Ogled vira Mion g-2

{{cite arXiv}}
[[Slika:Fermilab_g-2_(E989)_ring.jpg|sličica| ''Magnetni obroč – skladišče za g'' −2 v Fermilabu, ki je bil prvotno zasnovan za ''poizkus G-2 v Brookhavenu''. Geometrija omogoča, da se v obroču vzpostavi zelo enakomerno magnetno polje.]]
'''Mion ''g''−2''' (izgovarja se "g manj 2") je eksperiment v [[Fizika osnovnih delcev|fiziki delcev]] v Fermilabu, pri katerem se meri anomalni magnetni dipolni moment [[Mion|miona]] z natančnostjo 0,14 dnm<ref>{{Navedi splet|url=http://muon-g-2.fnal.gov/|title=Muon {{mvar|g}}&minus Experiment|website=Muon g−2 Experiment|publisher=Fermilab|language=en|accessdate=2017-04-26}}</ref> in katerega rezultat predstavlja občutljiv test [[Standardni model|standardnega modela]]. Lahko da bo rezultat zahteval obstoj povsem novih delcev, tj. fizike onstran standardnega modela.<ref>{{Navedi časopis|last=Gibney|first=Elizabeth|date=Apr 13, 2017|title=Muons' big moment could fuel new physics|journal=Nature|language=en|volume=544|issue=7649|pages=145–146|bibcode=2017Natur.544..145G|doi=10.1038/544145a|pmid=28406224}}</ref>

Mion, tako kot njegov lažji sorodnik elektron, se vede kot magnetna vrtavka. Parameter z imenom "''g''-faktor" kaže, kako močan je magnet in kako hitro se vrti. Vrednost ''g'' je podobno kot pri elektronu nekoliko nad 2, od tod tudi ime poskusa. To razliko od 2 ("anomalni" del) povzročajo prispevki višjega reda iz [[Kvantna teorija polja|kvantne teorije polja]]. Z visoko natančno meritvijo ''g'' −2 za mion želijo fiziki potrditi splošno veljaven standardni model - ali pa ga zavreči oziroma razširiti, če se bo izmerjeni g-2 statistično pomembno razlikoval od g-2 na osnovi teorije. Vsako znanstveno sprejemljivo odstopanje bi bilo razumeti kot dokaz za obstoj delcev izven standardnega modela.<ref>{{Navedi splet|url=http://muon-g-2.fnal.gov/1-muon-g-2-collaboration-to-solve-mystery.html|title=Muon {{mvar|g}}&minus;2 Collaboration to solve mystery|website=Muon {{mvar|g}}&minus;2 Experiment|publisher=Fermilab|language=en|accessdate=2017-04-30|archive-date=2017-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701180929/http://muon-g-2.fnal.gov/1-muon-g-2-collaboration-to-solve-mystery.html|url-status=dead}}</ref>

Tri obdobja zajemanja podatkov (tek-1, tek-2 in tek-3) so zaključena, tek-4 trenutno še poteka. Rezultate analize podatkov teka-1 (6 % doslej zajetih meritev) so objavili  7. aprila 2021.<ref>{{Navedi splet|url=https://theory.fnal.gov/events/event/first-results-from-the-muon-g-2-experiment-at-fermilab/|publisher=Fermilab|title=First results from the Muon g-2 experiment at Fermilab|date=2021-03-07}}</ref><ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Albahri|first=T.|last2=Anastasi|first2=A.|last3=Anisenkov|first3=A.|last4=Badgley|first4=K.|last5=Baeßler|first5=S.|last6=Bailey|first6=I.|last7=Baranov|first7=V. A.|last8=Barlas-Yucel|first8=E.|last9=Barrett|first9=T.|date=2021-04-07|title=Measurement of the anomalous precession frequency of the muon in the Fermilab Muon g-2 experiment|url=http://arxiv.org/abs/2104.03247|magazine=Physical Review D|volume=103|issue=7|pages=072002|doi=10.1103/PhysRevD.103.072002|issn=2470-0010}}</ref> Rezultat se signifikantno razlikuje od vrednosti na osnovi teorije  (čeprav še ne na ravni 5σ) [[standardni model]], zato bo morda treba posodobiti trenutno razumljeno fiziko.<ref name="NYT-20210407">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Finding From Particle Research Could Break Known Laws of Physics - It’s not the next Higgs boson — yet. But the best explanation, physicists say, involves forms of matter and energy not currently known to science.|url=https://www.nytimes.com/2021/04/07/science/particle-physics-muon-fermilab-brookhaven.html|date=April 7, 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=April 7, 2021}}</ref><ref name="FL-20210407">{{Navedi novice|last=Marc|first=Tracy|title=First results from Fermilab’s Muon g-2 experiment strengthen evidence of new physics|url=https://news.fnal.gov/2021/04/first-results-from-fermilabs-muon-g-2-experiment-strengthen-evidence-of-new-physics/|date=April 7, 2021|work=[[Fermilab]]|accessdate=April 7, 2021}}</ref>

