Ogled vira Navidezna lega Sonca

[[slika:The Sun - geograph.org.uk - 1652880.jpg|thumb|right|220px|Pogled na [[Sonce]] iz [[arran]]ske vasi [[Lamlash]] ({{coord|55|31|47.43|N|5|5|59.77|W}}) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času]]

'''Navídezna léga Sónca''' na [[nebo|nebu]] je funkcija [[čas]]a in [[geografski koordinatni sistem|geografskih koordinat]] opazovalca na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]]. Ker [[Zemljin tir|Zemlja kroži]] okrog [[Sonce|Sonca]], se Sonce glede na [[nepremičnica|nepremičnice]] med [[leto]]m [[dnevno gibanje|dnevno navidezno giblje]] po [[nebesna krogla|nebesni sferi]] vzdolž [[Sončeva pot|ravninske poti]], ki se imenuje [[ekliptika]]. [[Zemljino vrtenje]] okrog svoje osi povzroča, da se nepremičnice gibajo po nebu na način, ki je odvisen od opazovalčeve [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Čas v katerem dana nepremičnica [[kulminacija|prečka]] opazovalčev [[nebesni poldnevnik|poldnevnik]], je odvisen od [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]]. Za določitev navidezne lege Sonca danega opazovalca v danem času so potrebni trije koraki:<ref name="Meeus-transformation">{{sktxt|Meeus|1991|loc=§12}}.</ref><ref name="jenkins">{{sktxt|Jenkins|2013}}.</ref>
* izračun lege Sonca v [[ekliptični koordinatni sistem|ekliptičnem koordinatnem sistemu]] (<math>\lambda_{\odot}, \beta_{\odot}, R_{\odot}\!\, </math>),
* pretvorba v [[ekvatorski koordinatni sistem]] (<math>\alpha_{\odot}, \delta_{\odot}, R_{\odot}\!\, </math>) in
* pretvorba v [[horizontni koordinatni sistem]] za krajevni čas in lego opazovalca (<math>X_{\odot}, Y_{\odot}, Z_{\odot}\!\, </math>).

Ta izračun je uporaben v [[astronomija|astronomiji]], [[navigacija|navigaciji]], [[zemljemerstvo|geodetskem merjenju]], [[meteorologija|meteorologiji]], [[klimatologija|klimatologiji]], [[sončna energija|sončni energiji]] in pri načrtovanju [[sončna ura|sončnih ur]].

== Približna lega ==

=== Ekliptične koordinate ===

Enačbe, povzete iz letne publikacije ''[[Astronomical Almanac]]'' [[Pomorski observatorij ZDA|Pomorskega observatorija ZDA]] (USNO) za leto 2010,<ref>{{sktxt|USNO|2008|pp=C5}}.</ref><ref>Podoben nabor enačb, ki pokriva obdobje med 1800 in 2200 je razpoložljiv na naslovu [http://aa.usno.navy.mil/faq/docs/SunApprox.php Approximate Solar Coordinates] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071012021011/http://aa.usno.navy.mil/faq/docs/SunApprox.php |date=2007-10-12 }}, spletne strani [http://www.usno.navy.mil/USNO Pomorskega observatorija ZDA] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160131231447/http://www.usno.navy.mil/USNO |date=2016-01-31 }}. Prav tako se lahko vidijo grafi napak teh enačb v primerjavi s točnimi [[efemeride|efemeridami]].</ref> se lahko uporabijo za izračun navideznih koordinat Sonca, [[epoha (astronomija)|srednjega enakonočja in ekliptike za dani datum]] s točnostjo približno 0°,01 (36″) za obdobje med 1950 in 2050.

