Ogled vira Nutacija

[[Slika:Praezession.svg|thumb|right|200px|Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje]]

'''Nutácija''' ([[latinščina|latinsko]] nutare - ''kolebati'') je v [[fizika|fiziki]] [[gibanje]] [[os vrtenja|osi vrtenja]] večjega osno [[simetrija|simetričnega]] [[telo (fizika)|telesa]], kot sta na primer [[žiroskop|giroskop]] ali [[planet]]. Čista nutacija je gibanje vrtilne osi, tako da je prvi [[Eulerjevi koti|Eulerjev kot]] <math>\beta\!\, </math> ([[precesija]]) konstanten.

Nutacija planeta je posledica dejstva da se [[plimska sila|plimske sile]], ki povzročajo [[precesija enakonočij|precesijo enakonočij]], spreminjajo s časom, tako da hitrost precesije ni konstantna. Nutacijo je odkril leta 1728 tretji angleški [[kraljevi astronom]] [[James Bradley]], odkritje pa je objavil šele 14. februarja 1748, ko jo je izmeril do minute [[točnost in natančnost|točno]] med dvema enakima legama [[Luna|Luninih]] [[vozel (astronomija)|vozlov]] (perioda 18,6 let).

Ker je dinamika planetov dobro znana, je moč nutacijo izračunati s točnostjo nekaj ločnih sekund v časovnem obdobju več desetletij. Drugo gibanje Zemlje, [[polarno gibanje]], je moč izračunati le nekaj mesecev vnaprej, ker nanj vpliva več hitro spreminjajočih in nenapovedljivih pojavov kot so [[oceanski tok]]ovi, [[veter|vetrni]] sistemi in gibanje Zemljinega jedra.

Vrednosti za nutacijo so po navadi razdeljene na dve komponenti, vzporedno in pravokotno na [[ekliptika|ekliptiko]]. Komponenta vzdolž ekliptike je ''nutacija v longitudi'', pravokotna komponenta pa je ''nutacija v nagibu''. [[Nebesni koordinatni sistem]]i temeljijo na »ekvatorju« in »enakonočju«, [[veliki krog|velikem krogu]] na [[nebo|nebu]], ki je projekcija Zemljinega [[ekvator]]ja na [[nebesna krogla|nebesno kroglo]], ter [[premica|premico]] skozi [[pomladišče]] (točko γ), ki seka ta krog, kar določa začetno točko za merjenje [[rektascenzija|rektascenzije]]. Na ti komponenti in druge manjše komponente vplivata tako [[precesija]] enakonočij kot tudi nutacija, in so zaradi tega odvisne od teoretičnega opisa precesije in nutacije ter datuma kot referenčnega datuma za koordinatni sistem. V preprostejših primerih so vrednosti nutacije in precesije pomembne pri opazovanju z [[Zemlja|Zemlje]] za računanje navideznih leg [[astronomsko telo|astronomskih teles]].

== Nutacija Zemljine vrtilne osi ==

Pri Zemlji sta glavna vira za plimske sile [[Sonce]] in Luna. Njuni legi se med seboj neprestano spreminjata, tako da se spreminja tudi njun vpliv na Zemljino vrtilno os. Največja komponenta Zemljine nutacije ima periodo 18,6 let. Ta je enaka precesiji Luninih vozlov. Obstajajo tudi druge vrste nutacij, ki jih je treba upoštevati odvisno od želene natančnosti. V splošnem je teorija res teorija v smislu, da se sklicuje na [[fizikalni zakon|fizikalne zakone]] in na astronomske meritve, vendar obstajajo parametri, ki so prilagojeni da bi se najbolje prilegali podatkom. Danes preprosta [[mehanika]] [[togo telo|togih teles]] ne da najboljše teorije in je treba upoštevati tudi popačenje Zemljine oblike.

Glavni člen nutacije je posledica regresije Lunine [[vozelna črta|vozelne črte]] in ima enako periodo 6798 [[dan|dni]] (18,6 let). Doseže vrednost 17" v longitudi in 9" v nagibu. Vsi drugi členi so veliko manjši. Naslednji največji s periodo 183 dni (0,5 leta) ima amplitudi 1,3" in 0,6". Periode vseh členov, manjših od 0,0001" (meje ločljivosti), ki ležijo v razponu od 5,5 do 6798 dni, nimajo vrednosti v območju med 34,8 do 91 dni. Zaradi tega se nutacija razdeli v dolgoperiodične in kratkoperiodične člene. Dolgoperiodični členi se računajo in jih navajajo [[almanah]]i, dodatne popravke zaradi kratkoperiodičnih členov pa se jemljejo iz preglednic.

{{-}}

{{gibanje}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mehanika]]
[[Kategorija:Astrometrija]]
[[Kategorija:1728 v znanosti]]