetletjih dela se je leta 1955 upokojil z mesta profesorja nebesne mehanike na Filozofski fakulteti v Beogradu.

Njegove znanstvene teorije v času njegovega življenja niso v celoti sprejeli, ampak šele kasneje. Pričakoval je vsesplošno priznanje svojega znanstvenega dela na znanstvenem kongresu v Rimu leta 1953, a je bil razočaran.{{r|stan_2022}}

==== Zadnja leta ====

Leta 1958 ga je zadela možganska kap in 12. decembra je umrl v Beogradu, kjer so ga tudi pokopali.{{r|spl12}}{{r|macd_2006}}{{rp|132}} Zapustil je oporoko, da se njegovi posmrtni ostanki prenesejo v Dalj, kar se je tudi zgodilo leta 1966, ko so jih prenesli in pokopali na tamkajšnjem pravoslavnem pokopališču.{{r|agat_2011a}}

=== Zapuščina ===

[[slika:Meteorološka opservatorija Beograd 05.jpg|thumb|right|200px|[[Spomenik Milutinu Milankoviću, Beograd|Spomenik Milankoviću]] pred [[Zgradba prvega srbskega observatorija|Zgradbo prvega srbskega observatorija]] v Beogradu, [[Zoran Ivanović]], 2017]]

Po njegovi smrti je večina znanstvene javnosti oporekala njegovi »astronomski teoriji« in ni več priznavala rezultatov njegovih raziskav. Toda deset let po njegovi smrti in petdeset let po prvi objavi so Milankovićevo teorijo spet začeli obravnavati. Njegovo knjigo je iz nemščine v angleščino prevedel Izraelski program za znanstvene prevode leta 1969 z naslovom ''Canon of Insolation of the Ice-Age Problem'', izdala pa sta jo [[Ministrstvo za trgovino Združenih držav Amerike|Ministrstvo za trgovino ZDA]] in [[Nacionalna znanstvena fundacija]] v Washingtonu.{{r|mila_1941}} Pred tem je [[Cesare Emiliani]] leta 1955 na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]] naredil pomemben preboj, ko je po raziskavah globokomorskih jeder odkril, da nihanja v sestavi [[Foraminifera|foraminifer]] predstavljajo dokaz vsaj sedmih medledenih obdobij.{{r|imbr_1981}}{{rp|149}}

Na začetku je do priznanja prišlo zelo počasi, kasneje pa se je teorija izkazala za pravilno. Leta 1972 je Anandu Verneker z [[Univerza Marylanda, College Park|Univerze Marylanda v College Parku]] izračunal, kako sta se geometrija Zemljinega tira in jakost osončenosti spremenili v zadnjih 2 milijonih let in kako se bosta spremenili v naslednjih 100 tisoč letih.{{r|imbr_1981}}{{rp|215}} Sodelavci projekta CLIMAP ([[Climate: Long range Investigation, Mapping, and Prediction]]) – [[James D. Hays]], [[John Imbrie|John D. Imbrie]] in [[Nicholas Shackleton|Nicholas John Shackleton]] – so končno končali razpravo in dokazali Milankovićeve cikle.{{r|imbr_1981}}{{rp|215}} Leta 1972 so znanstveniki iz vzorcev [[usedlina|usedlin]] z dna [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] dokončali časovno lestvico podnebnih dogodkov v zadnjih 700.000 letih, nato pa analizirali vzorce jeder in štiri leta kasneje prišli do zaključka, da se je podnebje v zadnjih 500.000 letih spremenilo odvisno od [[nagib vrtilne osi|nagiba Zemljine vrtilne osi]] in [[precesija enakonočij|precesije]].{{r|hays_1976}} Nov večji projekt iz leta 1988, imenovan [[COHMAP]] (Cooperative Holocene Mapping Project), je rekonstruiral vzorce globalnih podnebnih sprememb v zadnjih 18.000 letih in znova se je pokazalo, da imajo astronomski dejavniki ključno vlogo.{{r|spl13}}{{r|clan_1988}} Projekt [[SPECMAP]] (Spectral Mapping Project) iz leta 1989 je pokazal, da podnebne spremembe nastanejo zaradi sprememb [[Sončevo sevanje|Sončevega sevanja]] v vsakem od teh treh astronomskih ciklov.{{r|gorn_2008}}

Leta 1999 so dokazali, da razlike v [[stopnje morskih izotopov|izotopski]] sestavi [[kisik]]a v usedlinah z dna oceana sledijo Milankovićevi teoriji.{{r|rial_1999}}{{r|kerr_1999}} Obstajajo še druge, novejše raziskave, ki kažejo na veljavnost izvirne Milankovićeve teorije.{{r|whit_2004}} Čeprav so tirne sile podnebnih sprememb dobro sprejete, še vedno razpravljajo o podrobnostih o tem, kako tirna gibanja vodijo do sprememb osončenosti in s tem podnebja samega.

== Priznanja ==

[[slika:Milutin Milanković 2004 Serbian stamp.jpg|thumb|right|200px|Poštna znamka Srbije in Črne gore iz leta 2004 z likom Milutina Milankovića]]
[[slika:Milutin Milanković 2019 stamp of Serbia.jpg|thumb|right|200px|Poštna znamka Srbije iz leta 2019 z likom Milutina Milankovića]]
{{več slik|align= right|direction= vertical|header= 2000 [[srbski dinar|din]] z likom Milutina Milankovića|total_width= 210|image1= 2000RSD front.jpg|width1= 300|height1= 143|caption1= <div style="text-align:center">Sprednja stran</div>|image2= 2000RSD revers.jpg|width2= 300|height2= 143|caption2= <div style="text-align:center">Zadnja stran</div>}}

Leta 1983 je v ameriški zvezni državi New York, na [[Zemeljski observatorij Lamont-Doherty|Zemeljskem observatoriju Lamont-Doherty]] [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]], potekalo mednarodno znanstveno srečanje z naslovom ''Milanković in podnebje'', s katerim so se močno poklonili njegovemu znanstvenemu prispevku.{{r|spas_2008}}{{rp|7}} V [[Perugia|Perugii]], Italija so leta 1988 organizirali znanstveno srečanje z naslovom ''Ciklostratigrafija''. Na njem so uradno promovirali novo raziskovalno metodo, katere osnova so Milankovićevi cikli osončenosti in, ki v ritmičnih spremembah kamninskih plasti zaznava hladnejše in toplejše cikle, skozi katere je šla Zemlja.

Pred [[Univerza v Novem Sadu|Univerzo v Novem Sadu]] so leta 1995 postavili spominski doprsni kip Milutina Milankovića. Skulptura je delo ljubiteljskega kiparja, zdravnika dr. Jokanovića. [[NASA]] je Milankovića v svoji izdaji »[[Stoječ na ramenih velikanov|Na ramenih velikanov]]« uvrstila med petnajst največjih umov vseh časov na področju [[vede o Zemlji|geoznanosti]].{{r|spl16}}

[[Zavod za udžbenike i nastavna sredstva Beograd|Zavod za udžbenike i nastavna sredstva iz Beograda]] je v sodelovanju z [[Muzej znanosti in tehnike Beograd|Muzejem znanosti in tehnike]] SANU leta 1977 izdal ''Izbrana dela Milutina Milankovića'' (''Izabrana dela Milutina Milankovića''). Spominski doprsni kip Milutina Milankovića so slovesno odkrili leta 2001 pred [[geomagnetni inštitut|Geomagnetnim inštitutom]] v [[Grocka|Grocki]]. Skulptura je delo [[Drinka Radovanović|Drinke Radovanović]]. Njegova podoba je od leta 2011 na bankovcu za 2000 [[srbski dinar|srbskih dinarjev]], leta 2004 pa tudi na poštni znamki nekdanje državne skupnosti [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]].

20. junija 2016 so na dvorišču [[Kulturni in znanstveni center »Milutin Milanković«|Milankovićeve rojstne hiše]] v Dalju slovesno odkrili spominski doprsni kip Milutina Milankovića. Doprsni kip sta odkrila srbski premier [[Aleksandar Vučić]] in hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović]]. V Parku Milutina Milankovića na [[Vračar, Beograd|Vračarju]] pred [[Zgradba prvega srbskega observatorija|Zgradbo prvega srbskega observatorija]] v Beogradu so 26. junija 2017 slovesno odkrili [[spomenik Milutinu Milankoviću, Beograd|spomenik Milutinu Milankoviću]]. Spomenik so odkrili minister za kulturo in informiranje [[Vladan Vukosavljević]], mestni menedžer [[Goran Vesić]] in predsednik Društva Milutin Milanković [[Slavko Maksimović]]. Spomenik je delo akademskega kiparja [[Zoran Ivanović|Zorana Ivanovića]].{{r|spl17}}

20. avgusta 2017 so v Srbskem kulturnem vrtu v [[Rockefellerjev park|Rockefellerjevem parku]] v [[Cleveland]]u, Ohio, ZDA slovesno odkrili spominski doprsni kip Milutina Milankovića. Skulptura je delo akademskega kiparja [[Ivan Felker|Ivana Felkerja]].

=== Nagrade ===

Leta 1923 je bil odlikovan z [[red svetega Save|redom svetega Save]] in leta 1938 z [[red jugoslovanske krone|redom jugoslovanske krone]].{{r|acov_2012}}

=== Poimenovanja ===

V čast njegovim dosežkom v astronomiji so leta 1965 po uspešnih sovjetskih odpravah, ki so izvedle slikanje oddaljene strani [[Luna|Lune]], znanstveniki [[Sovjetska akademija znanosti|Sovjetske akademije znanosti]] [[udarni krater]] na [[oddaljena stran Lune|oddaljeni strani Lune]] poimenovali [[Milanković (Lunin krater)|Milanković]] (koordinati: +170°, +77°). To odločitev so potrdili na 14. generalni skupščini [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] leta 1970, ki je potekala v [[Brighton]]u, Združeno kraljestvo. Po njem se imenuje tudi [[Milanković (Marsov krater)|krater na Marsu]] (koordinati: +147°, +55°). To odločitev so sprejeli na 15. generalni skupščini IAU leta 1973 v [[Sydney]]ju, Avstralija.{{r|mili_1999}}{{rp|128–129}}

[[Asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] se imenuje po njem [[1605 Milanković]] (''1605 Milankovitch''), sprva pa je imel uradno oznako 1936 GA. Odkril ga je astronom [[Petar Đurković]] z beograjskega observatorija leta 1936.{{r|mili_1999}}{{rp|125}} Na predlog observatorija ga je Mednarodna astronomska zveza leta 1979, ob 100. obletnici Milankovićevega rojstva, preimenovala v sedanje ime.{{r|mili_1999}}{{rp|126}} Na tisoče teh nebesnih teles se najde v pasu med [[Jupiter|Jupitrom]] in [[Mars]]om. Prav tako sta ameriška znanstvenika [[John Imbrie|John D. Imbrie]] in Catherine Palmer Imbrie ob 100. obletnici Milankovićevega rojstva izdala knjigo z naslovom ''Ledene dobe: Reševanje skrivnosti'' (''Ice Ages: Solving the Mystery''), v kateri sta v celoti priznala Milankovićevo teorijo.{{r|imbr_1979}} Knjigo so leta 1981 prevedli in izdali v srbščini.{{r|imbr_1981}}

Od leta 1993 [[Evropska geoznanstvena zveza]] (od leta 2003 imenovana [[European Geosciences Union|EGU]]) za prispevke na področju dolgoročnih podnebnih sprememb in modeliranja podeljuje [[medalja Milutina Milankovića|medaljo Milutina Milankovića]].{{r|spl14}}{{r|spl15}}

Nekdanji Tretji bulevar v [[Novi Beograd|Novem Beogradu]] so poimenovali Bulevar Milutina Milankovića.{{r|spas_2008}}{{rp|9}}

Obstaja pobuda za ustanovitev muzeja, posvečenega njegovemu delu v Beogradu.{{r|apos_2018a}} [[Geološka in hidrometeorološka šola »Milutin Milanković«]] v Beogradu je leta 1988 dobila ime po njem.

