Ogled vira Plazmon

'''Plazmon''' je [[kvazidelec]], ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja [[plazma (fizika)|plazme]]. Plazmone najdemo tudi kot skupinska nihanja prostega [[elektronski plin|elektronskega plina]] v [[polprevodnik]]ih in [[kovina]]h. Kar pomeni [[foton]] za [[elektromagnetno valovanje]], to je plazmon za nihanje v [[Fermijev plin|Fermijevem plinu]] kovin.

Ime plasmon izhaja iz  izraza [[plazma (fizika)|plazma]], ki pomeni posebno stanje snovi v katerri so atomi ionizirani.

Ločimo več vrst plazmonov:
* samostojni plazmon
* površinski plazmon
* prostorski plazmon
* plazmonski [[polariton]].

== Nastanek plazmonov ==
Plazmone lahko opišemo kot skupinska nihanja prostih elektronov v odnosu do pozitivnih ionov. Elektroni se bodo kot skupina gibali najprej v eno smer glede na pozitivne ione. Nato bodo spremenili smer, ko se bodo toliko premaknili, da se bo sila nanje obrnila. Pričeli bodo nihati s frekvenco, ki jo imenujemo [[plazemska frekvenca]] (označujemo jo z  <math> \omega_{p} \,</math>), dokler ne bodo zaradi [[trenje|trenja]] izgubili vse [[energija|energije]].
Veliko vlogo igrajo v lastnostih [[kovina|kovin]]. 

Plazmoni se lahko povežejo s [[foton]]i in tvorijo nov kvazidelec plazemski [[polariton]].
Energijo plazmonov določamo z modelom prostih elektronov. Določimo pa jo s pomočjo obrazca: 
:<math>E_{p} = \hbar \sqrt{\frac{n e^{2}}{m\epsilon_0}}= \hbar \cdot \omega_{p},
</math>
kjer je 
* <math> n \,</math> gostota elektronov v [[prevodni pas|prevodnem pasu]]
* <math> m \,</math> [[masa elektrona]]
* <math> \epsilon_0 \,</math> [[influenčna konstanta]] 8,854 187 817 · 10<sup>−12</sup> [[amper|A]][[sekunda|s]][[volt|V]]<sup>−1</sup>[[meter|m]]<sup>−1</sup>
* <math> \hbar \,</math> reducirana [[Planckova konstanta]]
* <math> \omega_p \,</math> [[plazemska frekvenca]]

== Površinski plazmon ==
[[Slika:Electron density wave - plasmon excitations sl.png|thumb|350px|Prikaz gostotnega vala na stiku kovina dielektrik. Nihanje gostote naboja in s tem povezanega elektromagnetnega polja vzdolž površine imenujemo površinski plazmon. Na desni strani slike je prikaza odvisnost jakosti električnega polja od razdalje od površine. Ti valovi se lahko vzbudijo z vidno svetlobo.]]
Površinski plazmoni so tisti, ki jih najdemo samo na površini snovi. Na površini lahko pride do močnejšega vpliva vpadajoče svetlobe, kar povzroči nastanek plazmona na površini snovi. Elektroni nihajo samo v smeri, ki je vzporedna s površino. Običajno nastane na meji med [[vakuum]]om ali snovjo s pozitivno [[influenčna konstanta|influenčno konstanto]] in snovjo, ki ima negativno konstanto dielektričnosti (kovine ali dopirani dielektriki).
{{clr}}

== Prostorski plazmoni ==
Prostorski plazmoni so podobni površinskim plazmonom. Od njih se razlikujejo v tem, da nastane nihanje elektronov v celotnem prostoru. 

== Zunanje povezave ==
* [http://www.answers.com/topic/plasmon Opis plazmona na Answers.com] {{ikona en}}
* [http://encyclopedia2.thefreedictionary.com/Plasmonics Nekaj opisov plazmonov] {{ikona en}}


{{phys-stub}}

[[Kategorija:Kvazidelci]]
[[Kategorija:Fizika plazme]]
{{normativna kontrola}}