Ogled vira Nevtronij

'''Nevtronij''' (tudi '''netrij''') je snov, sestavljena izključno iz [[Nevtron|nevtronov]]. Čeprav je sestavljen iz enakih atomov in je zaradi tega [[Kemični element|element]], na večini [[Periodni sistem elementov|periodnih sistemov]] ni označen. Nevtronijevi atomi so v bistvu le [[Atomsko jedro|jedra]], saj brez [[Proton|protonov]] ne morejo k sebi privlačiti [[Elektron|elektronov]], kar povzroči, da ne reagirajo z ostalimi elementi na enak način. Nevtronij se zato redko uporablja v [[Kemijska reakcija|kemijskih reakcijah]] in v [[Kemija|kemiji]] nasploh. Nevtronij prav tako nima določenega [[Blok periodnega sistema|bloka]].<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Kundu|first=Suze|date=2019-10-01|title=Elements of Heroism|url=https://www.degruyter.com/view/journals/ci/41/4/article-p34.xml|magazine=Chemistry International|language=en|volume=41|issue=4|pages=34–37|doi=10.1515/ci-2019-0411|issn=0193-6484}}</ref> Razlog, za to je, ker se je po odkritju [[Orbitala|orbital]] redko omenjal, oz. se nekateri niso strinjajali, da so skupki prostih [[Nevtronij|nevtronov]] dejansko nevtronij.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Neutronium {{!}} RealClearScience|url=https://www.realclearscience.com/lists/five_elements_that_never_existed/neutronium.html|website=www.realclearscience.com|accessdate=2021-01-24|first=Posted on 08 16 17 9:55|last=pm}}</ref> Do sedaj ni bilo objavljenega nobenega članka, ki bi predlagal ime novega bloka oz. uvrstitev nevtronija v že obstoječe bloke.

Nevtronija [[IUPAC]] ne obravnava kot element, zato nima uradnega simbola. Največkrat se uporabljata simbola Nt in Nu. Za uporabo v kakršnih koli 3D modelih se uporablja temno modra kroglica, enake barve kot kroglica za [[nevtron]] ali svetlo siva kroglica, ki nadaljuje trend uprizarjanja atomov [[Žlahtni plin|žlahtnih plinov]].

Nevtronij je bil predviden že pred odkritjem [[Nevtron|nevtronov]], ko je ime nevtronij prvič omenil [[Andreas von Antropoff]] kot element z [[Vrstno število|atomskim številom]] 0. Skozi čas se je primarna definicija nevtronija začela opuščati in se je začela uporabljati za hipotetično snov znotraj [[Nevtronska zvezda|nevtronskih zvezd]], narejeno iz nevtronov. V obeh primerih gre za isto snov, le da se v nevtronskih zvezdah pojavlja v večjih količinah in najbrž z drugačno strukturo.

Nevtronij je element, ki ni zmožen ujeti [[Elektron|elektronov]] in ga zaradi tega ne moremo uvrstiti v noben [[Blok periodnega sistema|blok]].<ref name=":1" /> Nevtronij nima določenega bloka, ker se je po odkritju [[Orbitala|orbital]] le redko omenjal in se nekateri niso strinjali, da so prosti nevtroni dejansko nevtronij.<ref name=":2" /> Do sedaj ni bilo objavljenega še nobenega članka, ki bi predlagal ime novega bloka ali uvrstitev nevtronija v že obstoječe bloke.

== Nevtronij in nevtron ==
Nevtronij in [[nevtron]] sta podobni besedi in imata tudi podoben pomen, vendar ju ne smemo med seboj mešati. Obe besedi se lahko uporabita za opis [[Nevtronij#Mononevtron|mononevtrona]], za druge izotope nevtronija pa termin nevtron ni primeren. Nevtronij je poimenovanje za vse proste nevtrone ali skupke nevtronov, ki niso vezani v isto [[Atomsko jedro|jedro]] kot [[Proton|protoni]]. Je samostojen delec in ne more tvoriti jedra drugega [[Kemični element|elementa]]. Nevtron je [[hadron]], torej nima [[Izotop|izotopov]], vendar se lahko pojavlja tudi v jedrih elementov, ki niso nevtronij.