Začne se z računanjem <math>n\!\, </math>, številom dni (pozitivnim ali negativnim) od greenwiškega poldneva, [[zemeljski čas|zemeljskega časa]] (TT) 1. januarja 2000 ([[epoha (astronomija)|J2000,0]]). Če se za dani zahtevani čas pozna [[julijanski dan|julijanski datum]] <math>\mathrm{JD}\!\, </math>, potem velja:

: <math> n = \mathrm{JD} - 2451545,0 \!\, . </math>

[[Srednja dolžina]] Sonca s popravkom za [[aberacija svetlobe|aberacijo svetlobe]] je:

: <math> L_{\odot} = 280,460^{\circ} + 0,9856474^{\circ} n \!\, . </math>

[[Srednja anomalija]] Sonca (dejansko Zemlje v njenem tiru okrog Sonca, vendar je ustrezno obravnavati navidezno kroženje Sonca okrog Zemlje) je:

: <math> g_{\odot} = 357,528^{\circ} + 0,9856003^{\circ} n \!\, . </math>

<math>L_{\odot}\!\, </math> in <math>g_{\odot}\!\, </math> se vzameta v območju med 0° in 360° s seštevanjem ali odštevanjem [[mnogokratnik]]ov 360° kakor je potrebno.

Na zadnje je [[ekliptična dolžina]] Sonca enaka:

: <math> \lambda_{\odot} = L_{\odot} + 1,915^{\circ} \sin g_{\odot} + 0,020^{\circ} \sin 2g_{\odot} \!\, . </math>

[[Ekliptična širina]] Sonca je približno enaka:

: <math> \beta_{\odot} = 0 \!\, , </math>

saj nikoli ni večja od 0,00033°,<ref>{{sktxt|Meeus|1991|pp=152}}.</ref>

razdalja Sonca od Zemlje v [[astronomska enota|astronomskih enotah]] pa je enaka:

: <math> R_{\odot} = 1,00014 - 0,01671 \cos g_{\odot} - 0,00014 \cos 2g_{\odot} \!\, . </math>

=== Ekvatorske koordinate ===

<math>\lambda_{\odot}</math>, <math>\beta_{\odot}</math> in <math>R_{\odot}</math> tvorijo celo lego Sonca v [[ekliptični koordinatni sistem|ekliptičnem koordinatnem sistemu]]. Te koordinate se lahko pretvorijo v [[ekvatorski koordinatni sistem]] z izračunanjem [[nagib vrtilne osi|nagnjenosti ekliptike]] <math>\epsilon\!\, </math> in naprej:

[[rektascenzija]] (RA),
 
: <math> \alpha_{\odot} = \arctan(\cos \epsilon \tan \lambda_{\odot}) \!\, </math>, kjer je <math>\alpha_{\odot}\!\, </math> v istem [[kartezični koordinatni sistem|kvadrantu]] kot <math>\lambda_{\odot}\!\, </math>.

Za izračun RA v pravem kvadrantu z računalniškimi programi se vzame funkcija Arctan z dvema argumentoma, kot je na primer ATAN2(y,x):

: <math> \alpha_{\odot} = \arctan2(\cos \epsilon \sin \lambda_{\odot} , \cos \lambda_{\odot}) \!\, </math>

in [[deklinacija]]:
 
: <math> \delta_{\odot} = \arcsin(\sin \epsilon \sin \lambda_{\odot}) \!\, . </math>

=== Horizontne koordinate ===
{{podrobno|horizontni koordinatni sistem}}

=== Pravokotne ekvatorske koordinate ===

V [[pravilo desne roke|desnosučnih]] pravokotnih ekvatorskih koordinatah (kjer je os <math>X_{\odot}\!\, </math> smer od [[pomladišče|pomladišča]], os <math>Y_{\odot}\!\, </math> je 90° proti zahodu v [[ravnina|ravnini]] [[nebesni ekvator|nebesnega ekvatorja]] in os <math>Z_{\odot}\!\, </math> je usmerjena proti [[nebesni pol|severnemu nebesnemu polu]]<ref>{{sktxt|Seidelmann|1992|pp=12}}.</ref>
) v [[astronomska enota|astronomskih enotah]]:

: <math> X_{\odot} = R_{\odot} \cos \lambda_{\odot} \!\, , </math>

: <math> Y_{\odot} = R_{\odot} \cos \epsilon \sin \lambda_{\odot} \!\, , </math>

: <math> Z_{\odot} = R_{\odot} \sin \epsilon \sin \lambda_{\odot} \!\, . </math>

=== Nagnjenost ekliptike ===

Če [[nagib vrtilne osi|nagnjenost ekliptike]] ni podana, se lahko določi približno kot:

: <math> \epsilon = 23,439^{\circ} - 0,0000004^{\circ} n \!\, </math>

za uporabo v zgornjih enačbah.