=== Patenti ===

V spodnji razpredelnici je prikazanih osem patentov, ki se jih lahko pripiše Milutinu Milankoviću.

{|class="wikitable sortable" style="font-size:90%;"
! colspan="7" style="font-size:105%;" | {{brez preloma|Patenti Milutina Milankovića{{r|spl18}}}}
|-
! rowspan="2" style="width:1%" | Št. !! colspan="3" style="width:84%" | {{brez preloma|Naziv [[patent]]a}} !! colspan="2" style="width:10%" | {{abbr|{{brez preloma|Čas in kraj}}|Čas in kraj oddaje vloge}} !! rowspan="2" style="width:5%" | {{brez preloma|Številka patenta}}
|-
! style="font-size:90%; width:27%" class="unsortable" | {{brez preloma|Izvirni naziv}} !! style="font-size:90%; width:27%" | {{brez preloma|Naziv, preveden v}} {{brez preloma|[[slovenščina|slovenščino]]}} !! style="font-size:90%; width:27%" | {{brez preloma|Naziv, preveden v}} {{brez preloma|[[angleščina|angleščino]]}} !! style="font-size:90%; width:9%" class="unsortable" | Datum !! style="font-size:90%; width:10%" | Ozemlje
|-
| style="background:#fbb;text-align:center;" | 1
| {{jezik-de|Eisenbetondecke}}
| ''Strop iz armiranega betona''
| ''Reinforced concrete ceiling''
| style="text-align:center;" | {{brez preloma|17. junij 1905}}
| {{brez preloma|{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]]}}
| style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} [https://si.espacenet.com/publicationDetails/biblio?FT=D&date=19060810&DB=&locale=si_SI&CC=AT&NR=25292B&KC=B&ND=4 AT 25292 B]{{refn|group= op.|name="esp@cenet"|esp@cenet&nbsp;—&nbsp;Podatkovna baza [[Evropski patentni urad|Evropskega patentnega urada]] ({{jezik-en|Database of the European Patent Office}})}} {{brezpreloma konec}}
|-
| style="background:#fbb;text-align:center;" | 2
| {{jezik-de|Eisenbetondecke mit Sclifrohrbündeleinlage}}
| ''Armiranobetonski strop s toplotno izolacijo iz bal trstike, slame ali podobnega materiala''
| ''The ceiling of reinforced concrete, insulated by bales cane, straw or similar material for thermal insulation''
| style="text-align:center;" | {{brez preloma|23. december 1907}}
| {{brez preloma|{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} Avstro-Ogrska}}
| style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} [https://si.espacenet.com/publicationDetails/biblio?FT=D&date=19090410&DB=&locale=si_SI&CC=AT&NR=36916B&KC=B&ND=4 AT 36916 B]{{refn|group= op.|name="esp@cenet"}} {{brezpreloma konec}}
|-
| style="background:#fbb;text-align:center;" | 3
| {{jezik-hu|Gép kötegeknek sásból, nádból, szalmából és hasonló anyagokból való elöállitására}}
| ''Stroj za proizvodnjo baliranega trsa, slame ali podobnega materiala za toplotno izolacijo''
| ''The machine for the production of baled cane, straw or similar material for thermal insulation''
| style="text-align:center;" | {{brez preloma|4. april 1908}}
| {{brez preloma|{{ikonazastave|Madžarska|1867}} [[Madžarska]]}}
| style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} HU 43572 B{{refn|group= op.|name="E-Register"|E-register Madžarskega urada za intelektualno lastnino ({{jezik-en|E-Register of Hungarian Intellectual Property Office}})}} {{brezpreloma konec}}
|-
| style="background:#cfc;text-align:center;" | 4
| {{jezik-de|Verfahren zur Herstellung hohler Eisenbetondecken mit ebener Untersicht mittels Schablonen}}
| ''Postopek izdelave votlih armiranobetonskih plošč''
| ''Production of hollow reinforced-concrete slabs''
| style="text-align:center;" | {{brez preloma|16. junij 1908}}
| {{brez preloma|{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} Avstro-Ogrska}}
| style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} [https://si.espacenet.com/publicationDetails/biblio?FT=D&date=19100625&DB=&locale=si_SI&CC=AT&NR=42720B&KC=B&ND=4 AT 42720 B]{{refn|group= op.|name="esp@cenet"}} {{brezpreloma konec}}
|-
| style="background:#cff;text-align:center;" | 5
| {{jezik-fr|Machine pour la confection de paquets de roseaux, pailles, cannes et substances seblables}}
| ''Stroj za proizvodnjo baliranega trsa, slame ali podobnega materiala za toplotno izolacijo''
| ''The machine for the production of baled cane, straw or similar material for thermal insulation''
| style="text-align:center;" | {{brez preloma|15. avgust 1908}}
| {{brez preloma|{{FRA}}}}
| style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}}  [https://si.espacenet.com/publicationDetails/biblio?FT=D&date=19081001&DB=&locale=si_SI&CC=FR&NR=390283A&KC=A&ND=4 FR 390283 A]{{refn|group= op.|name="esp@cenet"}}  {{brezpreloma konec}}
|-
| style="background:#ffc;text-align:center;" | 6
| {{jezik-en|Production of hollow reinforced-concrete slabs}}
| ''Postopek izdelave votlih armiranobetonskih plošč''
| ''Production of hollow reinforced-concrete slabs''
| style="text-align:center;" | {{brez preloma|15. junij 1909}}
| {{brez preloma|{{USA}}}}
| style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} [https://si.espacenet.com/publicationDetails/biblio?FT=D&date=19091116&DB=&locale=si_SI&CC=US&NR=940041A&KC=A&ND=4 US 940041] A{{refn|group= op.|name="esp@cenet"}} {{brezpreloma konec}}
|-
| style="background:#cfc;text-align:center;" | 7
| {{jezik-de|Falszerkezet}}
| ''Betonski zid''
| ''Concrete wall''
| style="text-align:center;" | {{brez preloma|28. maj 1918}}
| {{brez preloma|{{ikonazastave|Madžarska|1867}} Madžarska}}
| style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} HU 73734 B{{refn|group= op.|name="E-Register"|}} {{brezpreloma konec}}
|-
| style="background:#cfc;text-align:center;" | 8
| {{brez preloma|[[srbščina|srb.]]-[[hrvaščina|hrv.]]-[[slovenščina|sl.]]}} ''Protivaeroplansko topovsko zrno'' <br /> ''Protuavionsko topovsko zrno'' <br /> ''Protiletalsko topovsko zrno'' 
| ''Protiletalsko topovsko zrno''
| ''Anti-aircraft cannon ball''
| style="text-align:center;" | {{brez preloma|11. maj 1933}}
| {{brez preloma|{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]}}
| style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} YU 10929 B{{refn|group= op.|name="FPPDIPORS"|Papirnata patentna podatkovna baza Zavoda za intelektualno lastnino Republike Srbije ({{jezik-en|Paper patent database of the Intellectual Property Office of the Republic of Serbia}})}} {{brezpreloma konec}}
|}
: {{small|'''Legenda:'''}}&emsp;&ensp;{{colorbox|#cfc|&emsp;}}&nbsp;{{small|Izum Milutina Milankovića}}&emsp;{{colorbox|#fbb|&emsp;}}&nbsp;{{small|Izum Milutina Milankovića in Theodora Kreutza}}&emsp;{{colorbox|#cff|&emsp;}}&nbsp;{{small|Analog patenta HU 43572 B}}&emsp;{{colorbox|#ffc|&emsp;}}&nbsp;{{small|Analog patenta AT 42720 B}}
: {{small|'''Opombe:'''}}<br /><div style="margin-left:1em; font-size:100%">{{reflist|group= op.}}</div>

=== Zanimivosti ===

* Milanković je izdelal [[točnost|najtočnejši]] [[koledar]] doslej. Dolžina [[tropsko leto|tropskega leta]] je 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund, Milanković pa je dosegel točnost 365 dni, 5 ur, 48 minut in 48 sekund.{{r|zork_2010}}{{r|agat_2011b}} Osnova [[Milankovićev koledar|Milankovićevega koledarja]] je rešitev, ki jo je ponudil [[Maksim Trpković]] (1864–1924), profesor matematike, fizike, kozmografije in mineralogije na beograjskih srednjih šolah.{{r|zork_2010}} Odstopanje tega koledarja od [[astronomsko leto|astronomskega leta]] je 2,75 s.
* Milanković nikoli ni sprejel [[Albert Einstein|Einsteinove]] [[teorija relativnosti|teorije relativnosti]], a je bilo tako tudi z mnogimi drugimi znanstveniki tistega časa.
* po Milankoviću so poimenovali [[udarni krater]] na [[oddaljena stran Lune|oddaljeni strani]] [[Luna|Lune]] z velikostjo 34 km, nato [[Milanković (Marsov krater)|krater na Marsu]] s premerom 118 km in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1605 Milanković]] (''1605 Milankovitch'').
* [[NASA]] je uvrstila Milankovića med 10 največjih znanstvenikov, ki so [[vede o Zemlji|preučevali Zemljo]].{{r|agat_2011a}}
* za razliko od [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]] ali [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] svetovne slave ni dosegel v največjih svetovnih središčih, ampak je svoje znanstvene teorije delal v sobici v [[Stavba kapetana Miše|Stavbi kapetana Miše]] na [[Univerza v Beogradu|beograjski univerzi]], pri čemer je uporabljal le [[papir]], [[svinčnik]], [[logaritemsko računalo]] in [[logaritem#Tabele logaritmov|logaritemske tabele]].
* Milanković je glavni »krivec«, ki je dokazal, da na [[Mars]]u civilizirano življenje ne more obstajati, saj je s svojimi izračuni pokazal, da so tam [[temperatura|temperature]] prenizke, da bi življenje v takšni obliki obstajalo.{{r|agat_2011b}}
* Milanković je prvi [[Srbi|srbski]] [[doktor]] [[tehniške znanosti|tehniških znanosti]] z doktoratom leta 1904.{{r|kuju_2009}}
* Milanković je najbolj [[citat|citiran]] srbski znanstvenik vseh časov.{{r|zork_2010}}{{r|agat_2011b}}
* zadnje besedilo, ki ga je napisal Milanković, ni bila znanstvena razprava, ampak esej o pesmi »[[Kraljevič Marko|Smrt Marka Kraljeviča]]«, ki ga je več desetletij hranil Arhiv SANU. Objavili so ga leta 2009.{{r|stoj_2009}}
* leto 2010 je bilo Milankovićevo leto, ki ga je ob njegovi 130. obletnici rojstva razglasil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]].