Čeprav lahko obe poimenovanji uporabimo za opis mononevtrona, še vedno obstaja manjša pomenska razlika. Pomagamo si lahko s poimenovanjem [[Proton|protona]] oz. [[Vodikov kation|protijevega kationa]] (<sup>1</sup>H<sup>+</sup>). Poimenovanje protijev kation bi uporabili, če delec omenjamo v [[Kemična reakcija|reakciji]], kot [[ion]], ali kot celoten delec nekega elementa, medtem ko bi poimenovanje proton uporabili v kontekstu z [[Jedrska fizika|jedrsko fiziko]], kot nekdanji del [[Atom|atoma]] oz. ko tema ni [[kemija]]. Enako je pri nevtroniju, le da se tukaj ime nevtronij uporablja redkeje, saj se manjkrat uporablja pri [[Kemija|kemiji]].

== Kemijske značilnosti ==
Naravni načini nastajanja nevtronija mu ne omogočajo, da bi imel okoli sebe elektrone in tudi možnost, da bi mu umetno dodali elektrone, je v nasprotju z vsemi načeli [[Elektrika in magnetizem|elektrodinamike]]. Reaktivnost nevtronija je zato zelo majhna in sploh ne more reagirati na enak način. Nevtronij ni zmožen tvoriti ionov (še posebej kationov, kar bi bilo nasploh nesmiselno, saj nima protonov), prav tako ne kovalentnih in kovinskih vezi. Kljub temu je predvideno, da lahko nevtronij v [[Tekočina|tekočem]] stanju tvori zelo šibko vez z navadnimi elementi. Pri tem bi nastala posebna oblika [[Molekula|molekule]], ki se imenuje [[nuklearna molekula]]. Oba [[Atom|atoma]] bi se zlila skupaj in tvorila sestavljeno [[Atomsko jedro|jedro]], vendar bi bilo jedro drugačno od drugih do sedaj znanih sestavljenih jeder, saj se navadni elementi in nevtronij, tako kot polarne in nepolarne snovi, med seboj najbrž ne mešajo. Za [[Izotop|izotope]] nevtronija z [[Atomska teža|atomsko maso]] manjšo od 60 bi povečanje [[Električna potencialna energija|Coulombove energije]], povezane z [[Razpad beta|β-razpadom]] tudi preprečilo spremembo nevtronija v [[vodik]]. Tako je predvideno, da bi lahko v vodi obstajalo majhno število stabilnih ONt molekul v obliki masivnih kisikovih atomov.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Fisher|first=John C.|date=2000-11-12|title=Polyneutron Chain Reactions|url=https://www.osti.gov/biblio/787497|language=en}}</ref>

Kadar se ga vključi v [[periodni sistem elementov]], je nevtronij običajno v [[Perioda periodnega sistema|periodi]] 0, saj nima [[Orbitala|orbital]], ter v [[Skupina periodnega sistema|skupini]] [[Žlahtni plin|žlahtnih plinov]] (18. skupina), saj je nereaktiven, je [[plin]] in ima teoretično zapolnjene vse [[Elektronska lupina|lupine]]. [[0. perioda periodnega sistema|Perioda 0]] se nahaja nad [[1. perioda periodnega sistema|periodo 1]] in na večini periodnih sistemov ni označena. Nevtronij je tako nad [[Helij|helijem]]. Ponekod je lahko nevtronij tudi postavljen levo od [[Vodik|vodika]], brez nekega pomena.<ref>{{Navedi splet|title=Neutronium|url=https://periodictableofelements.fandom.com/wiki/Neutronium|website=Elements Wiki|accessdate=2021-01-14|language=en}}</ref> Ker nima [[Elektron|elektronov]] tudi ne moremo določiti, v kateri [[Blok periodnega sistema|blok]] spada, zato se velikokrat označi, da blok ni znan ali se ga uvrsti v svoj blok, [[0-blok]].{{cn}}

== Fizikalne značilnosti ==
Podobno kot velja za kemične, velja tudi za fizikalne lastnosti, da namreč pri "nevtroniju", snovi, ki ni iz atomov, o fizikalnih lastnostih, kot fizikalno stanje (trdina, tekočina, plin) nimajo smisla, vrelišče, parni tlak ipd. Smiselni so samo podatki, ki slonijo na jedrski fiziki, kot so razpolovni čas, reakcijski presek,razpadne poti, spin ipd.