== Deklinacija Sonca z Zemlje ==<!-- This section is linked from [[Horizontal coordinate system]] -->
[[slika:Solar declination.svg|thumb|right|220px|[[Sončeva pot]] čez [[nebesna krogla|nebesno sfero]] čez dan za opazovalca z [[zemljepisna širina|zemljepišno širino]] 56° severno. Sončeva pot se z njegovo [[deklinacija|deklinacijo]] skozi leto spreminja. Presečišča krivulj z vodoravno osjo kažejo [[azimut]]e v stopinjah od severa, kjer Sonce vzhaja in zahaja v poletnih in zimskih [[enakonočje|enakonočjih]].]]
[[slika:Solargraph from Sashegy - Budapest, 2014.01.01 - 2014.12.31 (1).jpg|thumb|right|220px|Solarni graf kaže Sončevo pot v Budimpešti za vsak dan v letu 2014. Fotografija: Andor Elekes]]

=== Pregled ===

Sonce se navidezno giblje proti severu med severno [[pomlad]]jo. Njegova [[deklinacija]] doseže največjo vrednost, ki je enaka Zemljinemu nagibu vrtilne osi (23,439°)<ref>{{navedi splet|url= http://asa.usno.navy.mil/static/files/2015/Astronomical_Constants_2015.pdf|page= K6-K7|title= Selected Astronomical Constants, 2015 (PDF)|date= 2014|publisher= Pomorski observatorij ZDA|accessdate= |language= en|archive-date= 2015-08-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20150808024106/http://asa.usno.navy.mil/static/files/2015/Astronomical_Constants_2015.pdf|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://asa.usno.navy.mil/static/files/2015/Astronomical_Constants_2015.txt|page= K6-K7|title= Selected Astronomical Constants, 2015 (TXT)|date= 2014|publisher= Pomorski observatorij ZDA|accessdate= |language= en|archive-date= 2015-07-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20150717131156/http://asa.usno.navy.mil/static/files/2015/Astronomical_Constants_2015.txt|url-status= dead}}</ref> ob junijskem [[Sončev obrat|Sončevem obratu]]. Nato se zmanjšuje do decembrskega Sončevega obrata, ko je njena vrednost enaka nasprotni vrednosti (krat &minus;1) nagibu vrtilne osi. Ta sprememba povzroča [[letni časi|letne čase]].

Graf Sončeve deklinacije med letom izgleda kot [[Trigonometrična funkcija|sinusna]] krivulja z amplitudo 23,439°, ena stran »sinusnega vala« je pri tem nekaj dni daljša od druge poleg drugih razlik.

Če se zamisli Zemljo kot [[sfera|sfero]] v krožnem tiru okrog Sonca pri čemer je nagib njene vrtilne osi nagnjen za 90°, tako da je sama os v ravnini tira (podobno kot pri [[Uran (planet)|Uran]]u), bo Sonce nekega dne v letu navpično nad glavo v severnem polu, njegova deklinacija pa bo enaka +90°. V naslednjih mesecih se bo podsolarna točka premaknila proti južnemu polu s konstantno hitrostjo in prečkala širinske črte v konstantnem razmerju, tako da se bo Sončeva deklinacija manjšala ''linearno'' s časom. Na koncu bo Sonce nad južnim polom z deklinacijo &minus;90°. Nato se bo začelo gibati proti severu s konstantno hitrostjo. Zaradi tega graf Sončeve deklinacije videne z zelo nagnjene Zemlje ne bo enak sinusni krivulji – bolj bo podoben žaginemu robu in se bo cikcakasto spreminjal med plus in minus 90° z linearnimi segmenti med maksimumi in minimumi.

