Ogled vira Pierre-Simon Laplace

{{Infopolje Oseba|caption=Markiz Pierre-Simon de Laplace}}

[[Markiz]] '''Pierre-Simon de Laplace''', [[Francozi|francoski]] [[matematik]], [[fizik]], [[astronom]] in [[filozof]], * [[23. marec]] [[1749]], [[Beaumont-en-Auge]], [[Calvados (departma)|Calvados]], [[Normandija]], [[Francija]], † [[5. marec]] [[1827]], [[Pariz]], Francija.

== Življenje in delo ==

Laplace je napisal temeljna dela [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]], neodvisno od [[Immanuel Kant|Kanta]] je izdelal [[nebularna domneva|nebularno domnevo]] o nastanku [[Osončje|Osončja]]. Razvil je [[Laplaceova transformacija|Laplaceovo transformacijo]] in [[Laplaceova enačba|Laplaceovo enačbo]]. Njegovo delo je vzpodbudilo nastanek matematične [[astronomija|astronomije]]. V svojem delu ''Nebesna mehanika'' (''Mécanique Céleste'') (1799-1825) je povzel in razširil delo svojih predhodnikov. V njem je prevedel [[Isaac Newton|Newtonovo]] [[geometrija|geometrijsko]] obravnavo [[mehanika|klasične mehanike]] na obravnavo s pomočjo [[infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], ter tako odprl širšo množico problemov.

=== Teorija potenciala ===

Laplace je pomembno prispeval k razvoju pojma o [[potencialno vektorsko polje|potencialnem (vektorskem) polju]]. [[Gravitacijska sila]], ki deluje na [[telo (fizika)|telo]] je [[vektor (matematika)|vektor]], ki ima velikost in smer. Potencialna funkcija je [[skalarna funkcija]], ki določa značilnosti vektorjev. Skalarna funkcija je računsko in pojmovno lažja kot [[vektorks funkcija|vektorska]].

[[Alexis Clairault|Clairault]] je prvil opozoril na zamisel leta 1743 pri obravnavi podobnega problema, čeprav je razmišljal po newtonsko. Laplace je označil Clairaultovo delo kot eno »od najlepših matematičnih dosežkov.« Vendar je Rouse Ball navedel, da si je zamisel »prisvojil [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange]], ki jo je uporabil v svojih razpravah leta 1773, 1777 in 1780.«<ref name="ball">{{sktxt|Rouse Ball|1908}}.</ref>

Laplace je uporabil jezik infinitezimalnega računa na funkcijo [[potencial]]a in pokazal, da zanjo vedno velja [[parcialna diferencialna enačba|parcialna]] [[diferencialna enačba]]:

: <math> \nabla^2 \phi ={\partial^2 \phi\over \partial x^2 } +
{\partial^2 \phi\over \partial y^2 } +
{\partial^2 \phi\over \partial z^2 } = 0 \!\, , </math>

na kateri je temeljilo njegovo kasnejše delo o gravitacijskem privlaku.

Količina  <math>\nabla^2 \phi </math> je bila označena kot »koncentracija« <math>\phi\,</math> in njena vrednost v vsaki točki nakazuje »preobilje« vrednosti <math>\phi\,</math> prek njene srednje vrednosti v okolici točke. [[Laplaceova enačba]]:

: <math> \nabla^{2} \phi = 0 \!\, , </math>

kot poseben primer [[Poissonova enačba|Poissonove enačbe]], se pojavlja povsod v [[matematična fizika|matematični fiziki]]. Kjerkoli vektorska sila deluje na [[telo (fizika)|telo]], se lahko obravnava s potencialom in Laplaceova enačba se pojavlja na področjih kot so: [[dinamika tekočin]], [[elektromagnetizem]] in druga. Po nekaterih avtorjih to sledi neposredno od dejstva, da je <math>\nabla^2</math> skalarni operator.

Razvil je [[Laplaceova transformacija|Laplaceovo transformacijo]]. Laplaceova enačba in transformacija se pojavljata na mnogih področjih matematične fizike, področja, ki ga je s svojim delom sam odprl. Po njem se imenuje tudi [[Laplaceov operator|Laplaceov diferencialni operator delta]] (laplacian), ki se med drugim na široko uporablja v [[uporabna matematika|uporabni matematiki]].

Laplace je podal nenavadno enačbo za [[verjetnost]] vzhajanja [[Sonce|Sonca]]. Trdil je, da je verjetnost enaka (''d'' + 1) / (''d'' + 2), kjer je ''d'' [[število]] [[dan|dni]] vseh vzidov Sonca v preteklosti. Trdil je, da enačba velja v vseh primerih, kadar ne vemo nič, ali kadar je vse kar smo vedeli prepravilo tisto česar nismo vedeli.

Močno je verjel v [[vzročni determinizem]].

Bil je med ustanovnimi člani [[Urad za dolžine|Urada za dolžine]] (Bureau des longitudes) leta 1795.

== Glej tudi ==

<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Dirichlet-Laplaceov operator]]
* [[Laplace-Beltramijev operator]]
* [[Laplaceov operator]]
* [[Laplaceova matrika]]
* [[Laplaceova ravnina]]
* [[Laplaceova resonanca]]
* [[Laplaceovo število]]
* [[Young-Laplaceova enačba]]
</div>

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo|last= Rouse Ball|first= Walter William|authorlink= Walter William Rouse Ball|origyear= 1908 |year=2003|url= http://www.maths.tcd.ie/pub/HistMath/People/Laplace/RouseBall/RB_Laplace.html|chapter= Pierre Simon Laplace (1749 - 1827)|title= A Short Account of the History of Mathematics|edition= 4.|publisher= Dover|isbn= 0-486-20630-0}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Pierre-Simon Laplace}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{mathematician-stub}}
{{physicist-stub}}
{{škrbina o astronomu}}
{{scientist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Laplace, Pierre-Simon}}
[[Kategorija:Francoski astronomi]]
[[Kategorija:Francoski fiziki]]
[[Kategorija:Francoski matematiki]]
[[Kategorija:Francoski filozofi]]
[[Kategorija:Filozofi 18. stoletja]]
[[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]]
[[Kategorija:Francoski plemiči]]
[[Kategorija:Francoski akademiki]]
[[Kategorija:Člani Académie française]]
[[Kategorija:Člani Francoske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Pierre-Simon Laplace| ]]