== Družina ==

{|align=center width=50% style="clear:right;padding:30px; margin-left:30px; margin-top:30px; margin-bottom:30px; border: 1px solid black;" |
|
{{tree chart/start|align=center}}
{{tree chart | | | | | | | | |mimil|mimil = Milanko Milanković}}
{{tree chart | | | | | | | | | |!| }}
{{tree chart | | | | | | | | |tomil|tomil = Todor Milanković}}
{{tree chart | | | | | | | | | |!| }}
{{tree chart | | |pamua| | | |anmil|pamua = Paja Muačević|anmil = Antonije Milanković <br /> (1806–?)}}
{{tree chart | | | |!| | | | | |!| }}
{{tree chart | | |jmmi |~|y|~|mmila| | |jmmi = Jelisaveta Muačević Milanković{{efn|name=opomba_1}} <br /> (1857–1915)|mmila = Milan Milanković <br /> (1845–1885)}}
{{tree chart | | | | | | |!| | | | }}
{{tree chart | | | | | |mmil |~|y|~|httop| | | | | |mmil = [[Milutin Milanković]] <br /> (1879–1958)|httop = Hristina Tinka Topuzović <br /> (1884–1961)
|boxstyle_mmil = background-color: #afa;
}}
{{tree chart | | | | | | | | | |!| }}
{{tree chart | | | | | | | | |vamil|vamil = Vasilije Milanković <br /> (1915–2003)}}
{{tree chart/end}}
|-
| style="text-align:right" |
|}

== Izbrana bibliografija ==

Milanković je objavil več kot 70 večjih del (univerzitetnih učbenikov, monografij, ...), znanstvenih razprav in poljudnoznanstvenih del.{{r|andz_1983}}{{r|dimi_2000}}

* {{navedi disertacijo|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Beitrag zur Theorie der Druckkurven|date= 1904|location= Dunaj|id= [[COBISS.SR]] [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/36049935 36049935]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Die vorteilhafteste Konstruktionshőhe und Verlagsweite der Rippen der Hennebiqueschen Decke|date= 1907|publisher= [[Narodna knjižnica Srbije|Digitalna Narodna knjižnica Srbije]]|website= Scc.digital.nb.rs|location= Dunaj|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_023EB0D938DED2513DC78B7E1935C03F|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/9854988 9854988]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О општим интегралима проблема n тела|date= 1911a|publisher= Digitalna Narodna knjižnica Srbije|website= Scc.digital.nb.rs|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_084109D987B1BA7F881FCAB492F4A06A|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29965583 29965583]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О кинематичкој симетрији и њеној примени на квалитативна решења проблема динамике|date= 1911b|publisher= Digitalna Narodna knjižnica Srbije|website= Scc.digital.nb.rs|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_2D8C78ADAF30F481F5B2E02F0D427F25|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29965839 29965839]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= O teoriji Michelsonova eksperimenta|date= 1912a|journal= Rad JAZU|issue= 190|pages= 65–70|location= Zagreb|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_EEA84C7490F388341DA8CE70E3D4C457|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29966863 29966863]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Прилог теорији математске климе|date= 1912b|publisher= Digitalna Narodna knjižnica Srbije|website= Scc.digital.nb.rs|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_5E08D6B7E8C2D928127BE9C45F1889B3|accessdate= 24. februarja 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/205912588 205912588]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О распореду сунчеве радијације на површини земље|date= 1913|publisher= Digitalna Narodna knjižnica Srbije|website= Scc.digital.nb.rs|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_8A98B5503F363A020FC23106A23B9147|accessdate= 24. februarja 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29961743 29961743]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= O pitanju astronomskih teorija ledenih doba|date= 1914|journal= Rad JAZU|issue= 204|pages= 141–150|location= Zagreb|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_B1AD72185412B5DB28821562B49C25C2|accessdate= 24. februarja 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29966095 29966095]}}. <br /> – prevod v nemščino: {{citat|last1= Varićak|first1= Vladimir|authorlink1= Vladimir Varićak|title= Über die Frage der astronomischen theorien der Eiszeiten|journal= Bulletin des Travaux de l’Académie des Sciences de Zagreb|date= 1915}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Ispitivanje o klimi planeta Marsa|date= 1916|publisher= Digitalna Narodna knjižnica Srbije|website= Scc.digital.nb.rs|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_6FC8E93C6E38ECB6FA589843051C8DA2|accessdate= 27. februarja 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29977359 29977359]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Théorie mathématique des phénomènes thermiques produits par la radiation solaire|date= 1920|volume= XVI|pages= 338|publisher= [[Henry Gauthier-Villars|Gauthier-Villars]]|location= Pariz}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Реформа Јулијанског календара|date= 1923a|publisher= Srpska kr. akad. nauka i umjetnosti|location= |series= (Посебна издања)|volume= '''47'''|pages= 52|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_6F6ED897ACB1B59DAD26F5F936992F6B|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/10747399 10747399]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Калорична годишња доба и њихова примена у палеоклиматском проблему|journal= Glas SKA|date= 1923b|volume= CIX|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_FB25F858A06B729189FCBFF019A119D9|accessdate= 7. aprila 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/nbs/29962511 29962511]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О другом постулату специјалне теорије релативитета|journal= Глас С.А.Н.|date= 1924a|volume= CXI|pages= 1–51|url= http://legati.matf.bg.ac.rs/milankovic/files/rasprave/ska/mm28F_O_drugom_postulatu_specijalne_teorije_relativiteta_1924.pdf|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29963535 29963535]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Das Ende des julianischen Kalenders und der neue Kalender der orientalischen Kirchen|journal= [[Astronomische Nachrichten]]|date= 1924b|volume= 220|issue= 5279|pages= 379–384|bibcode= 1924AN....220..379M|doi= 10.1002/asna.19232202303}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Кроз васиону и векове : писма једног астронома|date= 1928|pages= 212|publisher= [[Matica srbska]]|location= Novi Sad|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_2D6AE0C796940EAF51A08A363F7EDEDB|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/18278151 18278151]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|contribution= Mathematische Klimalehre und astronomische Theorie der Klimaschwankungen|title= Handbuch der Klimatologie, Band I, Teil A: Allgemeine Klimalehre|date= 1930|pages= 176|editor-last1= Köppen|editor-first1= Wladimir|editor-link1= Wladimir Köppen|editor-last2= Geiger|editor-first2= Rudolf|editor-link2= Rudolf Geiger (klimatolog)|publisher= [[Gebrüder Borntraeger Verlagsbuchhandlung|Gebrüder Borntraeger]]|location= Berlin|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/1538554602 1538554602]}} <br /> – prevod v ruščino: {{citat|title= Математическая климатология и астрономическая теория колебаний климата|date= 1939|publisher= GONTI; Red. tehn.-teoret. lit.|location= Moskva, Leningrad}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Нумеричко израчунавање секуларне путање земљиних полова ротације|date= 1932a|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/bitstream/handle/123456789/3675/mm35F.pdf?sequence=1}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Bahnkurve der säkularen polverlagerung|journal= Publications mathématiques de l'Université de Belgrade|date= 1932b|volume= 1|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_4AB58D547C08AC802DD4F480B1C020BB|accessdate= 16. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/4152588 4152588]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|contribution= Mathematische Klimalehre|title= Handbuch der Geophysik|date= 1933a|editor-last1= Gutenberg|editor-first1= Beno|editor-link1= Beno Gutenberg|publisher= Gebrüder Borntraeger|location= Berlin}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О померању Земљиних полова : Успомена на Алфреда Вегенера|date= 1933b|url= http://arhiva.unilib.rs/unilib/o_nama/izlozbe/milankovic_virtuelna/images/uspomena%20na%20vegenera.jpg|accessdate= 23. januarja 2016}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Небеска механика|date= 1935|series= (Предавања на Београдском универзитету)|publisher= Zadužbina Luke Ćelovića-Trebinjca|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_070114E5DEE5E9DF2AB3A0003ADAF4A3|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/161700871 161700871]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Durch ferne Welten und Zeiten : Briefe eines Weltallbummlers|date= 1936|pages= 389|publisher= [[Koehler & Amelang]]|location= Leipzig|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/189568007 189568007]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Нови резултати астрономске теорије климатских промена |journal= Глас С.А.Н.|date= 1937|volume= CLIIV|pages= 41|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/1542047466 1542047466]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|contribution= Astronomische Mittel zur Erforschung der erdgeschichtlichen Klimate|title= Handbuch der Geophysik : Physik der Atmosphäre 2, Band IX, Sec. 8|date= 1938|pages= 593–698|editor-last1= Gutenberg|editor-first1= Beno|publisher= Gebrüder Borntraeger|location= Berlin|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/1536857066 1536857066]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Kanon der Erdbestrahlung und seine Anwendung auf das Eiszeitenproblem|date= 1941|publisher= Académie royale serbe|series= (Éditions speciales Académie Royale Serbe)|volume= '''133''' , '''33''|pages= 633|location= Beograd|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/189146124 189146124]}}. <br /> – prevod v angleščino: {{citat|title= Canon of Insolation and the Ice-age Problem|author1= Israel Program for Scientific Translations|publisher= [[Ministrstvo za trgovino Združenih držav Amerike|Ministrstvo za trgovino ZDA]], [[Nacionalna znanstvena fundacija]]|location= Washington DC|date= 1969|url= https://books.google.com/books?id=huXvAAAAMAAJ}} <br /> – {{citat|editor-last1= Pantić|editor-first1= Nikola|editor-link1= Nikola Pantić|title= Canon of Insolation and the Ice Age Problem|publisher= [[Zavod za udžbenike i nastavna sredstva Beograd|Zavod za udžbenike i nastavna sredstva]] v sodelovanju z [[Muzej znanosti in tehnike Beograd|Muzej znanosti in tehnike]] S. A. N.|location= Beograd|date= 1998}}.
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Кроз васиону и векове : једна астрономија за свакога|date= 1944|publisher= Jugoistok|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_7CD8D819D30696FCD091EBF39A952881|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/133068039 133068039]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|last2= Mihailović|first2= Jelenko M.|authorlink2= Jelenko Mihailović|title= Мика Алас : белешке о животу великог математичара Михаила Петровића|date= 1946a|publisher= Kosmos|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_84809157A51769686A386E30B490DA52|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/41658887 41658887]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|last2= Bokšan|first2= Slavko|authorlink2= Slavko Bokšan|title= Исак Њутн и Њутнова Принципија|date= 1946b|publisher= Društvo »Nikola Tesla«|location= Beograd|series= (Библиотека "Никола Тесла")|volume= '''3'''|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_97867DE01F05A23E5411792BAC698808|accessdate= 20. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/6790919 6790919]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Оснивачи природних наука : Питагора, Демокритос, Аристотелес, Архимедес|date= 1947|publisher= Društvo »Nikola Tesla«|location= Beograd|series= (Библиотека "Никола Тесла")|volume= '''6'''|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_3271DFF077EA44B3560A9D8B2095046F|accessdate= 20. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/6740999 6740999]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Астрономска теорија климатских промена и њена примена у геофизици|date= 1948a|publisher= [[Naučna knjiga]]|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_5982AC64EE51715A5D1403D9BA82AF06|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/20452103 20452103]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Историја астрономске науке од њених првих почетака до 1727|date= 1948b|publisher= Naučna knjiga|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_BA82D1F4408323A4563A3AC5C166F679|accessdate= 20. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/20450823 20450823]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Кроз царство наука : слике из живота великих научника|date= 1950|publisher= Naučna knjiga|location= Beograd|series= (Библиотека Никола Тесла)|volume= 8|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_137373FA579C5464B9EF73BF1644095B|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/132878855 132878855]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Успомене, доживљаји и сазнања из година 1909 до 1944. 1|date= 1952|pages= 322|publisher= Naučna knjiga|location= Beograd|series= (Посебна издања / С.А.Н., Одељење природмо-математичких наука)|volume= '''CXCV''', '''6'''|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_44AF7446E9C29F37DBAACBB55E7A6407|accessdate= 3. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/121560071 121560071]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Успомене, доживљаји и сазнања после 1944 године. 2|date= 1957|pages= 193|publisher= Naučno delo|location= Beograd|series= (Посебна издања / С.А.Н., Одељење природмо-математичких наука)|volume= '''CCLXXXV''', '''16'''|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_53A9A34C06F2DB22FC087AC3A9D1A552|accessdate= 3. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/147235079 147235079]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Двадесет два века хемије|date= 1953a|publisher= Svetlost|location= Kragujevac|series= (Библиотека Светлост. коло 1)|volume= '''1'''|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_549BA6D55BE0514EB2758254A422EEED|accessdate= 20. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/12953351 12953351]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О Птолемајеву израчунавању броја п|journal= Зборник радова С.А.Н., Математички институт|date= 1953b|volume= XXXV|issue= 3|pages= 11–14|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_7797EA6C206198C16585612697A8A45A|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/40299015 40299015]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Техника у току давних векова|date= 1955a|publisher= [[Nolit]]|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_704FE1DFDDCF5B65A4A1C8FA7C74A7DE|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/128256007 128256007]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Вавилонски торањ модерне технике|journal= Глас, Одељење техничких наука С.А.Н.|date= 1955b|volume= CCXX|issue= 3|pages= 137–150|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_2B6B52BC98C01C048D3598299A7C42D7|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/97869319 97869319]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Aristarchos und Apollonios - das heliozentrische und das geozentrische Weltsystem des klassischen Altertums|date= 1956|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_C019A3558E23C562D26105AC291D5E91|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/54030092 54030092]}}
* {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Astronomische Theorie der Klimaschwankungen : ihr Werdegang und Widerhall|date= 1957|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_E50A35D881AF91D8FA5541F564CB06B5|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29975311 29975311]}}