Če se sedaj nagib Zemljine vrtilne osi manjša, se bodo največje in najmanjše vrednosti deklinacije zmanjševale do vrednosti nagiba vrtilne osi. Poleg tega bodo oblike maksimumov in minimumov na grafu postale manj ostre (»točkovne«) in bodo zakrivljene tako da bodo spominjale na maksimume in minimume sinusne krivulje. Ko je nagib vrtine osi enak stvarnemu Zemljinemu, maksimumi in minimumi ostanejo bolj ostri od tistih pri sinusni krivulji.

Pravi Zemljin tir je [[elipsa|eliptičen]]. Zemlja se giblje hitreje okrog Sonca blizu [[prisončje|prisončja]] zgodaj januarja kot blizu [[odsončje|odsončja]] zgodaj julija. Tako se Sončeva deklinacija januarja hitreje spreminja kot julija. Na grafu so zaradi tega minimumi ostrejši od maksimumov. Nivoja spremembe pred in potem nista povsem enaka.

Graf navidezne Sončeve deklinacije je tako na več načinov različen od sinusne krivulje. Točen izračun zahteva nekaj podrobnosti, kakor je pokazano spodaj.

=== Računi ===

Sončeva deklinacija <math>\delta_{\odot}\!\, </math> je kot med sončnimi žarki in ravnino Zemljinega ekvatorja. Nagib Zemljine vrtilne osi (imenovan ''nagnjenost ekliptike'' v astronomiji) je kot med Zemljino vrtilno osjo in pravokotnico na Zemljin tir. Nagib Zemljine vrtilne osi se počasi spreminja v času več tisoč let, njegova trenutna vrednost pa je približno enaka ε = 23°26,3' in je skoraj konstantna, tako da je sprememba Sončeve deklinacije v enem letu enaka njeni spremembi v naslednjem letu.

Ob Sončevem obratu ima kot med sončnimi žarki in ravnino Zemljinega ekvatorja največjo vrednost 23°26,3'. Zaradi tega je <math>\delta_{\odot} = +23^{\circ} 26,3'\!\, </math> ob severnem poletnem Sončevem obratu in <math>\delta_{\odot} = -23^{\circ} 26,3'\!\, </math> ob južnem zimskem Sončevem obratu.

Ob vsakem enakonočju središče Sonca navidezno prečka nebesni ekvator in njegova deklinacija je enaka <math>\delta_{\odot} = 0^{\circ}\!\, </math>.

Sončeva deklinacija v danem trenutku se izračuna kot:

: <math> \delta_{\odot} = \arcsin \left [ \sin \left ( -23,439^{\circ} \right ) \cdot \sin \left ( \mathrm{EL} \right ) \right ] \!\, , </math>

kjer je EL [[ekliptična dolžina]] (dejansko Zemljina lega v njenem tiru). Ker je Zemljina [[izsrednost tira]] majhna, se lahko njen tir aproksimira kot [[krožnica]], kar da napako do 1°. Aproksimacija s krožnico pomeni, da bo EL enaka 90° pred Sončevima obratoma v Zemljinem tiru (ob enakonočjih), in sin(EL) se lahko zapiše kot sin(90+NDS) = cos(NDS), kjer je NDS število dni po decemberskem Sončevem obratu. Če se vzame približek kjer je arcsin[sin(''d'')·cos(NDS)] približno enako ''d''·cos(NDS), se dobi naslednja velikokrat rabljena formula:

: <math> \delta_{\odot} = - 23,439^{\circ} \cdot \cos \left [ \frac{360^{\circ}}{365} \cdot \left ( N + 10 \right ) \right ] \!\, , </math>