== Zgodovina eksperimenta ==

=== Mion ''g''−2 v CERN-u ===
[[Slika:Storage_ring.jpg|sličica| Shrambeni obroč ''za poizkus mion g'' −2 v CERN-u.]]
S prvimi ''poskusi mion g'' −2 so se začeli v CERN-u leta 1959 na pobudo [[Leon Max Lederman|Leona Ledermana]].<ref name="Infinitely CERN : memories of fifty years of research, 1954-2004 2004 p.">{{Navedi knjigo|last=Farley|first=Francis|authorlink=Francis Farley|year=2004|chapter=The dark side of the muon|editor-last=Luis Álvarez-Gaumé|editor-link=Luis Álvarez-Gaumé|title=Infinitely CERN: Memories of fifty years of research, 1954-2004|pages=38–41|publisher=Editions Suzanne Hurter|location=Geneva, CH|isbn=978-2-940031-33-7|oclc=606546795}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Archives of Muon ''g''− experiment|year=2007|website=CERN Archive|url=http://library.cern/archives/CERN_archive/guide/experimental_physics/SC/isamuon|accessdate=4 March 2020}}</ref> Skupina šestih fizikov je oblikovala prvi poskus s pomočjo sinkro-ciklotrona v CERN-u. Prvi rezultati, objavljeni leta 1961,<ref name="Cabibbo1994">{{Navedi knjigo|last=Charpak|chapter=Results of the ''g''−2 experiment|isbn=9789810220785|publisher=World Scientific|chapter-url={{google books |plainurl=y |id=QixQ1Khsy_0C|page=34}}|title=Lepton Physics at CERN and Frascati|editor-link=Nicola Cabibbo|editor-first=N.|editor-last=Cabibbo|year=1994|first=Georges|first4=T.|last4=Müller|authorlink3=Francis Farley|first3=Francis J.M.|last3=Farley|first2=Richard L.|last2=Garwin|authorlink=Georges Charpak|pages=34 ff}}</ref> so signifikantno različni od teorije pri p <=2 %; druga serija meritev je p znižala na 0,4 %.

Drugi poskus se je začel leta 1966 z novo skupino, ki je tokrat, še vedno v CERN-u, delala s sinhrotronom za protone. Rezultati, 25-krat natančnejši, so ugotovili statistično pomembno neskladje med eksperimentalnimi in teoretičnimi vrednostmi, tako da je bilo treba ponovno preračunati teoretični model. Tretji poskus, ki se je začel leta 1969, je končne rezultate objavil leta 1979<ref name="CombleyFarley1981">{{Navedi časopis|last=Combley|first=F.|last2=Farley|first2=F.J.M.|last3=Picasso|first3=E.|year=1981|title=The CERN muon (''g''−2) experiments|url=http://cds.cern.ch/record/134110|journal=Physics Reports|volume=68|issue=2|pages=93–119|doi=10.1016/0370-1573(81)90028-4|issn=0370-1573}}</ref> in potrdil hipotezo, da gre za različni vrednosti, s signifikanco p= 0,0007 %. ZDA so nato eksperiment g −2 prevzele leta 1984.<ref name="muong2_CERN_website">{{Navedi splet|url=http://public-archive.web.cern.ch/public-archive/en/research/G2-en.html|title=Enigma of the muon|publisher=[[European Organization for Nuclear Research]] (CERN)|accessdate=2018-07-19}}</ref>