== Galerija ==

<div style="text-align:center; text-align:center;"><gallery mode="nolines" widths="275px" heights="175px">
Milutin Milanković u SANU.JPG|Doprsni kip Milankoviča na [[Matematični inštitut SANU|Matematičnem inštitutu SANU]] v Beogradu.
Bista Milutina Milankovića, Studentski grad.JPG|Doprsni kip Milankovića na [[Naravoslovno-matematična fakulteta v Novem Sadu|PMF]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]].
Milutin Milanković.JPG|Doprsni kip Milankovića na razstavi v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Akademiji znanosti]], [[Nikola Janković|Nikola Koka Janković]].
Кућа Милутина Миланковића 2012-09-02 14-53-21.jpg|[[hiša Milutina Milankovića|Milankovićeva hiša]] v Beogradu na Ulici Ljubomira Stojanovića 9.{{r|spl19}}
</gallery></div>

== Glej tudi ==
{{portal|Astronomija}}
{{div col|colwidth=27em}}
* [[zgodovina znanosti o podnebnih spremembah]]
* [[Milankovićevi cikli]]
* [[1605 Milanković]]
* [[Kulturni in znanstveni center »Milutin Milanković«]]
* [[hiša Milutina Milankovića]]
* [[Park Milutin Milanković]]
* [[Milankovićev koledar]]
* ''[[Kroz vasionu i vekove]]''
{{div col end}}

== Opombe ==

{{seznam opomb}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
<ref name="clan_1988">{{sktxt|člani COHMAP|1988}}.</ref>

<ref name="acov_2012">{{sktxt|Acović|2012}}.</ref>
<ref name="agat_2011a">{{sktxt|Agatonović|2011a}}.</ref>
<ref name="agat_2011b">{{sktxt|Agatonović|2011b}}.</ref>
<ref name="andz_1983">{{sktxt|Anđelić|Stojković|1983}}.</ref>
<ref name="apos_2018a">{{sktxt|Apostolovski|2018a}}.</ref>
<ref name="apos_2018b">{{sktxt|Apostolovski|2018b}}.</ref>
<ref name="berg_2020">{{sktxt|Berger|2020}}.</ref>
<ref name="blac_1999">{{sktxt|Blackburn|Holford-Strevens|1999}}.</ref>
<ref name="calv_1990">{{sktxt|Calvin|1990}}.</ref>
<ref name="crol_1864">{{sktxt|Croll|1864}}.</ref>
<ref name="crol_1875a">{{sktxt|Croll|1875a}}.</ref>
<ref name="crol_1875b">{{sktxt|Croll|1875b}}.</ref>
<ref name="cvor_2020">{{sktxt|Čvorić Gubelić|2020}}.</ref>
<ref name="dimi_2000">{{sktxt|Dimitrijević|2000}}.</ref>
<ref name="eber_1930">{{sktxt|Eberl|1930}}.</ref>
<ref name="foce_2007">{{sktxt|Foce|2007}}.</ref>
<ref name="gled_2007">{{sktxt|Gledić|2007}}.</ref>
<ref name="gorn_2008">{{sktxt|Gornitz|2008}}.</ref>
<ref name="hays_1976">{{sktxt|Hays|Imrie|Shackleton|1976}}.</ref>
<ref name="imbr_1979">{{sktxt|Imbrie|Palmer Ibmrie|1979}}.</ref>
<ref name="imbr_1981">{{sktxt|Imbrie|Palmer Imbrie|1981}}.</ref>
<ref name="ivan_2012">{{sktxt|Ivanić|2012|p=242}}.</ref>
<ref name="janc_2019">{{sktxt|Janc|Gavrilov|Marković|Benišek|2019}}.</ref>
<ref name="kerr_1999">{{sktxt|Kerr|1999}}.</ref>
<ref name="koep_2015">{{sktxt|Köppen|Wegener|2015}}.</ref>
<ref name="kuju_2009">{{sktxt|Kujundžić|2009}}.</ref>
<ref name="lopu_2014">{{sktxt|Lopušina|2014}}.</ref>
<ref name="macd_2006">{{sktxt|Macdougall|2006}}.</ref>
<ref name="maks_2020">{{sktxt|Maksimović|2020|p=9}}.</ref>
<ref name="mati_2016">{{sktxt|Matijević|2016}}.</ref>
<ref name="mcca_2009">{{sktxt|McCarthy|Seidelmann|2009}}.</ref>
<ref name="mcco_2006">{{sktxt|McCoy|2006}}.</ref> 
<ref name="mell_1997">{{sktxt|Mellon|1997}}.</ref>
<ref name="mesi_2005">{{sktxt|Mesinger|2005}}.</ref>
<ref name="mija_2018">{{sktxt|Mijajlović|Pejović|Radović|2018}}.</ref>
<ref name="mila_1904">{{sktxt|Milanković|1904}}.</ref>
<ref name="mila_1912a">{{sktxt|Milanković|1912a}}.</ref>
<ref name="mila_1912b">{{sktxt|Milanković|1912b}}.</ref>
<ref name="mila_1913">{{sktxt|Milanković|1913}}.</ref>
<ref name="mila_1914">{{sktxt|Milanković|1914}}.</ref>
<ref name="mila_1916">{{sktxt|Milanković|1916}}.</ref>
<ref name="mila_1920">{{sktxt|Milanković|1920}}.</ref>
<ref name="mila_1923b">{{sktxt|Milanković|1923b}}.</ref>
<ref name="mila_1924a">{{sktxt|Milanković|1924a}}.</ref>
<ref name="mila_1924b">{{sktxt|Milanković|1924b}}.</ref>
<ref name="mila_1928">{{sktxt|Milanković|1928}}.</ref>
<ref name="mila_1930">{{sktxt|Milanković|1930}}.</ref>
<ref name="mila_1932a">{{sktxt|Milanković|1932a}}.</ref>
<ref name="mila_1933a">{{sktxt|Milanković|1933a}}.</ref>
<ref name="mila_1933b">{{sktxt|Milanković|1933b}}.</ref>
<ref name="mila_1935">{{sktxt|Milanković|1935}}.</ref>
<ref name="mila_1937">{{sktxt|Milanković|1937}}.</ref>
<ref name="mila_1938">{{sktxt|Milanković|1938}}.</ref>
<ref name="mila_1941">{{sktxt|Milanković|1941}}.</ref>
<ref name="mila_1946b">{{sktxt|Milanković|1946b}}.</ref>
<ref name="mila_1947">{{sktxt|Milanković|1947}}.</ref>
<ref name="mila_1948a">{{sktxt|Milanković|1948a}}.</ref>
<ref name="mila_1948b">{{sktxt|Milanković|1948b}}.</ref>
<ref name="mila_1950">{{sktxt|Milanković|1950}}.</ref>
<ref name="mila_1952">{{sktxt|Milanković|1952}}.</ref>
<ref name="mila_1953a">{{sktxt|Milanković|1953a}}.</ref>
<ref name="mila_1955a">{{sktxt|Milanković|1955a}}.</ref>
<ref name="mila_1957">{{sktxt|Milanković|1957}}.</ref>
<ref name="mili_1999">{{sktxt|Miličević|Starčević|1999}}.</ref>
<ref name="mili_2006">{{sktxt|Milićević|2006}}.</ref>
<ref name="mili_2009">{{sktxt|Milićević|2009}}.</ref>
<ref name="mili_2011">{{sktxt|Milisavljević|Marčeta|Samardžija|Šegan|2011}}.</ref>
<ref name="pear_2018">{{sktxt|Pearce|2018}}.</ref>
<ref name="pejo_2011">{{sktxt|Pejović|2011}}.</ref>
<ref name="pete_1911">{{sktxt|Peter I. Karađorđević|1911}}.</ref>
<ref name="piko_2019">{{sktxt|Pikoulas|2019}}.</ref>
<ref name="puet_2016">{{sktxt|Puetz|Prokoph|Borchard|2016}}.</ref>
<ref name="rial_1999">{{sktxt|Rial|1999}}.</ref>
<ref name="sche_2013">{{sktxt|Scheidegger|2013|p=129}}.</ref>
<ref name="schw_1993">{{sktxt|Schwarzacher|1993}}.</ref>
<ref name="shie_1924">{{sktxt|Shields|1924}}</ref> 
<ref name="skil_2009">{{sktxt|Škiljan|2009|pp=17–20}}.</ref>
<ref name="spas_2008">{{sktxt|Spasova|Radinović|Milićević|Maksimović|2008}}.</ref>
<ref name="stan_2022">{{sktxt|Stanković|2022}}.</ref>
<ref name="stoj_2009">{{sktxt|Stojilković|2009}}.</ref>
<ref name="whit_2004">{{sktxt|White|2004}}.</ref>
<ref name="zork_2010">{{sktxt|Zorkić|2010}}.</ref>

