Ogled vira Podpičje

{{ločila|;}}

'''Podpičje''' (&nbsp;''';'''&nbsp;) je v [[jezikoslovje|jezikoslovju]] enodelno levostično [[ločilo]], s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega [[sporočilo|sporočila]], oziroma konec dela [[poved]]i.

== Zgodovina ==

Izvor podpičja lahko sledimo do [[Italijani|italijanskega]] [[tiskar]]ja [[Aldo Manutij|Alda Manutija starejšega]] (Aldus Manutius). Manutij je rabil podpičje za ločevanje [[beseda|besed]], ki so bile pomensko nasprotne, in za označevanje neodvisnih [[stavek|stavkov]].

== Podpičje v slovenščini ==

Podpičje se v [[slovenščina|slovenščini]] z razliko od [[pika|pike]] ali [[dvopičje|dvopičja]] rabi le skladenjsko. S podpičjem ločimo posamezne dele povedi krepkeje kot z [[vejica|vejico]] in šibkeje kot s piko. Rabimo ga [[levostično ločilo|levostično]]; [[presledek]] je torej za njim in ne pred njim.

== Podpičje v drugih jezikih ==

V [[grščina|grščini]] podpičje označuje [[vprašanje]], podobno kot [[latinščina|latinski]] [[vprašaj]].

V [[francoščina|francoski]] [[tipografija|tipografiji]] se podpičje, kot tudi mnogo drugih ločil, loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V [[računalništvo|računalniškem]] naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek.

== Raba v računalništvu ==

V [[računalniško programiranje|računalniškem programiranju]] se podpičje pogosto rabi v [[imperativno programiranje|imperativnih programskih jezikih]] za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta [[programski jezik pascal|pascal]] in [[JavaScript]]. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:

<code> program PozdravljenSvet(output); </code>

<code> writeln('Pozdravljen svet!'); </code>

V drugih [[proceduralno programiranje|proceduralnih jezikih]] podpičje zaključuje ukaze - na primer [[Ada (programski jezik)|Ada]], [[programski jezik C|C]], [[programski jezik Java|Java]], [[programski jezik C++|C++]], [[Maple]]. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:

<code> int stevilo 0 ; </code>

<code> puts("Pozdravljen svet!") ; </code>

Starejši programerji so nekako [[desnostično ločilo|desnostično]] pisali pred podpičje še presledek, danes pa ga večinoma opuščajo, saj je povečini zapis kode v teh jezikih prost.

Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri [[zbirnik (programski jezik)|zbirniki]] in narečja [[Lisp (programski jezik)|Lispa]], lahko rabijo podpičje tudi za označitev [[komentar (računalništvo)|komentarjev]].

V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z [[desetiški številski sestav|desetiškima]] znakoma [[Unicode]] (;) in [[ASCII]] 59 ali  [[šestnajstiški številski sestav|šestnajstiško]] 0x003b.

== Raba v matematiki ==

V jeziku [[funkcija|funkcij]] podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred [[spremenljivka|spremenljivko]], označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.

V [[diferencialna geometrija|diferencialni geometriji]] podpičje, ki stoji pred [[indeks]]om, označuje [[kovariantni odvod]] funkcije po [[koordinata|koordinati]], označeni s tem indeksom. Navadni [[parcialni odvod]] je v takšnem zapisu označen z vejico. Zgled:

: <math>
          \nabla_j {\mathbf v} \equiv v^i {}_{;j} \;\;\;\;\;\;
          v^i {}_{;j}  = 
          v^i {}_{,j} + v^k\Gamma^i {}_{k j}
</math>


== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|podpičje|Podpičje}}

{{škrbina o jeziku}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ločila]]
[[Kategorija:Tipografija]]