== Zgodovina ==
Nevtronij kot [[Kemični element|element]] je najprej predlagal [[Andreas von Antropoff]] leta 1926, ko [[Nevtron|nevtroni]] niso bili še niti odkriti.<ref>{{Navedi splet|title=Neutronium {{!}} RealClearScience|url=https://www.realclearscience.com/lists/five_elements_that_never_existed/neutronium.html|website=www.realclearscience.com|accessdate=2021-01-14|first=Posted on 08 16 17 9:55|last=pm}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Andreas von Antropoff {{!}} The Lyncean Group of San Diego|url=https://lynceans.org/tag/andreas-von-antropoff/|accessdate=2021-01-14|language=en|first=Pete|last=Lobner}}</ref> V tistem času njegova ideja ni bila preveč priljubljena in po njegovi smrti leta 1956 so idejo opustili. Medtem je [[James Chadwick]], ne da bi se sploh zavedal, skupaj z odkritjem nevtrona, leta 1932 odkril tudi nevtronij.<ref>{{Navedi splet|title=This Month in Physics History|url=http://www.aps.org/publications/apsnews/200705/physicshistory.cfm|website=www.aps.org|accessdate=2021-01-14|language=en}}</ref> Beseda nevtronij se nato ni več pogosto uporabljala vse do leta 1967, ko so odkrili [[Nevtronska zvezda|nevtronske zvezde]] in se je beseda nevtronij uporabljala za poimenovanje goste snovi iz nevtronov v središču nevtronskih zvezd, brez zavedanja, da obstaja enaka snov tudi na Zemlji.<ref>{{Navedi splet|title=Pulsars and the Discovery of Neutron Stars {{!}} Astronomy|url=https://courses.lumenlearning.com/astronomy/chapter/pulsars-and-the-discovery-of-neutron-stars/|website=courses.lumenlearning.com|accessdate=2021-01-14}}</ref> Čez čas se je definicija nevtronija kot snovi, ki obstaja tudi na Zemlji spet začela uveljavljati, še posebej ob začetku iskanja težjih [[Izotop|izotopov]] in odkritju [[Dinevtron|dinevtrona]].

== Izotopi ==
[[Slika:Neutronium isotopes no name.svg|sličica|290x290_pik|<sup>1</sup>Nt (zgoraj) in <sup>2</sup>Nt (spodaj), edina izotopa nevtronija, za katere vemo, da obstajajo]]
Do sedaj smo zabeležili obstoj le dveh [[Izotop|izotopov]] nevtronija, <sub>1</sub>Nt in <sub>2</sub>Nt, oba sta [[Radioaktivnost|radioaktivna]] in se spremenita v vodik. Za težje izotope nevtronija so predvidene še krajše [[Razpolovni čas|razpolovne dobe]], nekateri znanstveniki celo verjamejo, da večji [[Atom|atomi]] ne morejo niti obstajati, vendar je to le ugibanje. Če obstajajo, je predvideno območje stabilizacije, ko bodo imeli večji izotopi spet daljšo razpolovno dobo, sprva bilo predvideno pri <sup>60</sup>Nt, vendar se je meja spustila na <sup>12</sup>Nt.<ref name=":0" /> Vez med nevtroni v atomu je 7 MeV, kar je skoraj dvakrat toliko kakor v jedru navadnega atoma. Del energije, ki drži nevtrone skupaj, najbrž prihaja iz kolektivnega združevanja nevtronov, ki imajo nasprotne [[Spin|spine]] in [[Gibalna količina|gibalne količine]], podobno kot [[Elektron|elektroni]] v [[Superprevodnost|superprevodnikih]].{{Sfn|Fisher|2007||p=2}}

=== Mononevtron ===
[[Mononevtron]], <sup>1</sup>N, je v bistvu le prost [[nevtron]] in je edini izotop nevtronija, ki se pojavlja v naravi. <sup>1</sup>N je na meji definicije atoma in povzroča nestrinjanje med znanstveniki. Ob odkritju so ga nekateri znanstveniki celo dodali na svoje periodne sisteme, medtem ko se sedaj večina strokovnjakov strinja, da se nevtronij ne uvršča med atome. 

Čeprav je nevtron v [[Atomsko jedro|jedru]] atoma [[Stabilni izotop|stabilen]], sam ni. Mononevtron ima [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] 610,1 ± 0,7 s, kar je približno deset minut. Mononevtron nato razpade na <sup>1</sup>[[Vodikov kation|H<sup>+</sup>]] oz. [[proton]], saj je proton rahlo lažji od nevtrona, kar nevtronu omogoča [[Razpad beta|β-razpad]].