<ref name="head_">{{citat|last1= Head|first1= James W.|title= Follow the Water on Mars|publisher= [[Univerza Brown]], Providence|lang= en|url= http://www.ifa.hawaii.edu/UHNAI/NAIweb/presentations/37-Head-FollowWater.pdf|accessdate= 23. januarja 2016}}</ref>
<ref name="read_">{{citat|last1= Read|first1= Peter L.|title= Milankovitch on Mars: Observing and modeling astronomically-induced climate change|publisher= Atmospheric, Oceanic & Planetary Physics, [[Univerza v Oxfordu]]|lang= en|url= http://www2.physics.ox.ac.uk/sites/default/files/2011-06-15/milankovic_on_mars2013_pdf_93344.pdf}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
<ref name="spl0">{{navedi splet|title= Milutin Milankovitch|publisher= [[Enciklopedija Britannica]]|lang= en|url= https://www.britannica.com/biography/Milutin-Milankovitch}}</ref>
<ref name="spl1">{{navedi splet|title= Биографија Милутин Миланковић|url-status=live|lang= sr|url= https://milutinmilankovic.rs/biografija/}}</ref>
<ref name="spl2">{{citat|title= Мала енциклопедија Просвета: општа енциклопедија (Југославија К-Пн, 2)|date= 1986|publisher= Prosveta|location= Beograd|pages= 666}}</ref>
<ref name="spl3">{{navedi splet|title= Ko je bio Milutin Milanković, jedan od najvećih umova svih vremena|url= https://6yka.com/kolumne/ko-je-bio-milutin-milankovic-jedan-od-najvecih-umova-svih-vremena|lang=sr|url-status= live}}</ref>
<ref name="spl4">{{navedi splet|title= Jedan od najuticajnijih srpskih naučnika: Ko je bio Milutin Milanković i koji su njegovi najveći doprinosi nauci?|lang= sr|url= https://nationalgeographic.rs/nauka/istorija/a23999/ko-je-bio-milutin-milankovic-jedan-od-najuticajnijih-srpskih-naucnika.html|url-status=live}}</ref>
<ref name="spl5">{{navedi splet|title= Milutin Milanković, naučnik - Putnik kroz vasionu i vekove|website= eKapija|accessdate= 22. februarja 2023|lang= sr|url= https://me.ekapija.com/sr/news/1212003/milutin-milankovic-naucnik-putnik-kroz-vasionu-i-vekove}}</ref>
<ref name="spl6">{{navedi splet|title= Focus Sections :: The Planet Mars|publisher= MarsNews.com|lang= en|url= http://marsnews.com/the-planet-mars|accessdate= 8. septembra 2007}}</ref>
<ref name="spl7">{{navedi splet|url= http://resources.metapress.com/pdf-preview.axd?code=w15m82t77q3j7374&size=largest|title= PDF-preview.axd (980x1320 pixels)|archive-url= https://archive.today/20120715233945/http://resources.metapress.com/pdf-preview.axd?code=w15m82t77q3j7374&size=largest|archive-date= 15. julija 2012|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl8">{{navedi splet|title= Научни рад 1919—1941: Виртуелна изложба Милутин Миланковић&nbsp;—&nbsp;великан светске науке на Београдском универзитету|date= 25. november 2014|publisher= [[Univerzitetna knjižnica »Svetozar Marković«]]|lang= sr|url= http://arhiva.unilib.rs/unilib/o_nama/izlozbe/milankovic_virtuelna/naucni_rad.php|accessdate= 5. februarja 2016}}</ref>
<ref name="spl9">{{navedi enciklopedijo|title= Milanković (Milankovitch), Milutin – Dictionary definition of Milanković (Milankovitch), Milutin &#124; Encyclopedia.com: FREE online dictionary|encyclopedia= Encyclopedia.com|date= 12. december 1958|lang= en|url= http://www.encyclopedia.com/doc/1G2-2830905919.html|accessdate= 15. avgusta 2012}}</ref>
<ref name="spl10">{{navedi splet|title= Video – Ice Age Cycles|work= [[National Geographic (AMeriški TV-kanal)|National Geographic]]|lang= en|url= http://video.nationalgeographic.com/video/player/national-geographic-channel/all-videos/av-6256-6460/ngc-ice-age-cycles.html |accessdate= 15. avgusta 2012|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20111002172638/http://video.nationalgeographic.com/video/player/national-geographic-channel/all-videos/av-6256-6460/ngc-ice-age-cycles.html|archive-date= 2. oktobra 2011 }}</ref>
<ref name="spl11">{{navedi splet|title= Milutin Milanković po drugi put među Srbima|date= 16. november 2007|publisher= RTV RS|lang= sr|url= http://www.rtv.rs/sr_ci/zivot/kultura/milutin-milankovic-po-drugi-put-medju-srbima_39131.html|accessdate= 5. februarja 2016}}</ref>
<ref name="spl12">{{navedi splet|title= Na današnji dan preminuo je Milutin Milanković|date= 12. december 2016|lang= sr|url= https://fakulteti.edukacija.rs/zanimljivosti/na-danasnji-dan-preminuo-je-milutin-milankovic|url-status= live}}</ref>
<ref name="spl13">{{navedi splet|title= Welcome to nginx!|website= encyclopedia.com|lang= en|accessdate= 2. februarja 2022|url= http://www.encyclopedia.com/doc/1O112-COHMAPProject.html|archive-url= https://archive.today/20120729182936/http://www.encyclopedia.com/doc/1O112-COHMAPProject.html|archive-date= 29. julija 2012|url-status= dead}}</ref>
<ref name="spl14">{{navedi splet|title= EGS – Milutin Milankovic Medal|date= 8. marec 2010|publisher= Egu.eu|lang= en|url= http://www.egu.eu/egs/award6l.htm|accessdate= 15. avgusta 2012}}</ref>
<ref name="spl15">{{navedi splet|title= EGU – Awards & Medals – Milutin Milankovic Medal|publisher=Egu.eu|lang= en|url= http://www.egu.eu/awards-medals/milutin-milankovic/|accessdate= 29. novembra 2015}}</ref>
<ref name="spl16">{{navedi splet|title= Milutin Milankovitch : Feature Articles|date= 24. marec 2000|publisher= Earthobservatory.nasa.gov|lang= en|url= http://earthobservatory.nasa.gov/Features/Milankovitch/|accessdate= 15. avgusta 2012}}</ref>
<ref name="spl17">{{navedi splet|title= Otkriveno spomen-obeležje velikom srpskom naučniku Milutinu Milankoviću|website= beograd.rs|lang= sr|url= https://www.beograd.rs/lat/otkriveno-spomen-obelezje-velikom-srpskom-naucniku-milutinu-milankovicu/|url-status=live}}</ref>
<ref name="spl18">{{navedi splet|title= Патенти Милутина Миланковића / Patents of Milutin Milanković|website= zis.gov.rs|lang= sr, en|url= http://www.zis.gov.rs/upload/documents/pdf_sr/pdf_patenti/Lista%20patenata%20Milutina%20Milankovica.pdf|accessdate= 23. januarja 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20160126192647/http://www.zis.gov.rs/upload/documents/pdf_sr/pdf_patenti/Lista%20patenata%20Milutina%20Milankovica.pdf|archive-date= 26. januarja 2016}}</ref>
<ref name="spl19">{{navedi splet|url= http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/palilula/kuca_milutina_milankovica.html|title= Hiša Milutina Milankovića v Katalogu nepremičnih kulturnih dobrin na območju mesta Beograd|website= beogradskonasledje.rs|lang= sr|accessdate= 5. februarja 2016}}</ref>
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat|author1= člani COHMAP|title= Climatic Changes of the Last 18,000 Years: Observations and Model Simulations|journal= Science, New Series|date= 26. avgust 1988|volume= 241|issue= 4869|pages= 1043–1052|url= http://www.indiana.edu/~origins/X-PDF/COHMAP.pdf|accessdate= 23. januarja 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20151227174510/http://www.indiana.edu/~origins/X-PDF/COHMAP.pdf|archive-date= 27. decembra 2015}}
* {{citat|last1= Acović|first1= Dragomir|title= Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|date= 2012|publisher= Službeni Glasnik|location= Belgrade|pages= 344}}
* {{citat|last1= Agatonović|first1= Predrag|title= Milutin Milanković&nbsp;–&nbsp;najčuveniji srpski naučnik|date= 16. julij 2011a|website= svemir.blog|lang= sr|url= https://svemir.blog/2011/07/16/milutin-milankovic-najcuveniji-srpski-naucnik/|url-status= live}}
* {{citat|last1= Agatonović|first1= Predrag|title= Milutin Milanković&nbsp;–&nbsp;najčuveniji srpski naučnik|date= 20. julij 2011b|publisher= Svet nauke&nbsp;–&nbsp;sajt za popularizaciju i promociju nauke|website= svetnauke.org|lang= sr|url= http://www.svetnauke.org/9761-milutin-milankovic-najcuveniji-srpski-naucnik/5|accessdate= 24. januarja 2016}}
* {{citat|last1= Anđelić|first1= Tatomir P.|authorlink1= Tatomir Anđelić|last2= Stojković|first2= Andrija B.|authorlink2= Andrija Stojković|title= Милутин Миланковић и теорија релативности|date= 1983|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/bitstream/handle/123456789/3694/mmn3F.pdf}}
* {{citat|last1= Apostolovski|first1= Aleksandar|title= Потрага за архивама Милутина Миланковића|newspaper= [[Politika (časopis)|Politika]]|date= 19. maj 2018a|lang= sr|url= https://www.politika.rs/scc/clanak/404032/Potraga-za-arhivama-Milutina-Milankovica}}
* {{citat|last1= Apostolovski|first1= Alaksandar|title= Миланковићев пројекат за рушење аероплана|newspaper= Politika|date= 26. avgust 2018b|lang= sr|url= http://www.politika.rs/scc/clanak/410049/Milankovicev-projekat-za-rusenje-aeroplanova}}
* {{citat|last1= Berger|first1= André|authorlink1= André Berger|title= Milankovitch, the father of paleoclimate modelling|date= 2020|url= https://milutinmilankovic.rs/wp-content/uploads/2020/11/3-Berger-manuscript-100th-anniversary-ofMM-manuscript.pdf|accessdate= 3. marca 2023}}
* {{citat|last1= Berger|first1= Wolfgang Helmut|authorlink1= Wolfgang Helmut Berger|title= Miklankovitch Theory - Hits and Misses|journal= Scripps Institution of Oceanography Technical Report|date= 2012|publisher= [[Ustanova za oceanografijo Scrippsov]], [[Univerza Kalifornije, San Diego]]|url= https://escholarship.org/uc/item/95m6h5b9|accessdate= 23. marca 2023}}
* {{citat|last1= Blackburn|first1= Bonnie Jean|authorlink1= Bonnie Jean Blackburn|last2= Holford-Strevens|first2= Leofranc|authorlink2= Leofranc Holford-Strevens|title= The Oxford Companion to the Year: An exploration of calendar customs and time-reckoning|date= 2003|origyear= 1999|pages= 688, 692|publisher= [[Oxford University Press]]|location= Oxford|isbn= 0-19-214231-3|cobiss= 108827904|oclc= 228073535}}