kjer je <math>N\!\, </math> dan v letu, pri čemer se leto začne, ko je <math>N=0\!\, </math> ob polnoči [[univerzalni čas|univerzalnega časa]] (UT), ko se začne 1. januar (to je dnevi v delu [[navadni datum|navadnega datuma]] &minus;1). Število 10 v <math>(N+10)\!\, </math> je približno število dni po decemberskem Sončevem obratu do 1. januarja. Ta enačba preceni deklinacijo blizu septembrskega enakonočja do +1,5°. Približek sinusne krivulje s samo sabo da napako do 0,26° in se ne priporoča pri uporabah v sončni energiji.<ref name="jenkins" /> Tudi Spencerjeva formula iz leta 1971<ref>{{sktxt|Spencer|1971}}.</ref> (na podlagi [[Fourierova vrsta|Fourierovih vrst]]) se ne priporoča, ker ima napako do 0,28°.<ref>{{navedi splet|last1= Sproul|first1= Alistair B.|title= Derivation of the solar geometric relationships using vector analysis|date= |url= http://www.physics.arizona.edu/~cronin/Solar/References/Irradiance%20Models%20and%20Data/SPR07.pdf|accessdate= 2012-02-28|language= en|archive-date= 2012-06-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20120616174146/http://www.physics.arizona.edu/~cronin/Solar/References/Irradiance%20Models%20and%20Data/SPR07.pdf|url-status= dead}}</ref> Dodatna napaka do 0,5° se lahko pojavi v vseh enačbah okoli enakonočij, če se ne rabi decimalno mesto ob izbiri <math>N\!\, </math> za prilagoditev časa po polnoči UT za začetek tega dne. Tako ima lahko zgornja enačba napako do 2,0°, kar je enako približno štirikratni kotni širini Sonca in je odvisno kako se rabi.

Deklinacija se lahko točneje izračuna brez obeh približkov s pomočjo parametrov Zemljinega tira za točnejši približek EL:<ref>{{navedi splet|title= SunAlign|date= |url= http://www.green-life-innovators.org/tiki-index.php?page=Sunalign|accessdate= 2012-02-28|url-status=dead|archiveurl= https://web.archive.org/web/20120309041230/http://www.green-life-innovators.org/tiki-index.php?page=Sunalign|archivedate= 2012-03-09|df= |language= en}}</ref>

: <math> \delta_{\odot} = \arcsin \left [ \sin \left ( -23,439^{\circ} \right ) \cdot \cos \left ( \frac{360^{\circ}}{365,24} \left (N + 10 \right ) + \frac{360^{\circ}}{\pi} \cdot 0,0167 \sin \left ( \frac{360^{\circ}}{365,24} \left ( N - 2 \right ) \right ) \right ) \right ] \!\, , </math>

kar se lahko poenostavi z izračunom konstant v:

: <math> \delta_{\odot} = - \arcsin \left [ 0,39779 \cos \left ( 0,98565^{\circ} \left (N + 10 \right ) + 1,914^{\circ} \sin \left ( 0,98565^{\circ} \left ( N - 2 \right ) \right ) \right ) \right ] \!\, . </math>

Tu je <math>N\!\, </math> število dni od polnoči UT, ko se začne 1. januar (toje dnevi v delu navadnega datuma &minus;1) in lahko vsebuje decimalke za prilagoditev na krajevne čase kasneje ali zgodneje v dnevu. Število 2 v <math>(N-2)\!\, </math> je približno število dni po 1. januarju do Zemljinega prisončja. Število 0,0167 je trenutna vrednost [[izsrednost tira|izsrednosti Zemljinega tira]]. Izsrednost tira se s časom zelo počasi spreminja, vendar so jo za datume dovolj blizu sedanjosti lahko obravnava kot konstanto. Največje napake v tej enačbi so manjše od ± 0,2°, vendar so manjše od ± 0,03° za dano leto, če se število 10 prilagodi navzgor ali navzdol z majhni deli dnevov, kakor je določeno kdaj se je zgodil decembrski Sončev obrat v prejšnjem letu pred ali po poldnevu 22. decembra. Te pojavitve se primerjajo z naprednimi izračuni NOAA,<ref>{{navedi splet|title= NOAA Solar Calculator|date= |url= http://www.esrl.noaa.gov/gmd/grad/solcalc|publisher= [[Earth System Research Laboratory]]|accessdate= 2012-02-28|language= en}}</ref><ref name=noaacalc>{{navedi splet|title= Solar Calculation Details|date= |url= http://www.esrl.noaa.gov/gmd/grad/solcalc/calcdetails.html|publisher= [[Earth System Research Laboratory]]|accessdate= 2012-02-28|language= en}}</ref> ki temeljijo na algoritmu Jeana Meeusa iz leta 1999, in ta je točen do 0,01°.<ref>{{navedi splet|title= Astronomical Algorithms|date= |url= http://www.jgiesen.de/elevaz/basics/meeus.htm|accessdate= 2012-02-28|language= en}}</ref>