<chem>^1 Nt ->[\beta-] ^{2}H^+ + e^{-} </chem><chem> + \overline{\nu}_e </chem>

V približno enem izmed milijon razpadov se zgodi, da narejen elektron ne more uiti vodiku, tako da nastane protijev [[atom]] in ne [[kation]]. Še ena možnost razpada, ki nastane v enem promilu primerov, vključuje tudi [[Žarek gama|gama žarke]].

<chem>^1 Nt ->[\beta-] ^{2}H^+ + e^{-} </chem><chem> + \overline{\nu}_e + \gamma </chem>

==== Nastajanje mononevtrona v naravi ====
Nevtronij v naravi nastaja na dva načina. Nastane lahko s spontano [[Jedrska cepitev|fisijo]], kar se zgodi pri nekaterih izotopih v naravi, kot so <sup>238</sup>[[Uran|U]], <sup>235</sup>U, <sup>239</sup>[[Plutonij|Pu]] in <sup>240</sup>Pu. Pri fisiji nastane več manjših jeder, med drugim tudi nevtroni.
{| class="wikitable"
|+Nastanek <sup>1</sup>Nt s fisijo <ref>{{navedi knjigo|last=Shultis|first=J. Kenneth|author2=Richard E. Faw|title=Fundamentals of Nuclear Science and Engineering|publisher=[[CRC Press]]|year=2008|pages=[https://archive.org/details/fundamentalsofnu0000shul/page/141 141] (table 6.2)|isbn=978-1-4200-5135-3|title-link=Fundamentals of Nuclear Science and Engineering}}</ref>
!Začetni izotop
!Razpolovna doba (leta)
!% razpada s fisijo
!Št. nevtronov na fisijo
|-
|<sup>235</sup>U
|7,04·10<sup>8</sup>
|2.0·10<sup>−7</sup>
|1,86
|-
|<sup>238</sup>U
|4,47·10<sup>9</sup>
|5.4·10<sup>−5</sup>
|2,07
|-
|<sup>239</sup>Pu
|24100
|4.4·10<sup>−10</sup>
|2,16
|-
|<sup>240</sup>Pu
|6569
|5.0·10<sup>−6</sup>
|2,21
|}
Drugi način nastanka je z [[Lepton|muoni]], ki se nahajajo v [[Kozmični žarki|kozmičnih žarkih]]. V viru <ref>{{Navedi knjigo|title=Neutron background in large-scale xenon detectors for dark matter searches|last=Carson|first=M. J.|publisher=University of Sheffield|year=2004|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://arxiv.org/pdf/hep-ex/0404042.pdf}}</ref> so naredili simulacijo proizvodnje nevtronov s pomočjo muonov in [[Natrijev klorid|NaCl]]. Test je pokazal, da povprečen muon proizvede 7,6·10<sup>−4</sup> nevtronov na 1g/cm<sup>2</sup>. Čeprav je gostota muonov in samih atomov v [[Ozračje|ozračju]] bistveno manjša, nastajajo nevtroni s podobnim procesom, le da v milejši obliki.

==== Umetno pridobivanje mononevtrona ====
Mononevtrone lahko tudi umetno pridobimo z enakima postopkoma, kot nastaja naravno, vendar to prinaša svoje prednosti in slabosti. Pri fisiji bi lahko uporabili tudi izotope, ki se ne pojavljajo v naravi, kot sta <sup>250</sup>[[Kirij|Cm]] in <sup>252</sup>[[Kalifornij|Cf]], ki povprečno proizvedeta več kot 3 nevtrone na fisijo. Prav tako bi lahko fisijo izzvali, kar se že izvaja v [[Jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]]. Proizvodnja nevtronija z muoni ni ravno najboljša izbira za umetno pridobivanje, saj je proizvodnja muonov draga, povrh pa imajo muoni še kratko [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] in bi lahko povzročili tudi stranske neželene učinke. Pri umetnem pridobivanju se pojavi še tretja možnost, ko bi lahko pridobivali nevtronij z razpadom izotopov, ki pri razpadu iz [[Atomsko jedro|jedra]] izvržejo nevtron. Taki izotopi se v naravi ne pojavljajo, jih je pa možno proizvesti umetno. Nekateri izotopi, kot je na primer <sup>7</sup>[[Vodik|H]], lahko izvržejo tudi po 4 nevtrone naenkrat.