* {{citat|last1= Calvin|first1= William Howard|authorlink1= William Howard Calvin|title= The Ascent of Mind: Ice Age Climates and the Evolution of Intelligence|date= 1990|chapter= 4 : Neandertal Country: Some Consequences of a Fickle Climate|publisher= Williamcalvin.com|chapter-url= http://williamcalvin.com/bk5/bk5ch4.htm|accessdate= 15. avgusta 2012|oclc= 645748410|archive-date= 2023-03-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20230302133528/https://williamcalvin.com/bk5/bk5ch4.htm|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Croll|first1= James|authorlink1= James Croll|title= XIII. On the Physical Cause of the Change of Climate During Geological Epochs|journal= [[The London, Edinburgh, and Dublin Philosophical Magazine and Journal of Science]]|series= 4|date= 1864|volume= 28|issue= 187|pages= 121–137|doi= 10.1080/14786446408643733}}
* {{citat|last1= Croll|first1= James|title= Climate and Time in Their Geological Relations: A Theory of Secular Changes of the Earth’s Climate|date= 1875a|publisher= Edward Stanford|location= London|oclc= 547357}}
* {{citat|last1= Croll|first1= James|title= Climate and Time|journal= [[Nature]]|date= 26. avgust 1875b|volume= 12|issue= 329|pages= 121|doi= 10.1038/012329a0}}
* {{citat|last1= Čvorić Gubelić|first1= Mirjana|title= МИЛАНКОВИЋ ЈЕ У ЊУ ГЛЕДАО „КАО У ВАСИОНУ“ Ово је Тинка Топузовић, Шапчанка која је освојила срце чувеног научника|date= 23. december 2020|website= hronograf.net|lang= sr|url= https://hronograf.net/2020/12/23/milankovic-je-u-nju-gledao-kao-u-vasionu-ovo-je-tinka-topuzovic-sapcanka-koja-je-osvojila-srce-cuvenog-naucnika/|accessdate= 3. januarja 2023}}
* {{citat|last1= Dimitrijević|first1= Milan S.|authorlink1= Milan Dimitrijević|title= Milutin Milanković i Astronomija|journal= [[Publications of the Astronomical Observatory of Belgrade]]|date= 2000|issue= 67|pages= 39–49|url= https://publications.aob.rs/67/pdf/039-049.pdf}}
* {{citat|last1= Eberl|first1= Bartholomäus|authorlink1= Bartholomäus Eberl|title= Die Eiszeitenfolge im nördlichen Alpenvorlande|date= 1930|publisher= [[Benno Filser|Dr. Benno Filser Verlag GmbH]]|location= Augsburg}}
* {{citat|last1= Foce|first1= Federico|title= Milankovitch's Theorie der Druckkurven: Good mechanics for masonry architecture|journal= Nexus Network Journal|date= oktober 2007|volume= 9|issue= 2|pages= 185–210|publisher= Springerlink.com|doi= 10.1007/s00004-007-0039-9|doi-access= free}}
* {{citat|last1= Gledić|first1= Vojislav|title= Milutin Milanković : život i delo|date= 2007|publisher= Admiral Books|location= Beograd|isbn= 978-86-84983-30-7|oclc= 688562016|id= [[COBISS.SR]] [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/138488076 138488076]}}
* {{citat|editor-last1= Gornitz|editor-first1= Vivien|title= Encyclopedia of Paleoclimatology and Ancient Environments|date= 31. oktober 2008|page= 911|publisher= Springer Science & Business Media|url= https://books.google.com/books?id=yRMgYc-8mTIC&pg=PA911|isbn= 978-1-4020-4551-6|oclc= 502260489}}
* {{citat|last1= Hays|first1= James D.|authorlink1= James D. Hays|last2= Imbrie|first2= John D.|last3= Shackleton|first3= Nicholas John|authorlink3= Nicholas Shackleton|title= Variations in the Earth's Orbit: Pacemaker of the Ice Ages|journal= [[Science]]|date= 1976|volume= 194|issue= 4270|pages= 1121–1132|jstor= 1743620|doi= 10.1126/science.194.4270.1121|pmid=17790893|bibcode= 1976Sci...194.1121H|s2cid= 667291}}
* {{citat|last1= Imbrie|first1= John D.|authorlink1= John Imbrie|last2= Palmer Imbrie|first2= Katherine|title= Ice Ages: Solving the Mystery|date= 1. januar 1979|publisher= Harvard University Press|isbn= 978-0-674-44075-3|oclc= 807474639}}
* {{citat|last1= Imbrie|first1= John D.|last2= Palmer Imbrie|first2= Katherine|title= Ledena doba : Rešenje tajne|date= 1981|series= (Biblioteka Zanimljiva nauka)|volume= 9|translator-last1= Latković|translator-first1= Dušan|publisher= [[Nolit]]|location= Beograd|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/bitstream/handle/123456789/2424/BinderFR.pdf?sequence=1|cobiss= 18519559}}
* {{citat|last1= Ivanić|first1= Delfa|authorlink1= Delfa Ivanić|title= Успомене|date= 2012|pages= 242|editor-last1= Milanović|editor-first1= Jasmina|publisher= [[Inštitut za sodobno zgodovino]]|location= Beograd|isbn= 978-86-7403-172-8|oclc= 858821498|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/191119884 191119884]}}
* {{citat|last1= Janc|first1= Natalija|last2= Gavrilov|first2= Milivoj B.|last3= Marković|first3= Slobodan B.|last4= Protić Benišek|first4= Vojislava|last5= Benišek|first5= Vladimir|last6= Popović|first6= Luka Č.|last7= Tomić|first7= Nemanja|title= Ice Age theory: a correspondence between Milutin Milanković and Vojislav Mišković|journal= [[Open Geosciences]]|date= 17. junij 2019|volume= 11|issue= 1|pages= 263–272|doi= 10.1515/geo-2019-0021|bibcode= 2019OGeo...11...21J|doi-access= free}}
* {{citat|last1= Jelić|first1= Mirjana D.|title= Zajedničke karakteristike glavnih doprinosa Ruđera Boškovića, Milutina Milankovića i Branka Žeželja razvoju građevinarstva|journal= Integritet i vek konstrukcija / Structural Integrity and Life|date= 2017|volume= 17|issue= 2|pages= 157–169|url= http://divk.inovacionicentar.rs/ivk/ivk17/157-IVK2-2017-MDJ.pdf|accessdate= 20. februarja 2023|issn= 1451-3749}}
* {{citat|last1= Kerr|first1= Richard A.|authorlink1= Richard A. Kerr|title= Why the Ice Ages Don't Keep Time|journal= Science|date= 1999|volume= 285|issue= 5427|pages= 503–505|jstor= 2898704|doi= 10.1126/science.285.5427.503|s2cid= 129517667}}
* {{citat|last1= Köppen|first1= Wladimir|authorlink1= Wladimir Köppen|last2= Wegener|first2= Alfred Lothar|authorlink2= Alfred Lothar Wegener|title= The Climates of the Geological Past|date= 2015|publisher= Schweizerbart Science Publishers|url= http://www.schweizerbart.de/publications/detail/isbn/9783443010881|isbn= 978-3-443-01088-1}}
* {{citat|last1= Kujundžić|first1= Slobodan|title= Najveći od Beča do Atine|journal= Glasnik inžinjerske komore Srbije|date= april 2009|issue= 15|lang= sr|url= http://www.ingkomora.org.rs/glasnik/15/?id=cl15_01&p=1|accessdate= 5. februarja 2016}}
* {{citat|last1= Longair|first1= Malcolm|title= James Croll, celestial mechanics and climate change|journal= [[Earth and Environmental Science Transactions of The Royal Society of Edinburgh]]|date= september 2021|volume= 112|issue= 3–4|pages= 231–238|editor-last1= Edwards|editor-first1= Kevin J.|doi= 10.1017/S1755691021000165}}
* {{citat|last1= Lopušina|first1= M.|title= Na robiji Milanković nauci dao najbolje|date= 23. februar 2014|newspaper= [[Večernje novosti]]|lang= sr|url= http://novosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:479505-Na-robiji-Milankovic-nauci-dao-najbolje|accessdate= 23. januarja 2016}}
* {{citat|last1= Macdougall|first1= J. Dough|title= Frozen Earth: The Once and Future Story of Ice Ages|date= 2006|publisher= [[University of California Press]]|location= Berkerley|url= https://books.google.com/books?id=W2eDDMIeqpoC|isbn= 978-0-520-24824-3|oclc= 64555039}}
* {{citat|last1= Maksimović|first1= Slavko|title= Православље, двоброј 1281.-1282, од 1. и 15. августа, 100 година Миланковићеве теорије о климатским променама, Великан српске и светске науке|date= 2020|pages= 9|publisher= SPC|location= Beograd}}
* {{citat|last1= Matijević|first1= Jelena|title= Milankovićeva zaostavština stiže u Beograd|date= 17. januar 2016|newspaper= Večernje novosti|lang= sr|url= http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:586458-Milankoviceva-zaostavstina-stize-u-Beograd|accessdate= 23. januarja 2016}}
* {{citat|last1= McCarthy|first1= Dennis D.|authorlink1= Dennis D. McCarthy|last2= Seidelmann|first2= Paul Kenneth|authorlink2= Paul Kenneth Seidelmann|date= 2009|title= TIME From Earth Rotation to Atomic Physics|publisher= Wiley-VCH|location= Weinheim|no-pp= y|pages= § 4, 5, 6, 8, 9, 12|isbn= 978-3-527-62794-3|doi= 10.1002/9783527627943|oclc= 521036176}}
* {{citat|last1= McCoy|first1= Roger M.|authorlink1= Roger M. McCoy|title= Ending in Ice: The Revolutionary Idea and Tragic Expedition of Alfred Wegener|date= 2006|page= 52|publisher= Oxford University Press|url= https://books.google.com/books?id=LlR7RaVwDOwC&pg=PA52|isbn= 978-0-19-977495-1}}
* {{citat|last1= Mellon|first1= Mike|title= Question & Answers|date= 13. avgust 1997|publisher= Passporttoknowledge.com|lang= en|url= http://passporttoknowledge.com/lfm/ask/atmosphere/Air_and_ground_temperature_in_Mars_seasons.txt|format= TXT|accessdate= 29. novembra 2015}}
* {{citat|last1= Mesinger|first1= Fedor|title= HistCite – Record 623: Numerical methods in weather and climate modeling: From Milankovitch to the present, and beyond|date= 2005|publisher= Garfield.library.upenn.edu|lang= en|url= http://garfield.library.upenn.edu/histcomp/milankovic-m_citing/node/622.html|accessdate= 29. novembra 2015}}
* {{citat|last1= Mijajlović|first1= Žarko|last2= Pejovič|first2= Nadežda|last3= Radović|first3= V.|title= First Serbian Works on the Theory of Relativity|date= 16. maj 2018|url= http://www.astro.bas.bg/XIBSAC/Presentation/17.05/first-serbian-works-3.pdf}}
* {{citat|editor-last1= Miličević|editor-first1= Vlado|editor-last2= Starčević|editor-first2= Miroslav|title= Симпозијум "Милутин Миланковић&nbsp;—&nbsp;јуче, данас, сутра"|date= 1999|publisher= [[Rudarsko-geološka fakulteta v Beogradu]]|location= Beograd|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/handle/123456789/2158|isbn= 978-86-7156-012-2|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/155646983 155646983]}}
* {{citat|last1= Milićević|first1= Vlado|title= Миланковић у делима и слици|date= 2006|publisher= Avtorska izdaja|location= Beograd|url= http://legati.matf.bg.ac.rs/milankovic/book.wafl?c=knjige_o&book=u_delima_i_slici|isbn= 978-86-908609-0-6|oclc= 500546635|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/130645004 130645004]}}
* {{citat|last1= Milićević|first1= Vlado|title= Миланковић, даљски аргонаут|date= 2008|publisher= Avtorska izdaja, Združenje Milutin Milanković|location= Beograd|isbn= 978-86-908609-1-3|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/148476940 148476940]}}
