Ogled vira Mlaj (Luna)

[[Slika:New_Moon.jpg|sličica|300x300_pik|Slika Lune posneta ob približno mlaju. Tedaj je obsevana samo od zvezd in Zemlje.]]
V astronomiji je '''mlaj''' ali '''nova luna''' prva [[Lunine mene|lunina faza]], ko imata Luna in Sonce enako [[Ekliptična dolžina|ekliptično dolžino]].<ref>{{navedi knjigo|first=Jean|last=Meeus|title=Astronomical Algorithms|publisher=Willmann-Bell|year=1991|isbn=978-0-943396-35-4}}</ref> Takrat se Lune s prostim očesom ne vidi, razen ob [[Sončev mrk|sončevem mrku]] kot [[Silhueta|silhueto]]. Luna je obsevana samo s svetlobo zvezd in odbojem svetlobo s Sonca od Zemlje podnevi. Faza v resnici izgleda kot zelo tanek srp.<ref group="sklic">8. julija 2013 je francoski astrofotograf Thierry Legault uspešno fotografiral mlaj, četudi je bila Luna nevidna neprilagojenemu prostemu očesu. ([http://www.astrophoto.fr/new_moon_2013july8.html astrophoto.fr])</ref>

Izvirno ime ''nova luna'' izhaja iz ne-astronomskih besedil, ko so ljudje po dolgem času spet na nebu videli Luno po [[Konjunkcija (astronomija)|konjunkciji]] s Soncem.<ref>{{OED|new moon}}</ref> Mlada Luna se takrat lepo vidi nizko nad zahodnim obzorjem tik za sončevim zahodom in tik pred luninim zahodom.

'''Lunacija''' je povprečni čas od prve nove lune do naslednje. V epohi [[J2000.0]] je povprečna dolžina [[Lunacija|lunacije]] enaka 29,530588 dni (ali 29 dni, 12 ur, 44 minut in 2,8 sekund). Kakorkoli, dolžina enega sinodskega meseca se lahko spreminja od 29,26 dni do 29,80 dni zaradi perturberacijskih učinkov Sončeve gravitacije na Lunino ekscentrično orbito.<ref>{{navedi splet|last=Espenak|first=Fred|title=Eclipses and the Moon's Orbit|url=http://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEhelp/moonorbit.html|work=NASA Eclipse Web Site|publisher=NASA|accessdate=11 December 2016}}</ref> V [[Lunin koledar|luninem koledarju]] vsak mesec predstavlja eno lunacijo. Vsak lunarni cikel lahko unikatno identificiramo s številko.

== Formule za mlaj ==
[[Slika:Moon_phase_0.svg|desno|sličica|Grafična predstavitev nove lune.]]
Dolžina lunacije je okoli 29,53 dni. Njeno natančno vrednost želimo največkrat izmeriti za predvidevanje [[Bibavica|bibavice]] (izmenjavanje oseke in plime).

Približna formula za izračun srednjih časov mlaja (konjunkcije med Soncem in Luno) je:

: <math>d = 5.597661 + 29.5305888610 \times N + (102.026 \times 10^{-12})\times N^2</math>

kjer je ''N'' celo število, ki se začne z 0 za mlaj leta 2000 in narašča z 1 za vsak sinodski mesec; in rezultat ''d'' število dni (in delov dneva) od 1. 1. 2000, 00:00:00 v [[Zemeljski čas|zemeljskem času]] (TT), ki je uporabljen v [[Efemeride|efemeridah]].