=== Dinevtron ===
Dinevtron, <sup>2</sup>Nt so prvič odkrili leta 2012, ko so na Michiganski univerzi zabeležili obstoj <sup>16</sup>[[Berilij|Be]]. <sup>16</sup>Be je nato razpadel na <sup>14</sup>Be in dinevtron:

<chem>^16Be -> ^14Be + ^2Nt </chem>

Do zdaj je to edini zabeležen način pridobivanja dinevtronov, vendar bi lahko tudi nekateri drugi izotopi elementov, kot so <sup>11</sup>[[Litij|Li]] in nekateri [[Helij|helijevi]] izotopi. Različni eksperimenti so pokazali, da čeprav je emisija dveh nevtronov precej pogosta, pride pri večini primerov do emisij dveh [[Nevtron|mononevtronov]] in ne dinevtrona.<ref>{{Navedi knjigo|title=First Observation of Ground State Dineutron Decay: 16Be|last=Spyrou|first=A.|publisher=|year=2012|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://link.aps.org/accepted/10.1103/PhysRevLett.108.102501}}</ref> Pri poskusu je bil dinevtron stranski produkt, zato niso naprej merili njegove razpolovne dobe ali način razpada. Predviden razpad je β<sup>−</sup>, predvidena razpolovna doba pa je odvisna od maksimalne kinetične energije delca. Predvidena razpolovna doba je bila med 0,0074 in 0,1857 s, izmerjena pa je bila bistveno manjša, saj je dinevtron razpadel po le 10<sup>−22</sup> s.<ref>{{Navedi revijo|last=Schirber|first=Michael|date=2012-03-09|title=Nuclei Emit Paired-up Neutrons|url=https://physics.aps.org/articles/v5/30|magazine=Physics|language=en|volume=5}}</ref> To je kar nekajkrat krajše od razpolovne dobe diprotona in je izmed vseh izotopov, ki jih do sedaj poznamo, drugi najmanj stabilen, takoj za <sup>7</sup>H. <sup>2</sup>Nt je pri poskusu najbrž razpadel v <sup>2</sup>H.<ref>{{Navedi knjigo|title=Experimental Evidence of a Bonded Dineutron Existence|last=Kadenko|first=I. M.|publisher=International Nuclear Safety Center of Ukraine; Department of Nuclear Physics Taras Shevchenko National University of Kyiv|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://arxiv.org/pdf/1512.00314.pdf|accessdate=13. 1. 2021|language=en}}</ref>

<chem>^2 Nt ->[\beta-] ^{2}H^+ + e^{-} </chem><chem> + \overline{\nu}_e </chem>

Atomska masa dinevtrona še ni bila izmerjena, vendar jo lahko dobro ocenimo, saj je delec le iz dveh nevtronov.

Dinevtron bi se najbrž lahko tudi v naravi oblikoval sam, vendar le pri zelo nizkih temperaturah, ko tvori [[Bose-Einsteinov kondenzat]], a to še ni bilo preverjeno ali dokazano.

=== Trinevtron ===
Trinevtron je predviden izotop nevtronija, ki bi v jedru imel združene tri nevtrone. Poskušali so že pridobiti trinevtron s pomočjo [[Tritij|tritija]] in drugih izotopov, vendar pri tem niso bili uspešni. Nekateri viri celo zagotavljajo, da obstoj trinevtrona ni mogoč, kar tudi kaže čedalje več eksperimentov.

Trinevtron, če obstaja, bi se najlažje pridobilo iz <sup>2</sup>[[Vodik|H]], <sup>3</sup>H, <sup>3</sup>[[Helij|He]], <sup>4</sup>He, <sup>7</sup>He ali <sup>7</sup>[[Litij|Li]]. [[Relativna atomska masa|A<sub>r</sub>]] bi imel okoli 3 ter najbrž razpadel na tritij z [[Razpad beta|β<sup>−</sup>-razpadom]].