* {{citat|last1= Milićević|first1= Vlado|title= Milankovic's "End of the World"|journal= Publications of the Astronomical Society "Rudjer Boskovic"|date= 2009|issue= 9|pages= 79–90|url= http://servo.aob.rs/eeditions/CDS/Srpsko%20bugarska%20konferencija/6/pdfs/07.pdf}}
* {{citat|last1= Milićević|first1= Vlado|title= Марсов кратер Миланковић|date= 2011|publisher= Avtorska izdaja|location= Beograd|isbn= 978-86-908609-3-7|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/182359564 182359564]}}
* {{citat|last1= Milisavljević|first1= Slaviša|last2= Marčeta|first2= Dušan|last3= Samaržija|first3= Biljana|last4= Šegan|first4= Stevo|title= Радови академика Милутина Миланковића и Војислава Мишковића у периодици АОБ|journal= Publikacija Astronomskog društva „Ruđer Bošković”|date= 2011|issue= 10|pages= 275–288|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/bitstream/handle/123456789/1639/09.pdf?sequence=1}}
* {{citat|last1= Newcomb|first1= Simon|authorlink1= Simon Newcomb|title= A Compendium of Spherical Astronomy|date= 1906|publisher= Macmillan Publishers [MacMillan]|pages= 226–227|url= http://books.google.com/books?id=CAxDAAAAIAAJ|cobiss= 29207041}}
* {{citat|last1= Pearce|first1= Fred|title= How a janitor wowed Darwin by solving the ice age mystery|journal= [[New Scientist]]|date= 25. avgust 2018|volume= 22|issue= 8|page= 2019|url= https://www.newscientist.com/article/mg23931920-700-how-a-janitor-wowed-darwin-by-solving-the-ice-age-mystery/}}
* {{citat|last1= Pejović|first1= Nadežda|title= Digitisation of Textbook ''Небеска механика'' by Milutin Milanković|journal= [[Pregled NCD]]|date= 2011|issue= 19|pages= 63–68|publisher= [[Nacionalni center za digitalizacijo]]|url= http://www.ncd.matf.bg.ac.rs/casopis/19/NCD19063.pdf|accessdate= 24 marca 2023|archive-date= 12. aprila 2012|archive-url= https://web.archive.org/web/20120412221213/http://www.ncd.matf.bg.ac.rs/casopis/19/NCD19063.pdf|url-status= dead}}
* {{citat|author= [[Peter I. Karađorđević]]|title= Службени део|journal= [[Novine srbske|Srpske novine]]|date= 8. januar 1911|volume= LXXVIII|issue= 5|publisher= nbs.rs|location= Beograd|lang= sr|url= https://digarhiv.nbs.rs/WebSite/Content/DigitalniArhiv/SrpskeNovine/pages/1911/1911-01-08-001.jpg|accessdate= 10. oktobra 2022|quote= Prva novica v skrajno levem stolpcu}}
* {{citat|last1= Petrović|first1= Aleksandar|title= Канон ледникового периода. Милутин Миланкович и астрономическая теория изменений климата.|date= 2011|translator-last1= Hartanovič|translator-first1= Marija|pages= 132|publisher= Nestor-istorija|location= Sankt Peterburg|url= http://ihst.nw.ru/Files/Book/201_/ice%20age.pdf|isbn= 978-5-98187-741-4}}
* {{citat|last1= Petrović|first1= Aleksandar|last2= Marković|first2= Slobodan B.|authorlink2= Slobodan B. Marković|title= The cycles of revolution: how Wegener and Milanković changed the earth sciences|journal= [[Acta geographica Slovenica]]|date= december 2012|volume= 52|issue= 2|pages= 259–276|doi= 10.3986/AGS52200}}
* {{citat|last1= Petrović|first1= Kosta V.|last2= Nikolić|first2= Predrag S.|title= Osnovi geologije|date= 1979|publisher= [[Naučna knjiga]]|location= Beograd|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/70626567 70626567]}}
* {{citat|last1= Pikoulas|first1= Alexis|title= Theory of a variable speed of light|date= februar 2019|url= https://www.researchgate.net/publication/331378375_Theory_of_a_variable_speed_of_light|doi= 10.1063/1.5091436}}
* {{citat|last1= Puetz|first1= Stephen J.|last2= Prokoph|first2= Andreas|last3= Borchard|first3= Glenn|title= Evaluating alternatives to the Milankovitch theory|journal= [[Journal of Statistical Planning and Inference]]|date= marec 2016|volume= 170|pages= 158–165|lang= en|issn= 0378-3758|doi= 10.1016/j.jspi.2015.10.006}}
* {{citat|last1= Rial|first1= J. A.|title= Pacemaking the ice ages by frequency modulation of Earth's orbital eccentricity|journal= Science|date= 1999|volume= 285|issue= 5427|pages= 564–568|pmid= 10417382|doi= 10.1126/science.285.5427.564}}
* {{citat|last1= Rusov|first1= Lazar Sime|authorlink1= Lazar Sime Rusov|title= Milanković’s Analysis of Newton’s Law of Universal Gravitation|journal= [[FME Transactions]]|date= 2009|volume= 37|issue= 4|pages= 211–217|url= https://www.mas.bg.ac.rs/_media/istrazivanje/fme/vol37/4/07_lrusov.pdf|accessdate= 23. marca 2023}}
* {{citat|last1= Scheidegger|first1= Adrian Eugen|authorlink1= Adrian Eugen Scheidegger|title= Principles of Geodynamics|date= 2013|origyear= 1958|publisher= Springer-Verlag|location= Berlin, Heidelberg|pages= 129|url= http://books.google.com/books?id=5PnuCAAAQBAJ&pg=PA129|accessdate= 23. januarja 2015|isbn= 978-3-662-01532-2|cobiss= 150116|doi= 10.1007/978-3-662-01532-2|oclc= 1259414742}}
* {{citat|last1= Schwarzacher|first1= Walther S.|authorlink1= Walther Schwarzacher|title= Cyclostratigraphy and the Milankovitch Theory|date= 24. avgust 1993|publisher= Elsevier|isbn= 978-0-08-086966-7|series= (Developments in Sedimentology)|volume= 52|url= https://books.google.com/books?id=wA9qo7lFFIoC&pg=PA43|oclc= 316566245}}
* {{citat|last1= Shields|first1= Miriam Nancy|bibcode= 1924PA.....32..407S|title= The new calendar of the Eastern churches|journal= [[Popular Astronomy (ameriška revija)|Popular Astronomy]]|date= 1924|volume= 32|pages= 407–411}}. To je prevod Milankovićevega članka iz ''Astronomische Nachrichten''.
* {{citat|last1= Spasova|first1= Danica|last2= Radinović|first2= Đuro|last3= Milićević|first3= Vlado|last4= Maksimović|first4= Slavko|title= Милутин Миланковић&nbsp;—&nbsp;путник кроз васиону и векове|date= 2008|edition= 2.|publisher= Združenje Milutin Milanković, [[Zavod za izboljševanje vzgoje in izobraževanja]]|location= Beograd|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/bitstream/handle/123456789/2178/mm%20u%20boji%20R.pdf?sequence=1|isbn= 978-86-910617-0-8|cobiss= 143761676|oclc= 1062167607|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/147948300 147948300]}}
* {{citat|last1= Stanković|first1= Dragan|title= Јесен живота Милутина Миланковића|newspaper= Politika|date= 3. februar 2022|lang= sr|url= https://www.politika.rs/scc/clanak/498660/Jesen-zivota-Milutina-Milankovica|accessdate= 5. februarja 2022}}
* {{citat|last1= Stojilković|first1= Stanko|authorlink1= Stanko Stojilković|title= Портрет научника у младости : Учионица без зидова|newspaper= Politika|date= 6. februar 2009|lang= sr|url= http://www.politika.rs/scc/clanak/74163/Portret-naucnika-u-mladosti|accessdate= 11. februarja 2016}}
* {{citat|last1= Stojković|first1= Andrija B. K.|authorlink1= Andrija Stojković|title= Филозофски погледи Милутина Миланковића|date= 1988|publisher= SANU, Heglovo društvo|location= Beograd|isbn= 978-86-7025-028-4|oclc= 20395909|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/121805575 121805575]}}
* {{citat|last1= Škiljan|first1= Filip|chapter= Milutin Milanković – znanstvenik svjetskoga glasa|title= Znameniti Srbi u Hrvatskoj, I. dio|date= 2009|publisher= Srpsko narodno vijeće|location= Zagreb|accessdate= 23. maja 2013|url= http://www.snv.hr/pdf/Znameniti_Srbi_u_Hrvatskoj.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20131017080549/http://www.snv.hr/pdf/Znameniti_Srbi_u_Hrvatskoj.pdf|archive-date= 17. oktobra 2013|isbn= 978-953-7442-06-4|oclc= 688562016|pages= 17–20}}
* {{citat|last1= Trifoni|first1= Aleksandar|title= Како сам доживео Милутина Миланковића|date= 2010|publisher= Združenje državljanov Milutin Milanković|location= Beograd|isbn= 978-86-910617-1-5|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/175153420 175153420]}}
* {{citat|last1= White|first1= James W. C.|title= PALEOCLIMATE: Do I Hear a Million?|journal= Science|date= 2004|volume= 304|issue= 5677|pages= 1609–1610|doi= 10.1126/science.1100084|pmid= 15192208|s2cid= 129188583}}
* {{citat|last1= Zorkić|first1= Aleksandar|url= https://www.astronomija.org.rs/nauka/2753-najvei-srpski-naunik|title= Ko je najveći srpski naučnik|publisher= Astronomski magazin (časopis za astronomiju i srodne nauke)|website= astronomija.org.rs|date= 28. maj 2010|lang= sr|accessdate= 23. marec 2023|url-status= dead|archive-date= 2023-03-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20230324003736/https://www.astronomija.org.rs/nauka/2753-najvei-srpski-naunik}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Milutin Milanković}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=54098}}
* [https://web.archive.org/web/20120419011102/http://www.climatedata.info/Forcing/Forcing/milankovitchcycles.html Milankovitch cycles] {{in lang|en}}
* [http://www.teslasociety.com/milankovic.htm Življenje in znanstveno delo Milutina Milankovića] {{in lang|en}}
* [https://web.archive.org/web/20040214201709/http://ou.nl/open/dja/Klimaat/System/solar_radiation_and_milank.htm Solar Radiation and Milanković] {{in lang|en}}
* [https://milutinmilankovic.rs/ Društvo Milutin Milanković] {{in lang|sr}}
* [https://www.sanu.ac.rs/clan/milankovic-milutin/ Zapis o Milankoviću], [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|SANU]] {{in lang|sr}}
* [https://digitalna.nb.rs/ShowSearchResults.jsp?setLang=sr-Latn-RS&medium={%221%22:%22Milutin,%20Milankovi\u0107%22} Dela Milutina Milankovića], [[Narodna knjižnica Srbije|Digitalna Narodna knjižnica Srbije]] {{in lang|sr}}
* [http://arhiva.unilib.rs/unilib/o_nama/izlozbe/milankovic_virtuelna/index.php Virtualna razstava »Milutin Milanković, velikan svetovne znanosti z beograjske univerze«], [[Univerzitetna knjižnica »Svetozar Marković«]] {{in lang|sr}}
* [http://legati.matf.bg.ac.rs/milankovic/paper.wafl?paper=pozdrav_urednika Milutin Milankovič : Digitalna zapuščina], [[Matematična fakulteta v Beogradu]], Združenje Milutin Milanković {{in lang|sr}}
* [http://www.milutin-milankovic.com/ Milutin Milanković], [[Kulturni in znanstveni center »Milutin Milanković«]] {{in lang|hr}}
* [https://milutinmilankovic.rs/ Uradna spletna stran Združenja Milutin Milanović iz Beograda] {{in lang|sr}}