(Zgornja formula je povezana v smiselno preprostem in točne izračunu [[časovna enačba|časovne enačbe]].)

Bolj zapleteni algoritmi<ref>{{sktxt|Blanco-Muriel|Alarcón-Padilla|López-Moratalla|Lara-Coira|2001}}.</ref><ref>{{navedi splet|title= Solar Position Algorithm for Solar Radiation Applications|date= |url= http://www.nrel.gov/docs/fy08osti/34302.pdf|accessdate= 2012-02-28|last1= Reda|first1= Ibrahim|last2= Andreas|first2= Afshin|language= en}}</ref> popravljajo spremembe v ekliptični dolžini s pomočjo členov v dodatku popravka prvega reda izsrednosti tira zgoraj. Popravljajo tudi nagnjenost ekliptike 23,439°, ki se zelo počasi spreminja s časom. Popravki lahko vključujejo tudi Lunine vplive pri izravnavanju Zemljine lege od središča tirov para okrog Sonca. Po določitvi deklinacije relativno glede na središče Zemlje se uporabi dodatni popravek za [[paralaksa|paralakso]], ki je odvisen od razdalje opazovalca od središča Zemlje. Ta popravek je manjši od 0,0025°. Napaka pri računanju lege središča Sonca je lahko manjša od 0,00015°. Širina Sonca je za primerjavo enaka približno 0,5°.

=== Lom v ozračju ===

Izračuni deklinacije opisani zgoraj ne vključujejo vplivov [[lom v ozračju|loma]] svetlove v ozračju, ki povzroča, da je navidezni višinski kot Sonca, kot ga vidi opazovalec, večji od dejanskega višinskega kota, še posebej pri nizki višinah Sonca.<ref name="jenkins" />  Ko je Sonce na primer na višini 10°, bo navidezno viden na višini 10,1°. Lahko se uporabi njegova deklinacija skupaj z [[rektascenzija|rektascenzijo]] za izračun njegovega azimuta in tudi njegove prave višine, ki se lahko potem popravi za lom, da da njegovo pravo navidezno lego.<ref name="jenkins" /><ref name=noaacalc/><ref>{{navedi splet|title= Atmospheric Refraction Approximation|date= |url= http://www.srrb.noaa.gov/highlights/sunrise/atmosrefr.gif|publisher= [[National Oceanic and Atmospheric Administration]]|accessdate= 2012-02-28|language= en}}</ref>

== Časovna enačba ==
[[slika:Equation of time.svg|thumb|right|220px|[[Časovna enačba]] — nad osjo bo [[sončna ura]] navidezno ''hitrejša'' relativno glede na [[ura (naprava)|uro]], ki kaže [[krajevni srednji čas|krajevni]] [[srednji čas]], pod osjo pa bo relativno ''počasnejša''.]]
{{glavni|časovna enačba}}

Poleg letnega severno-južnega nihanja Sončeve navidezne lege, ki odgovarja spremembi njegove deklinacije, opisani zgoraj, obstaja tudi manjše vendar zapletenejše nihanje v smeri vzhod-zahod. Tega povzroča nagib Zemljine vrtilne osi in tudi spremembe v hitrosti njenega tirnega gibanja okrog Sonca zaradi eliptične oblike tira. Glavni vplivi tega vzhodno-zahodnega nihanja so spremembe v časih dogodkov, kot sta vzhod in zahod Sonca, ter zapis [[sončna ura|sončne ure]] v primerjavi z [[ura (naprava)|uro]], ki kaže [[krajevni srednji čas]]. Kakor kaže graf je lahko sončna ura do približno 16 minut hitrejša ali počasnejša glede na uro. Ker se Zemlja vrti s srednjo hitrostjo ene stopinje vsake štiri minute, relativno glede na Sonce ta 16-minutni zamik odgovarja odmiku vzhodno ali zahodno za približno štiri stopinje navidezne lege Sonca v primerjavi z njegovo srednjo lego. Zahodni odmik povzroča, da sončna ura prehiteva uro.

