Ogled vira Parsek

'''Pársek''' (oznaka '''pc''') je [[dolžina|dolžinska]] [[merska enota|enota]], ki se največ uporablja v [[astronomija|astronomiji]] in [[astrofizika|astrofiziki]]. Ime parsek izhaja iz sestave okrajšav besed »'''par'''alaksa ene [[kotna sekunda|kotne '''sek'''unde]]«, angleško parsec – ''par''allax of one arc''sec''ond. Enota temelji na [[trigonometrija|trigonometrični]] [[paralaksa|paralaksi]], na enem od najstarejših standardnih postopkov za [[meritev|merjenje]] [[razdalja|razdalj]] do [[nebesno telo|nebesnih teles]].

[[Slika:parsek.png|thumb|right|300px|K definiciji parseka]]

[[Kot]], ki ga tvorita zveznici med [[zvezda|zvezdo]] (D) in krajnima točkama glavne polosi [[Zemlja|Zemljine]] (Z) [[tir]]nice okrog [[Sonce|Sonca]] ([[astronomska enota]]) (S), se imenuje paralaksa. Parsek je tako določen kot razdalja med Zemljo in zvezdo, katere paralaksa je enaka 1 [[ločna sekunda|ločni sekundi]] (1"). Drugače rečeno, parsek je razdalja, na kateri [[kotna velikost|vidimo]] dve [[telo (fizika)|telesi]], oddaljeni 1 a.e., pod kotom ene ločne sekunde. Parsek je približno 360 · 60 · 60 / 2[[pi|π]] a.e. = 206.265 a.e. = 3,085677581 · 10<sup>16</sup> [[meter|m]] = 3,2616 [[svetlobno leto|svetlobnih let]] (pri tem za male kote velja tg ''x'' ~ 1/''x''), oziroma

: <math> 1 \,\mathrm{pc} = { 1 \,\mathrm{a.e.}\over \,\mathrm{tg}\, 1^{\prime\prime}} = { 149597870691 \over \mathrm{tg}\,\left( {2\pi\over 360\cdot 60\cdot 60}\right)} = 
3,0856775812815532 \cdot 10^{16} \,\mathrm{m} </math>

ali

: <math> 1 \,\mathrm{pc} = 3,261563 \,\mathrm{sv.\, l.} = 206264,806245 \,\mathrm{a.e.}</math>

Za primerjavo dolžin istega reda in [[znanstveni zapis]] glej [[1 E16 m]].

[[Astronom]]i po navadi raje izražajo razdalje do [[astronomsko telo|astronomskih teles]] v parsekih kot v svetlobnih letih. To je predvsem zaradi zgodovinskih razlogov in tudi zato, da se izognejo pretvorbenim faktorjem, kot je astronomska enota, ki otežujejo izračune.

== Zgodovina ==

Prvi je neposredno izmeril medzvezdno razdaljo [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel]]. Med letoma 1838 do 1840 je s Fraunhoferjevim [[heliometer|heliometrom]] izmeril paralakso zvezde [[61 Laboda|61]] [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cygni). Njena paralaksa je znašala 0,348" in od tu razdalja, izražena v parsekih, 2,874 pc, oziroma 9,372 sv. l. (danes je izmerjena vrednost 11,1 sv. l.). Istega leta sta merila paralaksi [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Centauri) in [[Vega (zvezda)|Vege]], α [[Lira (ozvezdje)|Lire]] (Lyrae) tudi [[Thomas James Henderson|Henderson]] in [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedrich von Struve]]. [[Točnost]], s katero je meril Bessel, je bila takšna, kakor da bi izmeril [[debelina|debelino]] [[las]]u z razdalje 50 m. Za človeka se je s tem [[Vesolje]] močno povečalo, saj si je [[Johannes Kepler|Kepler]] predstavljal, da je celotna zvezdna krogla od nas oddaljena le kako desetino svetlobnega leta, [[Isaac Newton|Newton]] pa si je upal to številko povečati na morda 2 svetlobni leti.

Enoto parsek je prvič omenil [[Frank Watson Dyson|Dyson]] leta 1913 v članku ''Prostorska porazdelitev zvezd v Carringtonovem polarnem katalogu'' (''The Distrubution in Space of the Stars in Carrington's Circumpolar Catalogue'') in menil, da je takšna dolžinska enota potrebna. Sam je predlagal ime ''astron'', [[Carl Vilhelm Ludwig Charlier|Charlier]] pa je predlagal ime ''[[siriometer]]''. Na [[Herbert Hall Turner|Turnerjev]] predlog so privzeli ime parsek. Prva, ki sta uporabila to ime, sta bila Turner za razdalje do zvezd v [[Enorog (ozvezdje)|Enorogu]] (Monoceros) leta 1921 in [[Ejnar Hertzsprung]] leta 1922.

