Ogled vira Momentna magnitudna lestvica

'''Momentna magnitudna lestvica''' (oznaka '''M<sub>W</sub>''' ali '''M''') je v [[seizmologija|seizmologiji]] mera [[Jakost (fizika)|jakosti]] [[potres]]a po količini sproščene [[energija|energije]].<ref name="MMSperHanks">{{navedi revijo |last=Hanks |first=Thomas C. |last2=Kanamori |first2=Hiroo |title=Moment magnitude scale |journal=Journal of Geophysical Research |volume=84 |issue=B5 |pages=2348–50 |date=10. maj 1979 |url=http://www.gps.caltech.edu/uploads/File/People/kanamori/HKjgr79d.pdf |doi=10.1029/JB084iB05p02348 |bibcode=1979JGR....84.2348H |oclc=5152215238 |issn=0148-0227  |access-date=2013-10-13 |archive-date=2010-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100821063413/http://www.gps.caltech.edu/uploads/File/People/kanamori/HKjgr79d.pdf |url-status=dead }}</ref> Jakost temelji na [[seizmični moment|seizmičnem momentu]] potresa, ki je enak strižni togosti kamnin, pomnoženi s povprečnim premikom na [[prelomnica|prelomnici]] in obsegom površine prelomnice, kjer se je zdrs zgodil.<ref>{{navedi splet |title=Glossary of Terms on Earthquake Maps |url=http://earthquake.usgs.gov/eqcenter/glossary.php#magnitude |accessdate=13.10.2013 |publisher=USGS}}</ref><ref name="McCalpin">{{navedi knjigo |last=McCalpin |first=James P. |chapter=Appendix 1: Earthquake Magnitude Scales |editor=McCalpin, James P. |volume=95 |title=Paleoseismology |edition=2. |chapter-url=http://www.elsevierdirect.com/companions/9780123735768/casestudies/01~Appendix_1.pdf}}</ref>
 
Magnituda potresa je pri momentni lestvici [[brezrazsežna količina]], izražena kot 

: <math> M_\mathrm{w} = {\frac{2}{3}}\log_{10}\Big(\frac{M_0}{1~\mathrm{N{\cdot}m}}\Big) - 6,0 \!\, , </math>

kjer je <math> M_0\!\, </math> seizmični moment v [[Newton|N]]⋅[[meter|m]] (10<sup>7</sup>&nbsp;[[dina]]⋅cm).<ref name="MMSperHanks"/>

Lestvico sta v 1970. letih razvila seizmologa [[Thomas C. Hanks]] in [[Hiroo Kanamori]] kot nadomestek za [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevo potresno lestvico]], ki je bila v uporabi od 1930. let. Momentna lestvica odpravlja slabosti Richterjeve, ki je uporabna za ocenjevanje magnitude šibkih in srednje močnih potresov, ocene zelo močnih potresov pa so zaradi omejitev [[seizmometer|seizmometrov]] in zanašanja na najmočnejši sunek podcenjene na vrednost okoli 7 (torej močnejši kot je potres, bolj je njegova magnituda podcenjena). [[konstanta|Konstante]] v formuli za momentno lestvico so tam za primerljivost nižjih vrednosti z Richterjevo lestvico, ki je še vedno zelo razširjena v poljudni rabi (recimo pri [[novinarstvo|novinarskem]] poročanju o potresih).<ref name="McCalpin" />

Momentno lestvico kot bolj primerno za izražanje jakosti močnih potresov zdaj uporabljajo organizacije, kot je [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]].<ref name="USGSMagPolicy">{{navedi splet| url=http://earthquake.usgs.gov/aboutus/docs/020204mag_policy.php |title=
USGS Earthquake Magnitude Policy |date=18.1.2002 |accessdate=13.10.2013}}</ref> Uporabnejša od Richterjeve je tudi pri izražanju jakosti zgodovinskih potresov, ki niso bili zabeleženi s seizmometri.<ref name="McCalpin" />

== Seizmični moment ==
{{glavni|seizmični moment}}

Seizmični moment je mera za [[delo]], ki ga opravi prelomnica potresa. Njegova velikost je enaka silam, ki obsegajo ekvivalent dvojnega para potresa. Točneje je [[skalar]]na velikost [[fokalni mehanizem|momentnega tenzorja]] drugega reda, ki opisuje komponente sile dvojnega para. Enota za seizmični momemnt je Newton meter [N&nbsp;·&nbsp;m] ali [[džul]] [J].

Prvi izračun seizmičnega momenta potresa iz njegovega [[seizmično valovanje|seizmičnnega valovanja]] je izvedel geofizik z MIT [[Keiiti Aki]] za [[potres v Niigati 1964]]. To je naredil na dva načina. Najprej je uporabil podatke iz oddaljenih postaj seizmografske mreže [[World-Wide Standardized Seismograph Network|WWSSN]] in analiziral dolgoperiodično 200 s seizmično valovanje (valovna dolžina približno 1000 km) za določitev velikosti ekvivalenta dvojnega para potresa. Nato je na podlagi dela Burridgea in Knopoffa o dislokaciji določil količino drsenja, sproščene energije, in padec napetosti (dejansko koliko potencialne energije se je sprostilo). Še posebej je izpeljal pomembno enačbo, ki povezuje seizmični moment potresa z njegovimi fizičnimi parametri:

: <math> M_{0} = \mu \, \overline{u} \, S \!\, , </math>

kjer je <math> \mu\!\, </math> togost (ali upor) gibanja prelomnice po površinah površja <math> S\!\, </math> čez povprečno dislokacijo (razdaljo) <math> \overline{u}\!\, </math>. V sodobni formulaciji količino <math> \overline{u}\!\, </math> zamenjujejo z ustreznico <math> \overline{D}A\!\, </math>, ki je znana kot »geometrični moment« ali tudi »potentnost« (''potency'').<ref>{{sktxt|Bormann|Wendt|Di Giacomo|2013|p=12}}, enačba 3.1.</ref>.) S to enačbo se lahko ''moment'', določen iz dvojnega para seizmičnega valovanja, poveže z momentom, izračunanim s podatki o površini površja drsenja prelomnice in količine zdrsa. V primeru niigatskega potresa je dislokacija, ocenjena iz seizmičnega momenta, dala smiselni približek opazovane dislokacije.<ref>{{sktxt|Aki|1966b|p=84}}.</ref>

== Sklici ==

{{sklici|3}}

{{potresne lestvice}}
{{geološka škrbina}}

[[Kategorija:1979 v znanosti]]
[[Kategorija:Potresne lestvice]]