=== Mion ''g'' -2 v nacionalnem laboratoriju Brookhaven ===
Naslednja faza raziskav miona ''g-'' 2 je stekla v Narodnem laboratoriju v Brookhavenu na sinhrotronu z izmeničnim gradientom. Poskus je bil izveden podobno kot zadnji poskus v CERN-u, cilj pa je bil, natančnost izboljšati za faktor 20. Tehnično teče poizkus tako, da se mioni energije  3.094 GeV shranjujejo v magnetno polje, nato pa se merijo razlike v precesiji in vrtilni frekvenci mionov s pomočjo elektronov, ki nastanejo pri razpadu mionov. Napredek v natančnosti je bil ključno odvisen od veliko močnejšega žarka, kot je bil na voljo v CERN-u, in uporabe obroča za shranjevanje mionov. Predhodni poskusi v CERN-u so v skladiščeni obroč vbrizgavali pione, od katerih je v obroču le majhen del razpadel v mione. Poskus v Brookhavenu je zajemal podatke s pozitivnimi in negativnimi mioni med 1997 in 2001. Njegov končni rezultat, dobljen z združitvijo skladnih rezultatov podobne natančnosti za pozitivne in negativne mione, se je od teoretične vrednosti razlikoval pri 2,5 σ.<ref>{{Navedi časopis|last=Muon g-2 Collaboration|last2=Bennett|first2=G. W.|last3=Bousquet|first3=B.|last4=Brown|first4=H. N.|last5=Bunce|first5=G.|last6=Carey|first6=R. M.|last7=Cushman|first7=P.|last8=Danby|first8=G. T.|last9=Debevec|first9=P. T.|last10=Deile|first10=M.|last11=Deng|first11=H.|date=2006-04-07|title=Final report of the E821 muon anomalous magnetic moment measurement at BNL|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRevD.73.072003|journal=Physical Review D|volume=73|issue=7|pages=072003|arxiv=hep-ex/0602035|bibcode=2006PhRvD..73g2003B|doi=10.1103/PhysRevD.73.072003}}</ref>
=== Mion ''g''−2 v Fermilabu ===
Poskus Brookhaven se je končal leta 2001, vendar je deset let kasneje Fermilab prevzel opremo, z namenom natančneje meriti in izboljšati statistiko in tako bodisi neskladje s teorijo odpraviti bodisi razliko potrditi kot eksperimentalen dokaz za fiziko, ki presega standardni model. Magnet so prenovili in zagnali septembra 2015 in pri tem potrdili, da ima isto enakomernost osnovnega magnetnega polja 1.3 dnm kot pred selitvijo. Oktobra 2016 je bil magnet znova obnovljen in znova uravnan, tako da se je celokupna enakomernost polja izboljšala za faktor 3.<ref>{{Navedi konferenco|conference=XIIth International Conference on Beauty, Charm, and Hyperons in Hadronic Interactions|conference-url=http://beach2016.gmu.edu/|last=Holzbauer|first=J. L.|date=Dec 9, 2016|title=The Muon ''g''−2 Experiment Overview and Status as of June 2016|page=012038|doi=10.1088/1742-6596/770/1/012038|arxiv=1610.10069}} [https://inspirehep.net/record/1495244 Via inSPIRE]</ref> Magnet je prejel prvi žarek mionov na novi lokaciji 31. maja 2017.<ref>{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://news.fnal.gov/2017/05/muon-magnets-moment-arrived/|title=Muon Magnet's Moment Has arrived|date=May 31, 2017|publisher=Fermilab}}</ref> nakar je zbiranje podatkov teklo do konca leta 2020.
[[Slika:Mion 2-g - anomalija 2021.JPG|levo|sličica|280x280px|razlika med teoretično in izmerjeno vrednostjo g-2 za mion.]]