Na nebu ni zvezde, katere paralaksa bi bila 1 ločna sekunda. Če je paralaksa zvezde večja, leži zvezda bližje Zemlji in je njena razdalja v parsekih manjša. Zemlji najbližja zvezda bo tako imela največjo izmerjeno paralakso. To je [[Proksima Kentavra|Proksima]] Kentavra, katere paralaksa znaša 0,762" in je oddaljena približno 1,312 parseka, oziroma 4,280 svetlobnih let.

Merjenje razdalj nebesnih teles od Zemlje je ena od ključnih nalog [[astrometrija|astrometrije]], veda o merjenju leg nebesnih teles.

Zaradi razmeroma majhnih paralaktičnih odmikov postopki s paralakso omogočajo zanesljive meritve zvezdnih razdalj do nekako 325 svetlobnih let, oziroma približno 100 parsekov, kar odgovarja 1/100 ločne sekunde ali 10 mas (1 mas ali mililočna sekunda = 1/1000 ločne sekunde).

V sredini 20. stoletja so izmerili že 60.00 tisoč zvezdnih paralaks. Na ta način so merili razdalje do 100 svetlobnih let.

Med letoma 1989 in 1993 je [[umetni satelit|satelit]] [[Hipparcos]], ki ga je izdelala [[Evropska vesoljska agencija]] (ESA), leta 1989 meril paralakse za približno 100.000 zvezd vse do razdalje 2.000 pc. [[NASA]] je januarja 2002 prenehala z odpravo.

ESA bo v sredini leta 2012 izstrelila satelit GAIA, ki bo poleg merjenja [[radialna hitrost|radialnih hitrosti]] zvezd zmogel meriti njihove razdalje s točnostjo 10 % v smeri središča naše [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]] do razdalje 8 kpc v [[ozvezdje|ozvezdju]] [[Strelec (ozvezdje)|Strelca]] (Sagittarius).

== Razdalje in dolžine v parsekih ==

En kiloparsek, okrajšano ''kpc'', je [[tisoč]] parsekov. En megaparsek, oznaka ''Mpc'', je [[milijon]] parsekov.

Oddaljenost in velikosti nekaterih astronomskih teles v parsekih od [[Zemlja|Zemlje]]:

* 5.500 Mpc - najbolj oddaljen znan [[kvazar]]
* 4.047 Mpc - najbolj oddaljena znana [[galaksija Abell 1835 IR1916]] v [[Devica (ozvezdje)|Devici]] (Virgo)
* 766,5 Mpc - optično najsvetlejši kvazar [[3C273]] v Devici
* 240 Mpc - najbližji znan kvazar [[3C405]] (Labod A) (Cygnus)
* 46,0 Mpc - [[spiralna galaksija ESO 269-57]] v [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavru]] (Centaurus)
* 18,4 Mpc - [[jata galaksij|jata]] [[galaksija|galaksij]] v Devici
* 17 Mpc - [[galaksija]] [[M100]] v [[Berenikini kodri (ozvezdje)|Berenikinih kodrih]] (Coma Berenices)
* 723,6 kpc - [[Andromedina galaksija]] (M31)
* 36,8 kpc - premer galaksije M100
* 8,6 kpc - središče [[naša Galaksija|naše Galaksije]]
* 2,6 pc - zvezda [[Sirij]]

Po navadi s parseki izrazijo [[Hubblova konstanta|Hubblovo konstanto]], ki je obratna vrednost [[Hubblov čas|Hubblovega časa]] ''τ''<sub>H</sub> in znaša ''H''<sub>0</sub> = 71 ± 4 [[kilometer|km]]/[[sekunda|s]] [[mega|Mpc]].

Nekateri računalniški zanesenjaki hudomušno uporabljajo enoto [[seznam nenavadnih merskih enot|atoparsek]] (oznaka apc), kjer [[predpone SI|predpona]] [[ato]] pomeni 10<sup>−18</sup>. Takšna enota je enaka približno 3,1 [[centimeter|cm]], le malo več od [[palec|palca]].

== Glej tudi ==

* [[kotna velikost]]

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Enote za dolžino]]
[[Kategorija:Astronomske konstante]]