=== Tetranevtron ===
Tetranevtron, <sup>4</sup>Nt so znanstveniki poskušali proizvesti že 55 let. Sprva so bili vsi poskusi neuspešni, sedaj pa se je pojavilo nekaj dokazov z vprašljivo relevantnostjo oz. predvidevanji. Leta 2002 je skupina [[Fizik|fizikov]] predstavila rezultate eksperimenta, ki namiguje na tetranevtron. Eksperiment je bil narejen v [[Francija|francoskem]] narodnem velikem težkoionskem [[Pospeševalnik|pospeševalniku]] v [[Caen]]-u, pri poskusu pa so opazovali razpad [[Berilij|berilijevega]] izotopa <sup>14</sup>Be. Atom <sup>14</sup>Be je imel jedro iz <sup>10</sup>Be, na katero so bili pripeti štirje dodatni nevtroni. Pri razpadu naj bi se naenkrat iz jedra ločili štirje nevtroni, ki naj bi bili povezani skupaj.

<chem>^14Be -> ^10Be + ^4Nt</chem>

Druga možna zabeležba tetranevtrona je bila leta 2016 pri poskusu s <sup>4</sup>He <sup>8</sup>He in <sup>8</sup>Be. Če so predvidevanja pravilna, bi s tem dokazali, da je <sup>4</sup>Nt stabilen delec in bi imele velik vpliv na celotno [[Fizika osnovnih delcev|fiziko delcev]]. Tetranevtron ima [[Atomska teža|atomsko maso]] okoli 4. 

=== Pentanevtron ===
Za pentanevtron ni bilo narejenih veliko raziskav.<ref>{{Navedi knjigo|title=Energy Research Abstracts|url=https://books.google.si/books?id=LgeLBMnFCmQC&pg=PA2020&lpg=PA2020&dq=physical+properties+of+%22pentaneutron%22&source=bl&ots=RPIKgxORDJ&sig=ACfU3U3am7RiO04n8Nt-Nmw2NaIldpaK_w&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjuhIOknpvuAhWQ26QKHXcKB3UQ6AEwAHoECAEQAg#v=onepage&q=pentaneutron&f=false|publisher=U.S. Department of Energy, Technical Information Center|date=1982|language=en}}</ref> Glede na predvidevanja ostalih izotopov bi bil <sup>5</sup>Nt ali stabilen ali razpadel z [[Razpad beta|β<sup>−</sup>-razpadom]] na <sup>5</sup>H, ki nato hitro razpade na [[tritij]].

=== Polinevtron ===
Polinevtron so vsi izotopi nevtronija, ki imajo v jedru šest ali več nevtronov. Polinevtroni naj bi bili stabilni v spojinah s kisikom, tako da bi lahko v manjši količini obstajali tudi v naravi. Razpadli naj bi z β<sup>−</sup>-razpadom. Predviden je tudi porast stabilnosti, ki naj bi podaljšal razpolovno dobo <sup>12</sup>Nt in naprej. Uporabni naj bi bili tudi pri hladni fuziji.

== Trenutna uporaba nevtronija ==
Nevtronij trenutno nima veliko uporab. Večina nevtronija se uporabi v [[Jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]], kjer nastane s [[Jedrska cepitev|fisijo]] večjih [[Atom|atomov]]. Ta nato z veliko [[Hitrost|hitrostjo]] trči v druge atome ter tako izsili fisijo, ki proizvede še več nevtronija. Nevtronij se tako uporablja za izsiljevanje fisije pri nekaterih [[Izotop|izotopih]], kot sta <sup>235</sup>[[Uran|U]] in <sup>239</sup>[[Plutonij|Pu]].

Uporablja se tudi za ugotavljanje struktur [[Trdnina|trdnin]], podobno kot se [[Rentgenski žarki|žarki X]] uporabljajo za ugotavljanje zlomov kosti v človeškem telesu. Z njimi se lahko določi pozicijo atomov v trdninah, kar nam pove o strukturi same trdnine, vendar ima ta način nekaj slabih lastnosti, kot na primer, da nekateri izotopi radi absorbirajo nevtrone in bi zato lahko postali dobljeni podatki nejasni.<ref>{{Navedi knjigo|title=Intro to Neutron Scattering|last=Pynn|first=Roger|publisher=Los Alamos National Laboratory|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Podobni uporabi nevtronija sta tudi pri [[NAA]] in [[PGNAA]], le da tu nevtronij zgolj sproži [[Žarek gama|gama žarke]], ki jih nato naprava zazna. S pomočjo nevtronija lahko tudi ugotovimo količino [[Voda|vode]] v [[Prst (pedologija)|prsti]], saj se nevtron rahlo upočasni, ko trči v [[Vodik|vodikov]] atom v vodi.