=== Rezultati 3. teka ===
7. aprila 2021 so objavili rezultate meritev v Fermilabu<ref>{{Navedi revijo|last=Muon g−2 Collaboration|last2=Abi|first2=B.|last3=Albahri|first3=T.|last4=Al-Kilani|first4=S.|last5=Allspach|first5=D.|last6=Alonzi|first6=L. P.|last7=Anastasi|first7=A.|last8=Anisenkov|first8=A.|last9=Azfar|first9=F.|date=2021-04-07|title=Measurement of the Positive Muon Anomalous Magnetic Moment to 0.46 ppm|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRevLett.126.141801|magazine=Physical Review Letters|volume=126|issue=14|pages=141801|doi=10.1103/PhysRevLett.126.141801}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Albahri|first=T.|last2=Anastasi|first2=A.|last3=Badgley|first3=K.|last4=Baeßler|first4=S.|last5=Bailey|first5=I.|last6=Baranov|first6=V. A.|last7=Barlas-Yucel|first7=E.|last8=Barrett|first8=T.|last9=Bedeschi|first9=F.|date=2021-04-07|title=Magnetic Field Measurement and Analysis for the Muon g-2 Experiment at Fermilab|url=http://arxiv.org/abs/2104.03201|magazine=arXiv:2104.03201 [hep-ex, physics:nucl-ex]|doi=10.1103/PhysRevA.103.042208}}</ref><ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Albahri|first=T.|last2=Anastasi|first2=A.|last3=Badgley|first3=K.|last4=Baeßler|first4=S.|last5=Bailey|first5=I.|last6=Baranov|first6=V. A.|last7=Barlas-Yucel|first7=E.|last8=Barrett|first8=T.|last9=Bedeschi|first9=F.|date=2021-04-07|title=Beam dynamics corrections to the Run-1 measurement of the muon anomalous magnetic moment at Fermilab|url=http://arxiv.org/abs/2104.03240|magazine=arXiv:2104.03240 [hep-ex, physics:physics]}}</ref> Izmerjena vrednost za anomalijo magnetnega navora <math>(g_\mu - 2)/2
</math> je:
:<math>a_\mu^{\text{FNAL}} = 116\,592\,040(54) \times 10^{-11}
</math>
:Rezultat se v okviru natančnosti metode pokriva z rezultati iz Brookhavena in je od najnovejših teoretičnih raziskav signifikantno različen na ravni 3,3 σ. Doslej najboljša teoretično ugotovljena vrednost<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mpi-hd.mpg.de/lin/seminar_theory/talks/Talk_Passera_161120.pdf|title=The muon g-2 <> Delta alpha connection|date=6. novembra 2020|accessdate=12. aprila 2021|publisher=MPI für Kernphysik Heidelberg|last=Passera|first=Massimo}}</ref> znaša:
:<math>a_\mu^{\text{QED}} = 116584718.931 (19)(100)(23) \times 10^{-11}
</math>  <!-- viri negotovosti: (19) - negotovi koeficienti v zankah 4. in 5 reda , (100) zanke 6. reda, (23) ostanek razvoja -->     
:Teoretični magnetni navor in izmerjeni g se torej razlikujeta nekje na šestem decimalnem mestu. Če se podatki iz Brookhavena in Fermilaba združijo, je razlika signifikantna na ravni 4,2σ - verjetnost, da je razlika posledica naključja, je približno 1 na 40.000.<ref>[https://news.fnal.gov/2021/04/first-results-from-fermilabs-muon-g-2-experiment-strengthen-evidence-of-new-physics/ Fermilab (Apr. 7 2021) First results from Fermilab’s Muon g-2 experiment strengthen evidence of new physics]</ref>  Čeprav pod 5 σ, zlatim standardom znanosti za nova odkritja, so rezultati razlog za nadaljnje delo, tako v teoriji kot eksperimentalno..
== Teorija magnetnih navorov ==
''G'' nabitih leptonov ([[Elektron|elektrona]], [[Mion|miona]] ali delca [[Lepton tau|tau]]) je zelo blizu 2. Razlika do 2 ("anomalni" del) je odvisna od vrste leptona in jo je mogoče poljubno natančno izračunati na podlagi trenutnega [[Standardni model|standardnega modela]]. Meritve za elektron se s teoretično vrednostjo odlično ujemajo. V Brookhavenu so merili g-2 za mione, kar je zaradi kratke življenjske dobe delcev tehnično veliko teže; ugotovili so izzivajoče, vendar še ne dokončno, odstopanje na ravni 3.7 σ med izmerjeno vrednostjo in napovedjo standardnega modela (0.001 165 920 89 proti 0.001 165 9180).<ref>{{Navedi splet|url=https://news.fnal.gov/2020/06/physicists-publish-worldwide-consensus-of-muon-magnetic-moment-calculation/|publisher=Fermilab|title=Physicists publish worldwide consensus of muon magnetic moment calculation|date=2020-06-11}}</ref>