=== Dokumentarni filmi ===

* {{navedi splet|title= Milutin Milanković po drugi put među Srbima|date= 16. november 2007|publisher= RTV RS|lang= sr|url= http://www.rtv.rs/sr_ci/zivot/kultura/milutin-milankovic-po-drugi-put-medju-srbima_39131.html|accessdate= 5. februarja 2016}} {{in lang|sr}}
* [https://www.youtube.com/watch?v=vCzDAm1nYlI ''Milutin Milanković - Putnik kroz vasionu i vreme''], [[YouTube]], [[dokumentarni film]] posvečen Milankovićevemu življenju in delu, 2007, produkcija Združenje Milutin Milanković, [[Zastava Film]] in Image Design Studio, režiser [[Dušan Vuleković]] {{in lang|sr}}
* [https://www.youtube.com/watch?v=kA2zxEAwxds ''Istorija nauke: Milutin Milanković''], YouTube, kanal RTS Obrazovno-naučni program, epizoda serije o znanih osebnostih {{in lang|sr}}
* [https://www.youtube.com/watch?v=aYdKkkdvAZA ''U sazvezdju velikana: Milutin Milanković''], YouTube, kanal RTS Obrazovno-naučni program, epizoda serije o znanih osebnostih {{in lang|sr}}
* [https://www.youtube.com/watch?v=5tuTssjqn7A ''Božanski sjaj Milankovićevog kanona''], YouTube, kanal RTS Obrazovno-naučni program, epizoda serije o znanih osebnostih, ob 138. letnici Milankovićevega rojstva {{in lang|sr}}
* [https://web.archive.org/web/20150403180742/http://channel.nationalgeographic.com/videos/ice-age-cycles/ Ice Age Cycles], dokumentarni film na [[National Geographic (ameriški TV-kanal)|National Geographic]]. Tri spremenljivke, znane kot Milankovitchevi cikli, vplivajo na to, kako in kdaj Zemlja vstopi v ledeno dobo ali globalno segrevanje. {{in lang|en}}

=== Dela ===

* [https://web.archive.org/web/20060923050958/http://www.sanu.ac.yu/English/Archives/Arhiv32.htm Avtograf (faksimile) prve strani Milankovićeve ''Astronomske teorije podnebnih sprememb'' (razdelek »Uvod«)]
* [https://web.archive.org/web/20050321091129/http://ou.nl/open/dja/Klimaat/System/solar_radiation_and_milank.htm »Solar radiation and Milankovich«, odlomek iz knjige ''Solar Variability and Geomagnetism''] {{in lang|en}}
* [https://web.archive.org/web/20060415080234/http://www.agu.org/sci_soc/eischao.html »"Concrete" Testimony to Shifting Latitude of the Tropics«], odlomek iz članka {{citat|last1= Chao|first1= Benjamin Fong|title= “Concrete” Testimony to Milankovitch Cycle in Earth's changing obliquity|journal= Eos, Transactions American Geophysical Union|date= 29. oktober 1996|volume= 77|issue= 44|pages= 433|doi= 10.1029/96EO00291}} in {{citat|title= [...]|journal= Earth in Space|date= december 1996|volume= 9|issue= 4|publisher= [[Ameriška geofizikalna zveza]]}} {{in lang|en}}
* [http://www-istp.gsfc.nasa.gov/stargaze/Sprecess.htm Precesija in Milankovićeva teorija] {{in lang|en}}
* [https://web.archive.org/web/20031210132700/http://earthobservatory.nasa.gov/Library/Giants/Milankovitch/ Članek o Milankoviću v nizu »Na ramenih velikanov«], [[NASA Earth Observatory]] {{in lang|en}}

{{s-začetek}}
{{s-aca}}
{{s-polje|title=6. predstojnik [[Astronomski observatorij Beograd|AOB]]|before=[[Milan Nedeljković]]|after=[[Vojislav Mišković]]|years=1925&ndash;1926}}
{{succession box|title=Dekan [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofske fakultete v Beogradu]]|before=[[Vladimir Kosta Petković]]|after={{brez preloma|[[Miloš Trivunac]] {{small|(zimski semester)}}}} <br /> {{brez preloma|[[Nedeljko Košanin]] {{small|(poletni semester)}}}}|years=1926&ndash;1927}}
{{s-polje|title= 9. predstojnik AOB|before=[[Milorad B. Protić]]|after=[[Vojislav Mišković]]|years=1948&ndash;1951}}
{{s-konec}}

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

{{DEFAULTSORT:Milankovic, Milutin}}
[[Kategorija:Srbski matematiki]]
[[Kategorija:Srbski astronomi]]
[[Kategorija:Klimatologi]]
[[Kategorija:Geofiziki]]
<!---- [[Kategorija:Srbski geofiziki]] ---->
[[Kategorija:Srbski inženirji]]
<!---- [[Kategorija:Srbski gradbeni inženirji]] ---->
[[Kategorija:Srbski fiziki]]
[[Kategorija:Srbski znanstveniki]]
[[Kategorija:Srbski izumitelji]]
[[Kategorija:Srbski književniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Tehniške univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Doktorirali na Tehniški univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Srbije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Beogradu]]
[[Kategorija:Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Člani Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina]]
[[Kategorija:Prejemniki reda svetega Save]]
[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]]
[[Kategorija:Veterani balkanskih vojn]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu]]
[[Kategorija:100 najbolj znanih Srbov po SANU]]
[[Kategorija:Milutin Milanković| ]]