Da spremenimo izračunani čas v [[univerzalni čas]] (UT, svetovni čas na urah), dodaj rezultat naslednjega izraza rezultatu ''d'', izračunanemu prej:

: <math>-0.000739 - (235 \times 10^{-12})\times N^2</math> dni

Periodične pertuberacije lahko spremenijo čas prave konjukcije. Za vse mlaje med leti 1601 in 2401 je maksimalna razlika med srednjo in pravo konjunkcijo enaka 0,592 dneva = 14<sup>h</sup>13<sup>m</sup>. Trajanje lunacije (ti. čas med mlajem in naslednjim mlajem) se spreminja med 29,272 in 29,833 dni, torej za -0,259<sup>d</sup> = 6<sup>h</sup>12<sup>m</sup> krajše in +0,302<sup>d</sup> = 7<sup>h</sup>15<sup>m</sup> daljše od povprečja.<ref>{{cite journal|last=Jawad|first=Ala<nowiki>'</nowiki>a H.|editor=Roger W. Sinnott|title=How Long Is a Lunar Month?|journal=Sky & Telescope|date=November 1993|pages=76..77}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Meeus|first=Jean|title=The duration of the lunation, in More Mathematical Astronomy Morsels|url=https://archive.org/details/moremathematical0000meeu|publisher=Willmann-Bell, Richmond VA USA|year=2002|pages=19..31|isbn=978-0-943396-74-3}}</ref> Ta razlika je manjša kot pri srednji in pravi konjunkciji, ker se med eno lunacijo periodične količine ne spreminjajo tako zelo.

Glej članek [[Superluna]] za natančnejše preproste metode računanja mlaja.

Napaka na velika časovna obdobja je približno 1 cy<sup>2</sup> sekund v TT in 11 cy<sup>2</sup>. (''cy'' so stoletja od leta 2000; glej poglavje ''Razlaga formule'' za podrobnosti.)

=== Razlaga formule ===
[[Slika:New_Moon_at_sunset.jpg|sličica|220x220_pik|Stara luna nizko na nebu, ko Sonce vzhaja]]
Čas srednje konjunkcije se lahko enostavno izračuna iz izraza za srednjo [[Longituda|ekliptično dolžino]] Sonca (Delauneyev parameter ''D''). [[Jean Meeus]] je podal formulo za izračun le-tega v svojem delu ''Astronomske formule za kalkulatorje'', ki temelji na efemeridah Browna in Newcomba (ca. 1900); in v svoji 1. izdaji knjige ''Astronomski algoritmi'',''<ref>formula 47.1 in Jean Meeus (1991): ''Astronomical Algorithms'' (1st ed.) {{ISBN|0-943396-35-2}}</ref>'' ki temelji na ELP2000-85<ref>M.Chapront-Touzé, J. Chapront (1988): "ELP2000-85: a semianalytical lunar ephemeris adequate for historical times". ''Astronomy & Astrophysics'' '''190''', 342..352</ref> (2. izdaja uporablja ELP2000-82 z izpopolnjenimi izrazi Chapronta in drugih (1998)). Kljub temu so sedaj zastareli: Chapront in drugi (2002)<ref>J.Chapront, M.Chapront-Touzé, G. Francou (2002): "[https://www.aanda.org/articles/aa/abs/2002/20/aa2201/aa2201.html A new determination of lunar orbital parameters, precession constant, and tidal acceleration from LLR measurements]".  ''Astronomy & Astrophysics'' '''387'''(2), 700–709</ref> so objavili izboljšane parametre. Tudi Meeusova formula uporablja ulomljeno spremenljivko za izračun štirih glavnih faz, in sekundarno spremenljivko za izračun sekularnih izrazov. Za večjo natančnost formula podana zgoraj temelji na Chaprontovih parametrih iz leta 2002 in izražena z eno naravno spremenljivko, dodani pa so tudi naslednje dodatni izrazi:

Konstante količine:

* Kot Meeus uporabi konstante količine [[Aberacija svetlobe|aberacije svetlobe]] za Sončevo gibanje in popravek zaradi končne [[Hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]] za Luno, da se izračuna navidezna razlika v [[Longituda|ekliptičnih dolžinah]]:

: Sonce: +20,496˝<ref>Derived Constant No. 14 from the IAU (1976) System of Astronomical Constants (proceedings of IAU Sixteenth General Assembly (1976): ''Transactions of the IAU'' XVIB p.58 (1977)); or any astronomical almanac; or ''e.g.'' [http://www.kayelaby.npl.co.uk/general_physics/2_7/2_7_2.html Astronomical units and constants]</ref>
: Luna: -0,704˝<ref>formula in: G.M.Clemence, J.G.Porter, D.H.Sadler (1952): [http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/bib_query?1952AJ.....57...46C "Aberration in the lunar ephemeris"], ''Astronomical Journal'' '''57'''(5) (#1198) pp.46..47; but computed with the conventional value of 384400 km for the mean distance which gives a different rounding in the last digit.</ref>
: Popravek konjunkcije: -0,000451 dni<ref group="sklic">Navidezna srednja sončeva dolžina je −20,496" iz srednje geometrične dolžine; navidezna lunarna dolžina je −0,704" iz srednje geometrične dolžine; popravek k D = Luna - Sonce je -0,704˝ + 20,496˝ = +19,792˝, torej je navidezni položaj Lune pred navideznim položajem Sonca; deljeno s 360×3600"/krog je 1,527{{E|−5}} del kroga; množeno z 29,53... dni za Lunin polni prepotovani krog z prehitkom Sonca je 0,000451 dni (čas, katerega Luna prehiti pred navideznim Soncem).</ref>

* Za UT: 1. januarja 2000 je [[Delta T|ΔT]] (= [[Zemeljski čas|TT]] − [[Univerzalni čas|UT]] ) imela vrednost +63,83 s;<ref group="sklic">glej {{navedi splet|url=http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SEhelp/deltaT.html|title=Archived copy|accessdate=2006-12-17|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070202170802/http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SEhelp/deltaT.html|archivedate=2007-02-02|df=}}</ref> torej je popravek urnega časa UT = TT - ΔT za konjunkcijo:

: −0,000739 dni.

Kvadratni izrazi:

* V ELP2000-85 (glej Chapront in drugi 1988) je ''D'' kvadratni člen iz -5,8681˝T<sup>2</sup>; izražen v lunacijah ''N'', kar prinese popravek +87,403{{E|–12}}N<sup>2<ref group="sklic">zamik je − (−5.8681") / (60×60×360 "/krog) / (36525/29.530... lunations per [[Julian year (astronomy)|Julian century]])<sup>2</sup> × (29.530... days/lunation) days</ref></sup> dni k času konjunkcije. Izraz upošteva [[Plimska sila|plimske sile]] ( 0,5×(−23,8946 "/cy<sup>2</sup>) ). Najnatančnejši približek iz Lunarnega laserskega projekta (APOLLO) za pospešek je (glej Chapront in drugi (2002)): (−25.858 ±0.003)"/cy<sup>2</sup>. Torej je nov kvadratni člen ''D'' enak = -6,8498"T<sup>2</sup>.<ref group="sklic">zamik je − (−5.8681") / (60×60×360 "/krog) / (36525/29.530... lunacij na [[Julijansko leto|Julijansko stoletje]])<sup>2</sup> × (29.530... dni/lunacijo) dni</ref> Zares, polinom pri Chaprontu in drugih (2002) predstavlja isto vrednost (njihova Tabela 4). To prevede popravek +14,622{{E|−12}}N<sup>2</sup> dni v čas konjunkcije; kvadratni člen je sedaj:

: +102,026{{E|−12}}N<sup>2</sup> dni.

* Za UT: analiza zgodovinskih opazovanj pokaže, da ima ΔT na dolgi rok prirastek okoli +31 s/cy<sup>2</sup>.<ref>F.R. Stephenson, ''Historical Eclipses and Earth's Rotation''. Cambridge University Press 1997. {{ISBN|0-521-46194-4}} . p.507, eq.14.3</ref> Pretvorjeno v dneve in lunacije<ref group="sklic">31 s / (86400 s/d) / [(36525 d/cy) / (29.530... d/lunacija)]<sup>2</sup></ref> postane popravek iz ET v UT:

: −235{{E|−12}}N<sup>2</sup> dni.