Meritev ''g''−2 za elektron je najbolj natančno določena količina v fiziki. Pred kratkim je bila izmerjena z natančnostjo 3 delov na 10<sup>13</sup>, poleg tega so izračunali teoretično vrednost [[QED]] na osnovi 12.672 [[Feynmanov diagram|Feynmanovih diagramov]] (gl. na [https://www.mpi-hd.mpg.de/lin/seminar_theory/talks/Talk_Passera_161120.pdf primer seminar]   Kljub tem neverjetnim eksperimentalnim in teoretičnim dosežkom pa je ''prispevek (m''/''M'') <sup>2</sup> novih delcev zaznaven le pri majhnih vrednostih mase ( tj. masa <100&nbsp;MeV) in trenutno se izmerjene in predvidene vrednosti dobro ujemajo. Nasprotno pa je meritev ''g'' −2 za mion z maso, ki je 220-krat večja od mase elektrona, občutljiva za nove delce z masami med 10&nbsp;MeV in 1000&nbsp;GeV, tako da na zgornjem koncu zahaja na podobno območje mas kot pri [[Veliki hadronski trkalnik|poskusih LHC,]] vendar na precej drugačen način. Merjenje ''g''−2 za mion lahko tudi sondira fiziko nizkih mas, ki je pod občutljivostjo [[LHC]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hep.ucl.ac.uk/muons/g-2/|title=FNAL g−2 Experiment|website=Muon g−2 Experiment|publisher=UCL|accessdate=2017-04-30}}</ref>

== Izvedba eksperimenta ==
[[Slika:Littlemove5-hr.jpg|desno|sličica| ''Obroč g'' −2 na končnem cilju – pred eksperimentalno dvorano (MC1) pri Fermilabu – 30. julija 2014.]]
Osrednjega pomena za poskus je superprevodni magnet s premerom 15 m in z izjemno enakomernim magnetnim poljem. Poleti 2013 so ga v enem kosu prepeljali iz Brookhavena na Long Islandu, New York, do Fermilaba v Batavii, Illinois. Potovanje je trajalo 35 dni, prevoženih je bilo več kot 5000 km,<ref>{{Navedi splet|url=http://cerncourier.com/cws/article/cern/58931|title=Muon g−2 storage ring starts a new life|first=David|last=Hertzog|first2=Lee|last2=Roberts|date=Oct 27, 2014|website=CERN Courier|language=en-GB|accessdate=2017-04-26|archive-date=2017-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170904155701/http://cerncourier.com/cws/article/cern/58931|url-status=dead}}</ref> večinoma na ladji vzdolž vzhodne obale ZDA, okoli Floride in nato po [[Misisipi|Missisipiju]]. Začetna in zadnja etapa sta bili na posebnem tovornjaku ponoči po zaprtih avtocestah.
[[Slika:PbF2_Crystal_SIPM.png|levo|sličica| Vzorca kristalov PbF<sub>2</sub> 25 mm × 25 mm × 140 mm, skupaj s 16-kanalnim monolitnim Hamamatsu SiPM.]]