Nevtronij se uporablja tudi v [[Medicina|medicini]], in sicer za zdravljene [[Rak (bolezen)|raka]].

== Možna uporaba nevtronija v prihodnosti ==
Čeprav se trenutno večinoma uporablja [[mononevtron]], je večina novih konceptov za polinevtrone.

=== Hladna fuzija ===
Nevtronij bi lahko predstavljal začetno [[gorivo]] pri [[Hladna fuzija|hladni fuziji]]. Najprej bi z njim naredili molekule <sup>16</sup>O<sup>n</sup>Nt, nato pa jim približali [[Kisik|<sup>18</sup>O]]. Ker je nevtronij le šibko povezan s <sup>16</sup>O, bi lahko prešel na <sup>18</sup>O in tako bi se verižna reakcija pričela. Pogoji, da bi verižna reakcija povzročila makroskopske posledice so odvisne od pravilne zmesi [[Reaktant|reaktantov]] in pravilnega odstranjevanja stranskih produktov ter dodajanja novih reaktantov. S pravimi pogoji bi lahko proizvedli dovolj [[Energija|energije]] ter drugih elementov, kot je [[helij]], ki so potrebni za hladno fuzijo. Drugi vir kot potencialen reaktant doda še [[Devterij|<sup>2</sup>H]] in <sup>17</sup>O, ki bi se vsi med reakcijo lahko spremenili v <sup>1</sup>H in <sup>16</sup>O. Reakcija za primer devterija bi bila sledeča:

<chem>^2 H + ^{A}Nt -> ^1 H  + ^{A-1} Nt</chem>

Pri sprostitvi energije vpliva veliko bolj parnost atomske mase kot pa sama številka, npr. pri A ≈ 600 je sproščenih 8,905 eV za liho število A in le 0,504 eV za sodo, medtem ko je za A ≈ 50 pri lihem številu A še vedno sproščenih 8,873 eV in pri sodih 0,474 eV. Idealna atomska masa nevtronija za hladno fuzijo je torej liho število med 49 in 1235.

=== Odkrivanje težjih izotopov ostalih elementov ===
Polinevtroni se najprej z [[Razpad beta|β-razpadom]] spremenijo v velike [[Atom|atome]] [[Vodik|vodika]], v katerem ima [[proton]] enako [[Nuklearna simetrija|nuklearno simetrijo]] kot polinevtron, iz katerega je nastal. Na tak način bi lahko dobili veliko novih [[Izotop|izotopov]] [[Izotop vodika|vodika]], [[Litij|litija]], [[Helij|helija]] in [[Bor (element)|bora]], dokler ne bi bila [[Električna potencialna energija|Coulombova energija]] prevelika za β-razpad in bi začeli atomi razpadati z [[Razpad alfa|ɑ-razpadom]]. Pri tem bi se lahko zgodilo, da bi nastal nov polinevtron, ki bi lahko, na enak način kot pri hladni fuziji, povzročil verižno reakcijo. Predvidene so naslednje verige razpadov:

<chem>^{A} Nt ->[\beta] ^{A} H ->[\beta] ^{A} He ->[\beta] ^{A} Li ->[\alpha] ^{A-4}H + ^{4}He </chem>  za 24 < A < 84

<chem>^{A} Nt ->[\beta] ^{A} H ->[\beta] ^{A} He ->[\beta] ^{A} Li ->[\beta] ^{A}Be ->[\alpha]  ^{A-4}He + ^{4}He </chem>  za 84 < A < 198 in 

<chem>^{A} Nt ->[\beta] ^{A} H ->[\beta] ^{A} He ->[\beta] ^{A} Li ->[\beta] ^{A}Be ->[\beta] ^{A}B ->[\alpha] ^{A-4} Li + ^{4}He  </chem>  za 198 < A <388