Ker glavni vpliv tega nihanja zadeva čas, se imenuje časovna enačba, kjer beseda »enačba« v nekoliko arhaičnem smislu pomeni »popravek«. Nihanje se meri v časovnih enotah, minutah in sekundah, kar odgovarja vrednosti za katero bi sončna ura prehitevala uro. Časovna enačba je lahko pozitivna ali negativna.
{{-}}

== Analema ==
[[slika:analemma.png|thumb|right|60px|[[Analema]] z [[deklinacija|deklinacijo]] in [[časovna enačba|časovno enačbo]] v enakem merilu.]]
{{glavni|analema}}

Analema je diagram, ki kaže letno spremembo navidezne lege Sonca na nabesni sferi relativno glede na njegovo srednjo lego in kakor je vidna z določenega kraja na Zemlji. Beseda »analema« se včasih, vendar redko, rabi v drugem kontekstu. Lahko se jo obravnava kotsliko navideznega gibanja Sonca skozi vse leto. Lahko se fotografira s skupno postavitvijo slik posnetih ob istem času v nekaj dnevih narazenskozi vse leto. Analema lahko predstavlja tudi graf Sončeve deklinacije po navadi izrisano navpično proti časovni enačbi, izrisani vodoravno. Po navadi se izbereta takšni merili, da enake razdalje na diagramu predstavljajo enake kote v obeh smereh na nebesni sferi. Tako štiri minute časa v časovni enačbi predstavljajo enako razdaljo kot ena stopinja v deklinaciji, ker se Zemlja vrti s srednjo hitrostjo ene stopinje vsake štiri minute relativno glede na Sonce.

Analema se izriše kot da bi jo videl opazovalec na nebu, če bi gledal navzgor. Če je sever prikazan na vrhu, je ''zahod'' na ''desni''. To se običajno naredi, četudi je analema označena na [[globus]]u, na katerem so celine in druge značilnosti prikazane z zahodom na levi strani.

Nekatere analeme so označene da kažejo lego Sonca na grafu v različnih datumih v razmiku nekaj dni skozi vse leto. To omogoča, da se analema rabi pri preprostih analognih preračunih količin, kot so časi in azimuti vzhoda in zahoda Sonca. Analeme brez označb datumov se rabijo kot okraski na primer pri sončnih urah. Imajo le malo praktično uporabnost.

== Glej tudi ==

{{Div col|cols=3}}
* [[Sončev azimutni kot]]
* [[Sončev nadglaviščni kot]] (solarni elevacijski kot)
* [[enačba vzhoda]]
* [[Sončev čas]]
* [[ekliptika]]
* [[Sončeva pot]]
* [[Sončeve tabele (Newcomb)|''Sončeve tabele'' (Newcomb)]]
* osončenost (osončenje, [[insolacija]], [[Sončeva obsijanost]]) <!-- obsevnost, obsevanost -->
* [[Sončevo podnebje]]
{{Div col end}}