=== Detektorji ===
Magnetni navor meri 24 elektromagnetnih kalorimetrov, ki so enakomerno porazdeljeni na notranji strani shranjevalnega obroča. Kalorimetri merijo energijo in čas prihoda (in njihovo število) pozitronov iz razpada mionov, ki se vbrizgavajo v shranjevalni obroč. Mion razpade v dva nevtrina in pozitron z manj energije kot jo je imel prvotni delec. Magnetno polje pozitron usmeri navznoter, kjer naleti na segmentirani kalorimeter iz svinčevega fluorida s silicijevimi foto pomnoževalkami (SiPM).<ref name="TDR">{{Navedi časopis|last=Grange|first=J.|last2=Guarino|first2=V.|last3=Winter|first3=P.|last4=Wood|first4=K.|last5=Zhao|first5=H.|last6=Carey|first6=R. M.|last7=Gastler|first7=D.|last8=Hazen|first8=E.|last9=Kinnaird|first9=N.|display-authors=1|date=Jan 27, 2015|title=Muon (''g''−2) Technical Design Report|arxiv=1501.06858|bibcode=2015arXiv150106858G}} [http://inspirehep.net/record/1341289 Via inSPIRE]</ref>

Sledilni detektorji zabeležijo pot pozitronov po razpadu miona v shranjevalnem obroču. Sledilnik lahko meri električni dipolni moment miona, ne pa tudi neposredno magnetni navor. Glavni namen sledilnika je izmeriti profil žarka mionov, pa tudi razločevati nakopičene dogodke (kar zmanjšuje sistematično negotovost pri merjenju kalorimetra).<ref name="TDR"/>
[[Slika:Tracker_g-2.jpg|sličica| Prikazana je ena od 4 vrstic po 32 slamic. Slamica (dolžina 100 mm in premer 5 mm) deluje kot ionizacijska komora, napolnjena z Ar in etanom (1:1), s katodno žico v središču pod napetostjo +1,6&nbsp;kV]]

=== Magnetno polje ===
Za merjenje magnetnega momenta z natančnostjo na ravni 1 na milijardo ppb je mora enakomernost magnetnega polja imeti enako natančnost. Eksperimentalni cilj ''g'' −2 je doseči stopnjo negotovosti na magnetni vrednosti do 70&nbsp;ppb, povprečno po času in porazdelitvi mionov. Enakomerno magnetno polje moči 1.45 T v shranjevalnem obroču ustvarjajo superprevodni magneti, vrednost polja se aktivno zasleduje po celotnem obroču s sondo [[Jedrska magnetna resonanca|NMR]] na mobilnem vozičku (ki ne prekinja vakuuma). Sonda uporablja [[Larmorjeva frekvenca|Larmorjevo frekvenco]] protona v sferičnem vzorcu vode za visoko natančnost za jakost magnetnega polja.<ref name="TDR"/>

=== Zbiranje podatkov ===
Bistvena komponenta eksperimenta je sistem [[Zajem podatkov|za zajem podatkov]] (DAQ), ki nadzoruje pretok podatkov iz detektorske elektronike. Pogoj za poskus je zajem surovih podatkov s hitrostjo 18 GB/s. Za to se uporablja 24 vzporedno delujočih hitrih [[Grafični procesor|grafičnih procesorjev]] (NVIDIA Tesla K40), ki obdelujejo podatke iz 12-bitnih digitalizatorjev. Za nadzor skrbi programsko okolje MIDAS DAQ. Sistem DAQ obdeluje podatke iz 1296 kalorimetričnih kanalov, 3 postaj za sledenje slamic in iz pomožnih detektorjev (npr. števcev za mione na vhodu). Skupna količina izhodnih podatkov se ceni na 2 PB.<ref>{{Navedi konferenco|last=Gohn|first=W.|others=(For Muon g−2 Collaboration)|date=Nov 15, 2016|title=Data Acquisition with GPUs: The DAQ for the Muon ''g''−2 Experiment at Fermilab|page=174|arxiv=1611.04959|doi=10.22323/1.282.0174|bibcode=2016arXiv161104959G}} [http://inspirehep.net/record/1498145 Via inSPIRE]</ref>{{Clear}}