Teoretični plimski prispevek k ΔT je okoli +42 s/cy<sup>2</sup>,<ref>Stephenson 1997 ''op.cit.'' p.38 eq.2.8</ref> manjše opazovane vrednosti pa so verjetno posledica manjših nepravilnosti na Zemljini površini.<ref>Stephenson 1997 ''op.cit.'' par.14.8</ref> Ker pa neujemanje ni popolnoma pojasnjeno, je nedoločenost našega predvidevanja UT (rotacijski kot Zemlje) lahko tudi tako velika kot razlika med tema dvema vrednostma: 11 s/cy<sup>2</sup>. Napaka položaja Lune same je samo okoli 0.5"/cy<sup>2</sup>,<ref group="sklic">iz razlik različnih zgodnejših določitev plimskih pospeškov, glej Stephenson 1997</ref> ali (zaradi navidezne srednje kotne hitrosti Lune okoli 0.5"/s) 1 s/cy<sup>2</sup> v času konjunkcije s Soncem.

== Lunacijsko število ==
''Lunacijsko število'' ali ''lunacijski cikel'' je število, ki pripada vsaki [[Lunacija|lunaciji]] od določene točke v zgodovini. V rabi je več konvencij.<ref>[http://scienceworld.wolfram.com/astronomy/Lunation.html Lunation number in ScienceWorld]</ref>

Najbolj znana je [[Ernest William Brown|Brownovo]] lunacijsko število (BLN), ki definira lunacijo 1 kot začetek prvega mlaja leta 1923, leta, ko je bila [[Ernest William Brown|Ernest William Brownova]] lunarna teorija predstavljena večjim astronomskim almanahom. Lunacija 1 se je zgodila približno ob 02:41 UTC, 17. januarja 1923. Mlaj se zgodi na [[Julijanski dan|julijanski datum]] <math>2449128,59 + 29,53058867 * (\mathrm{BLN}-871) \pm 0,25</math>, z dano nenatačnostjo zaradi vplivov Sonca.

Naslednje zelo popularno lunacijsko število je vpeljal [[Jean Meeus]], ki definira lunacijo 0 kot začetek prvega mlaja leta 2000 (to se je zgodilo približno ob 18:14 [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]], 6. januarja 2000). Formula, ki povezuje to lunacijsko število in Brownovo lunacijsko število je: BLN = LN +953.

Goldstinovo lunacijsko število je vpeljal Herman Goldstine leta 1973 v knjigi ''Prazne in polne lune: 1001 pr. n. št. do 1651 n. št.'' z lunacijo 0, ki se zgodi 11. januarja 1001 pr. n. št., in se jo lahko izračuna po formuli GLN = LN + 37105.

Hebrejsko lunacijsko število je število lunacij v [[Hebrejski koledar|Hebrejskem koledarju]] z lunacijo 1, ki se začne 7. oktobra 3761 pr. n. št. Izračuna se jo po formuli HLN = LN +71234. Islamsko lunacijsko število je število lunacij v [[Islamski koledar|islamskem koledarju]] z lunacijo 1 16. julija 622. Izračuna se jo po formuli ILN = LN + 17038. Tajsko lunacijsko število se imenuje "มาสเกณฑ์" (Maasa-Kendha) in definira lunacijo 0 kot začetek Juhovzhodnega-azijskega koledarja na nedeljo 22. marca 638 (po julijanskem koledarju). Izračuna se ga po formuli TLN = LN + 16843.

== Glej tudi ==
{{Div col}}
* [[Sončni mrk]]
* [[Temna luna]]
* [[Črna luna]]
* [[Modra luna]]
* [[Srp (Luna)|Srp]]
* [[Lunine mene]]
* [[Mokra luna]]
* [[Lilith (možna luna)]]
{{Div col end}}

== Opombe ==
{{Sklici}}

== Viri ==
{{Sklici|group=sklic}}
{{Luna}}
[[Kategorija:Luna]]
[[Kategorija:Lunine mene]]
[[Kategorija:Mlaj| ]]
{{normativna kontrola}}