== Sklici ==

{{sklici|30em}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{citat|author1= [[Pomorski observatorij ZDA]] (USNO)|author2= U.K. Hydrographic Office, H.M. Nautical Almanac Office|title= The Astronomical Almanac for the Year 2010|date= 2008|publisher= U.S. Govt. Printing Office|isbn= 978-0-7077-4082-9|page= C5}}
* {{citat|last1= Blanco-Muriel|first1= Manuel|last2= Alarcón-Padilla|first2= Diego C.|last3= López-Moratalla|first3= Teodoro|last4= Lara-Coira|first4= MartÍn|title= Computing the Solar Vector|journal= Solar Energy|date= 2001|volume= 70|issue= 5|pages= 431–441|url= http://www.assembla.com/spaces/sun_follower/documents/d0PIA0oe0r347_eJe5avMc/download/10022519534118276.pdf|doi= 10.1016/s0038-092x(00)00156-0|accessdate= 2017-11-18|archive-date= 2014-05-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20140509022700/https://www.assembla.com/spaces/sun_follower/documents/d0PIA0oe0r347_eJe5avMc/download/10022519534118276.pdf|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Jenkins|first1= Alejandro|doi= 10.1088/0143-0807/34/3/633|title= The Sun's position in the sky|journal= [[European Journal of Physics]]|date= 2013|volume= 34|issue= 3|pages= 633|arxiv= 1208.1043 |bibcode= 2013EJPh...34..633J}}
* {{citat|last1= Meeus|first1= Jean|title= Astronomical Algorithms|date= 1991|publisher= Willmann Bell, Inc., Richmond, VA|isbn= 0-943396-35-2|chapter= §12, Transformation of Coordinates}}
* {{citat|author= Urad navtičnega almanaha Pomorskega observatorija ZDA|editor-last1= Seidelmann|editor-first1= P. Kenneth|title= Explanatory Supplement to the Astronomical Almanac|date= 1992|publisher= University Science Books, Mill Valley, CA|isbn= 0-935702-68-7|page= 12}}
* {{citat|last1= Spencer|first1= J. W.|title= Fourier series representation of the position of the sun|date= 1971|url= http://www.mail-archive.com/sundial@uni-koeln.de/msg01050.html|accessdate= |language= en}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

* [http://rredc.nrel.gov/solar/codesandalgorithms/spa/ Solar Position Algorithm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060208100353/http://rredc.nrel.gov/solar/codesandalgorithms/spa/ |date=2006-02-08 }}, na strani National Renewable Energy Laboratory [http://www.nrel.gov/rredc/ Renewable Resource Data Center]. {{ikona en}}
* [http://www.pveducation.org/pvcdrom/2-properties-sunlight/sun-position-calculator Računalo Sončeve lege], na [http://www.pveducation.org/pvcdrom pveducation.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140415091528/http://www.pveducation.org/pvcdrom |date=2014-04-15 }}. Interaktivno računalo, ki kaže Sončevo pot na nebu. {{ikona en}}
* [http://www.esrl.noaa.gov/gmd/grad/solcalc/ NOAA Solar Calculator], na strani NOAA Earth System Research Laboratory [http://www.esrl.noaa.gov/gmd/ Global Monitoring Division] {{ikona en}}
* [https://play.google.com/store/apps/details?id=com.genewarrior.sunlocator.lite Izračuni Sončeve poti in vizualizacija na Androidu] {{ikona en}}
* [http://www.srrb.noaa.gov/highlights/sunrise/azel.html Izredno točno računalo deklinacije in lege Sonca NOAA (koda se lahko vidi v Javascriptu)] {{ikona en}}
* [http://ssd.jpl.nasa.gov/?horizons HORIZONS System] na strani [http://www.jpl.nasa.gov/index.cfm JPL] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140404001006/http://www.jpl.nasa.gov/index.cfm |date=2014-04-04 }}. Zelo točne lege teles Osončja na podlagi efemerid [[Jet Propulsion Laboratory Development Ephemeris|JPL DE series]]. {{ikona en}}
* [http://www.imcce.fr/en/ephemerides/formulaire/form_ephepos.php Splošne efemeride teles Osončja] na strani [http://www.imcce.fr/langues/en/ IMCCE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141207041307/http://www.imcce.fr/langues/en/ |date=2014-12-07 }}. Zelo točne lege teles Osončja na podlagi efemerid serije INPOP. {{ikona en}}
* [http://www.meteoexploration.com/R/insol/index.html Sončeva lega v paketu R. Insol.] {{ikona en}}

{{portal|Astronomija}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Sonce]]
[[Kategorija:Dinamika Osončja]]