== Toksičnost nevtronija ==
Nevtronij sam po sebi ni toksičen, saj ni reaktiven. Toksična sta njegov nastanek in njegov [[Razpad beta|razpad]], saj izstrelita delce z veliko hitrostjo, kar lahko povzroči [[Rak (bolezen)|raka]]. Pri nastanku je nevtronij izstreljen iz [[Atomsko jedro|jedra]] in ima veliko [[Energija|energije]]. To imenujemo [[nevtronska radiacija]]. Ko bi se umiril, bi bil povsem nenevaren vse do njegovega razpada. Pri [[Razpad beta|β<sup>−</sup>razpadu]], ki je edini znani razpad nevtronija, nastaneta [[elektron]] in njegov [[nevtrino]], ki imata veliko [[Energija|energije]]. Nevtrino je nenevaren, medtem ko elektron je in lahko povzroči nepopravljive poškodbe [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]]. To obliko radiacije imenujemo [[Radiacija beta|β-radiacija]].

=== Nevtronska radiacija ===
Nevtronski radiaciji je bilo do sedaj izpostavljenih le malo ljudi, zato učinki niso najbolje poznani. Največ ljudi, na katerih lahko preučujemo učinke, so preživeli iz bombardiranja na [[Hirošima|Hirošimo]] in [[Nagasaki]]. Druga velika skupina so [[Znanstvenik|znanstveniki]], ki delajo v okolju, kjer se pojavlja tudi nevtronska radiacija. Čeprav sta ti dve skupini resda prejeli nevtronsko radiacijo, je bil odstotek zelo majhen in sta prejeli okoli desetkrat večjo [[Radiacija gama|radiacijo gama]]. Učinki nevtronske radiacije so tako zelo slabo vidni in pri obeh skupinah se ne da dobiti relevantnih podatkov. Najboljša skupina za preučevanje so prejemniki [[Nevtronska terapija|nevtronske terapije]], vendar je teh ljudi zelo malo. Na [[Škotska|Škotskem]] je bila narejena raziskava in od 620 testiranih so trije imeli [[Sarkom|sarkome]], kar je 111-krat višje od povprečja.<ref>{{Navedi knjigo|title=NEUTRON RADIATION|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK304359/|publisher=International Agency for Research on Cancer|date=2012|language=en|first=IARC Working Group on the Evaluation of Carcinogenic Risks to|last=Humans}}</ref>

=== Dinevtronska radiacija ===
Dinevtronska radiacija se pojavi, ko nastane <sup>2</sup>Nt. Dinevtron ima takoj po nastanku tudi veliko [[Energija|energije]] in je najbrž zmožen škoditi ljudem. Možnost prejemanja dinevtronske radiacije je praktično nič, celo v [[Laboratorij|laboratorijih]] in do sedaj še noben človek ni dobil tolikšne doze radiacije, da bi lahko povzročila vidne posledice. Dinevtron bi najbrž zaradi večje velikosti prej porabil energijo in ne bi potoval tako dolgo po zraku. Prav tako hitreje [[Razpad beta|razpade]], kar še dodatno zmanjša možnost prejemanja radiacije.

== Nevtronij v periodnem sistemu ==
Nevtronija ni mogoče razumeti kot [[Kemični element|element]]. Ker ne vsebuje protonov, ne more z elektroni ustvarjati [[Atom|atomov]], kar je osnova za članstvo v periodnem sistemu.

== Glej tudi ==

* [[nevtron]]
* [[proton]]
* [[periodni sistem elementov]]
* [[žlahtni plin]]
* [[Helij-2|diproton (<sup>2</sup>He)]]

== Sklici ==
<references />

== Viri ==

* {{Navedi enciklopedijo|year=|title=Outline of polyneutron theory|encyclopedia=|publisher=|location=|date=2007|editor-last=|editor-first=|page=|cobiss=|isbn=|url=http://newenergytimes.com/v2/library/2007/2007FisherJ-OutlineOfPolyNeutronTheory.pdf|accessdate=12. 1. 2021|last=Fisher|first=John C.}}
* {{Navedi enciklopedijo|year=|title=A short summary on the search of trineutron and tetraneutron|encyclopedia=|publisher=|location=|date=2016|editor-last=Kazerashvili|editor-first=Roman Ya.|page=|cobiss=|isbn=|url=https://www.researchgate.net/publication/305780196_A_short_summary_on_the_search_of_trineutron_and_tetraneutron#pf5|accessdate=14. 1. 2021}}
{{Navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}}

[[Kategorija:Nevtron]]
[[Kategorija:Astrofizika]]
[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:Eksotična snov]]