Ogled vira Posidonij

{{Infopolje Oseba}}
'''Posidonij''' (tudi '''Poseidonij''', '''Pozidonij''') [posidónij/poseidónij/pozidónij] ({{jezik-grc|Ποσειδώνιος}}: Poseidónios ({{jezik-el2|ὁ Απαμεύς}}: hó Apameía / {{jezik-el2|ὁ Ρόδιος}}: hó Ródios), {{jezik-la|Posidonius}}), [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]], [[astronom]], [[geograf]], [[meteorolog]], [[zgodovinar]] in [[učitelj]], * okoli [[135 pr. n. št.]], [[Apameja, Sirija|Apameja]] ([[Apamea]]), [[Sirija]], † [[51 pr. n. št.]], verjetno [[Rim]] ali otok [[Rodos|Rod]], [[Grčija]].

Posidonij je veljal za največjega [[vseved]]a svojega časa.

== Življenje in delo ==

Posidonij je bil učenec [[Panetij]]a z otoka Rod in je bil [[stoicizem|stoik]] z mnogimi vplivnimi prijatelji. Med njegovimi učenci sta bila [[Cicero]] in [[Pompej]]. Nekatera med njegovimi raziskovanji so bila dragocena. Njegova dela so ohranjena le v drobcih. Kot [[Piteas]] je verjel, da [[bibavica|bibavico]] povzroča [[Luna]]. Potoval je na zahod do [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], [[Velika Britanija|Britanije]] in [[Nemčija|Nemčije]], na [[Iberski polotok]] in [[Balearski otoki|Balearske otoke]], do dežel ob [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], na [[Sicilija|Sicilijo]] in [[Sardinija|Sardinijo]] do [[Francija|Francije]] in še posebej do Masilije v [[Galija|Galiji]] (danes [[Marseille]]). Na svojih potovanjih je sistematično zbiral [[geografija|geografske]] podatke. Poleg Strabona ga je navajal tudi leksikografski priročnik [[Suda]] (Suidas) iz [[10. stoletje|10. stoletja]].

== Astronomija ==

=== Velikost Sonca ===

Izračunal je velikost [[Sonce|Sonca]], ki je bila večja, in zato bliže resnici kot so jo predlagali drugi grški astronomi in [[Aristarh]].

=== Zemljin obseg ===

Po podobnem postopku kot [[Eratosten]] je (okoli) leta [[100 pr. n. št.]] meril [[Zemlja|Zemljin]] [[obseg]] in njen [[polmer]]. Opazil je da se svetla [[zvezda]] [[Kanop]], α [[Gredelj (ozvezdje)|Gredlja]] (Car) z 0,7<sup>m</sup>, zelena [[nadorjakinja]] pri prehodu skozi nebesni [[poldnevnik]] Roda, z [[zemljepisna širina|zemljepisno širino]] +36[[Kotna stopinja|°]] 20[[kotna minuta|']], natančno dotakne [[obzorje|obzorja]], saj tam komaj da vzide. V tem trenutku je meril njeno [[nadglavišče|zenitno]] višino v [[Aleksandrija|Aleksandriji]], z zemljepisno širino +31° 30', in za njo našel ''h'' = 7° 30' ali 1/48 polnega [[kot]]a, kar je kar razlika v njuni zemljepisni širini, ki je v resnici ''h'' = 4° 50'. Pravilno je zaključil, da središčni kot, ki ga oklepata Zemljina polmera, potegnjena k Aleksandriji in Rodu, znaša 1/48 polnega kota. Razdaljo med Aleksandrijo in Rodom je ocenil iz časa plovbe ladij s 5000 [[stadij]]i, pa je za Zemljin obseg našel 5000 · 48 = 240.000 stadijev, oziroma za [[Zemljin polmer]] <math>r_Z</math> = 6570 [[kilometer|km]], če je 1 srednji stadij približno 172 [[meter|m]].

[[Slika:Posidonij_meritev.png|thumb|300px|Posidonijeva meritev Zemljinega obsega. R označuje lego Roda, A Aleksandrije in Z smer nadglavišča. Mere in koti niso v razmerju.]]

Njegova vrednost polmera je prevelika od prave vrednosti za 199&nbsp;km. Pozabil pa je upoštevati, da se je položaj zvezde zaradi [[uklon]]a [[svetloba|svetlobnih]] žarkov v [[ozračje|ozračju]] premaknil in tudi razdaljo med mestoma slabo ocenil, saj je bilo verjetno samo okoli 3100 stadijev. Tako je dobil premajhno vrednost in je le slučajno pravilneje od Eratostena izračunal Zemljin polmer. Morda ga je pozneje [[Strabon]] tudi napačno navajal, saj je Posidonij prvi upošteval uklon svetlobnih žarkov v ozračju in njegova dela se niso ohranila.

Za Zemljin ravnik je vzel [[vzporednik]] Roda in zanj navedel dolžino 180.000 stadijev, oziroma 32.000&nbsp;km. Iz te navedbe izhaja srednji stadij 177,8 m. Pri Aristotelu je stadij znašal 185 m, po navadi pa atiški stadij 185,4 m. [[Arhimed]] je na primer v svojem delu ''O številu peščenih zrn'' (''Peščeni račun'' - ''De Arenae Numero'') navedel vrednost za Zemljin obseg 300.000 stadijev.

Posidonij je menil, da so območja ob Zemljinem ravniku naseljena.

=== Astronomska enota ===

Okoli leta 90 pr. n. št. je ocenil [[astronomska enota|astronomsko enoto]] na <math>a_0/r_Z</math> = 9893, (oziroma v današnjih enotah 65 &middot; 10<sup>9</sup> m), kar je bilo še za dobro polovico premalo.

== Drugi dosežki ==

Posidonij je moral poznati delo svojega starejšega predhodnika [[Hiparh]]a, ki je dolgo časa opazoval in delal tako na Rodu kot v Aleksandriji.

Izdelal je [[globus]]. [[zemeljsko površje|Zemljino površino]] in [[nebesna krogla|nebesno kroglo]] je razdelil na pet območij. Opazoval je [[potres]]e in [[ognjenik]]e. Opazoval je izbruhe ognjenikov na [[Eolski otoki|Eolskih otokih]] v [[Tirensko morje|Tirenskem morju]], severno od Sicilije.

Leta 85 pr. n. št. je izumil [[urni mehanizem]].

Kakor pred njim [[Aristotel]] in Eratosten je skušal obvladati vse tedanje znanje. Bil pa je manj uspešen od Aristotela, saj se je v tem času nabralo veliko novega znanja. Poleg Aristotela so ga primerjali tudi z [[Demokrit]]om.

Pomagal je širiti [[astrologija|astrologijo]]. Njen pogubni vpliv je trajal vse tja do [[Johannes Kepler|Keplerja]].

== Glej tudi ==

* [[seznam starogrških filozofov]]
* [[seznam starogrških astronomov]]
* [[seznam starogrških geografov]]
* [[seznam starogrških meteorologov]]
* [[seznam starogrških zgodovinarjev]]

{{Grška astronomija}}
{{Grška matematika}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Posidonij}}
[[Kategorija:Rojeni leta 135 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Umrli leta 51 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Starogrški filozofi]]
[[Kategorija:Starogrški astronomi]]
[[Kategorija:Starogrški geografi]]
[[Kategorija:Starogrški meteorologi]]
[[Kategorija:Starogrški zgodovinarji]]
[[Kategorija:Grki v 1. stoletju pr. n. št.]]