Ogled vira Predloga:Izbrano/38. teden 2021

[[Slika:Sommerfeld-Muenchen.jpg|right|120px|Spomenik Arnoldu Sommerfeldu]]
'''[[Konstanta fine strukture]]''' ali ''[[elektromagnetno polje|elektromagnetna]] [[sklopitvena konstanta]]'', običajno označena z malo [[grščina|grško]] črko [[alfa (črka)|alfa]] (<math>\alpha \!\, </math>), je [[brezrazsežno število|brezrazsežna]] [[brezrazsežna fizikalna konstanta|fizikalna konstanta]], ki se jo pogosto sreča v [[atomska fizika|atomski]] [[fizika|fiziki]]. V splošnem velja za [[osnovna fizikalna konstanta|osnovno fizikalno konstanto]]. Povezana je z [[osnovni naboj|osnovnim nabojem]] <math> e_{0} \!\, </math>:

: <math> 4\pi\varepsilon_{0} \hbar c_{0} \alpha = e_{0}^{2} \!\, . </math>

Njena [[številska vrednost]], približno <math> 1 /137,035 \ 999 \ldots \!\, </math>, je neodvisna od uporabljenega [[stare uteži in mere|sistema enot]].

Čeprav zanjo obstaja več fizikalnih interpretacij, jo je v fiziko leta 1916 kot del svoje teorije [[posebna teorija relativnosti|relativističnih]] odklonov atomskih [[spektralna črta|spektralnih črt]] iz napovedi [[Bohrov model atoma|Bohrovega modela atoma]] uvedel [[Arnold Sommerfeld]], zato se včasih imenuje tudi ''Sommerfeldova konstanta fine strukture'' ali kar ''Sommerfeldova konstanta''. Določa vrzel v [[fina struktura|fini strukturi]] [[spektralna črta|spektralnih črt]] [[atom vodika|vodikovega atoma]], ki sta jo leta 1887 točno izmerila [[Albert Abraham Michelson|Michelson]] in [[Edward Williams Morley|Morley]]. V teoriji [[kvantna elektrodinamika|kvantne elektrodinamike]] (QED) predstavlja [[jakost (fizika)|jakost]] interakcije med [[osnovni delec|osnovnimi]] ([[električni naboj|nabitimi]]) delci, kot so na primer [[elektron]]i, in [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnim valovanjem]] ([[foton]]i.) '''[[Konstanta fine strukture|Preberite več ...]]'''<noinclude>[[Kategorija:Predloge za izbrane članke 2021]]</noinclude>