== Sodelovanje ==
V eksperimentu sodelujejo naslednje univerze, laboratoriji in podjetja: <ref>{{Navedi splet|url=http://muon-g-2.fnal.gov/collaboration.html|title=Muon g−2 Collaboration|website=Muon g−2 Experiment|publisher=Fermilab|language=en|accessdate=2017-04-26}}</ref>
{{div col|colwidth=22em}}

===Univerze===
*[[Boston University|Univerza Boston]]
*[[Cornell University|Univerza Cornell]]
*[[Johannes Gutenberg University Mainz|Univerza Johannes Gutenberg University Mainz]]
*[[University of Illinois at Urbana-Champaign|Univerza Illinois at Urbana-Champaign]]
*[[James Madison University|Univerza James Madison]]
*Korea Advanced Institute of Science and Technology ([[KAIST|KAIST]])
*[[University of Kentucky|Univerza Kentucky]]
*[[University of Liverpool|Univerza Liverpool]]
*[[Lancaster University|Univerza Lancaster]]
*[[University College London|University College London]]
*[[University of Manchester|Univerza Manchester]]
*[[University of Massachusetts|Univerza Massachusetts]]
*[[Michigan State University|Univerza Michigan State]]
*[[University of Michigan|Univerza Michigan]]
*[[University of Mississippi|Univerza Mississippi]]
*[[University of Molise|Università del Molise|Univerza Molise]]
*[[University of Naples Federico II|Universita' degli Studi di Napoli Federico II]]
*[[North Central College|North Central College]]
*[[Northern Illinois University|Northern Illinois]]
*[[Regis University|Univerza Regis]]
*[[Shanghai Jiao Tong University|Univerza Shanghai Jiao Tong]]
*[[Technische Universitat Dresden|Technische Universitat Dresden]]
*[[University of Udine|Università di Udine|Univerza Udine]]
*[[University of Virginia|Univerza Virginia]]
*[[University of Washington|Univerza Washington]]

===Laboratoriji===
*[[Argonne National Laboratory| Laboratorij Argonne National]]
*[[Brookhaven National Laboratory| Laboratorij Brookhaven National]]
*[[Fermi National Accelerator Laboratory| Laboratorij Fermi National Accelerator]]
*[[Budker Institute of Nuclear Physics|Budker Institute of Nuclear Physics]]
*[[Istituto Nazionale di Fisica Nucleare|Istituto Nazionale di Fisica Nucleare]]
*[[Joint Institute for Nuclear Research|Joint Institute for Nuclear Research, Dubna]]
*[[Laboratori Nazionali di Frascati|Laboratori Nazionali di Frascati]]
*[[Istituto Nazionale di Fisica Nucleare|INFN, Sezione di Napoli|Istituto Nazionale di Fisica Nucleare|INFN, Sezione di Napoli]]
*[[Istituto Nazionale di Fisica Nucleare|INFN, Sezione di Pisa|Istituto Nazionale di Fisica Nucleare|INFN, Sezione di Pisa]]
*[[Institute for Basic Science|Institute for Basic Science]], S. Korea
{{div col end}}

== Reference ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka}}
* {{Navedi splet|title=Uradna stran za mion g-2|publisher=Fermilab|url=http://muon-g-2.fnal.gov}}

[[Kategorija:Fizika osnovnih delcev]]
[[Kategorija:Standardni model]]