Ogled vira Rastline

{{Automatic taxobox
|name              = Rastline
| fossil_range = {{long fossil range|mezoproterozoik|danes}}
| image = Diversity of plants (Streptophyta) version 2.png
|taxon             = Plantae
|authority         = [[Herbert Copeland (biolog)|H. F. Copel.]], 1956
|display_parents   = 3
|subdivision_ranks = Debla
| subdivision = Glej besedilo
|synonyms = * [[Viridiplantae]] <small>Cavalier-Smith 1981</small><ref name=CavalierSmith1981>{{navedi časopis |last=Cavalier-Smith |first=Tom |author-link=Tom Cavalier-Smith |year=1981 |title=Eukaryote kingdoms: Seven or nine? |journal=[[BioSystems]] |volume=14 |issue=3–4 |pages=461–481 |doi=10.1016/0303-2647(81)90050-2 |pmid=7337818 |bibcode=1981BiSys..14..461C }}</ref>
* Chlorobionta <small>Jeffrey 1982, emend. Bremer 1985, emend. Lewis and McCourt 2004</small><ref name=LewisMcCourt>{{navedi časopis |last1=Lewis |first1=L.A. |first2=R.M. |last2=McCourt |year=2004 |title=Green algae and the origin of land plants |journal=[[American Journal of Botany]] |volume=91 |issue=10 |pages=1535–1556 |doi=10.3732/ajb.91.10.1535 |pmid=21652308}}</ref>
* Chlorobiota <small>Kenrick and Crane 1997</small><ref name=KenrickCrane1997>{{navedi knjigo |last1=Kenrick |first1=Paul |last2=Crane |first2=Peter R. |date=1997 |title=The origin and early diversification of land plants: A cladistic study |url=https://archive.org/details/originearlydiver0000kenr |location=Washington, D.C. |publisher=[[Smithsonian Institution Press]] |isbn=978-1-56098-730-7}}</ref>
* Chloroplastida <small>Adl et al., 2005 </small><ref name=Adl>{{navedi časopis |last=Adl |first=S. M. |year=2005 |title=The new higher level classification of eukaryotes with emphasis on the taxonomy of protists |journal=[[Journal of Eukaryotic Microbiology]] |volume=52 |issue=5 |pages=399–451 |doi=10.1111/j.1550-7408.2005.00053.x |display-authors=etal |pmid=16248873 |s2cid=8060916 |doi-access=free}}</ref>
* Phyta <small>Barkley 1939</small> emend. <small>Holt & Uidica 2007</small>
* Cormophyta <small>Endlicher, 1836</small>
* Cormobionta <small>Rothmaler, 1948</small>
* Euplanta <small>Barkley, 1949</small>
* Telomobionta <small>Takhtajan, 1964</small>
* Embryobionta <small>Cronquist et al., 1966</small>
* Metaphyta <small>Whittaker, 1969</small>
}}

'''Rastlíne''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Plantae''') so eno izmed [[kraljestvo (biologija)|kraljestev]] [[Organizem|živih bitij]] in spadajo med [[Evkarionti|evkarionte]]. Za rastline je značilno, da pridobivajo energijo za rast in delovanje organizma iz [[Sonce|sončne]] [[svetloba|svetlobe]] s pomočjo procesa [[fotosinteza|fotosinteze]], ki poteka v [[kloroplast]]ih, poleg tega imajo njihove [[rastlinska celica|celice]] [[celična stena|celične stene]], grajene iz [[celuloza|celuloze]]. Izjema so [[Zajedavska rastlina|zajedavske rastline]], ki so izgubile gene za klorofil in fotosintezo ter pridobivajo energijo iz drugih rastlin ali gliv. Večina rastlin je [[Mnogoceličar|mnogoceličnih]], razen nekaterih zelenih alg.

Zgodovinsko gledano je kraljestvo rastlin, tako kot v [[Aristotel]]ovi biologiji, zajemalo vsa živa bitja, ki niso bila [[živali]], vključno z [[Alge|algami]] in [[Glive|glivami]]. Kasnejše [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|taksonomije]] so kraljestva opredelile podrobneje, zato danes glive in nekatere alge ne spadajo več med rastline. Glede na definicijo v tem članku rastline tvorijo [[klad]] [[Zelene rastline|''Viridiplantae'']] (zelene rastline), ki ga sestavljajo [[zelene alge]] in [[Embryophyta|embriofiti]] (kopenske rastline), kot so [[rogovnjaki]], [[jetrenjaki]], [[mahovi]], [[lisičjakovci]], [[praprotnice]], [[iglavci]] in druge [[golosemenke]] ter [[Kritosemenke|cvetnice]]. Če rastline določamo na podlagi [[Dednina|genetskih značilnosti]], te poleg zelenih rastlin vključujejo tudi [[rdeče alge]] in [[Glaucophyta|glavkofiti]], ki skupaj tvorijo klad ''[[Archaeplastida]]''.

Opisanih je približno 380.000 [[Vrsta (biologija)|vrst]] rastlin, od tega jih večina, približno 260.000, [[Semenke|tvori semena]]. Rastline so lahko zelo majhne, sestavljene iz ene same celice ali zelo velike kot najvišja [[Drevo|drevesa]]. Zelene rastline proizvedejo velik del kisika, ki ga dihamo; sladkorji, ki jih ustvarijo, so vir energije za večino [[ekosistem]]ov. Številni drugi [[Organizem|organizmi]], vključno z živalmi, se [[Rastlinojedec|prehranjujejo neposredno z rastlinami]] ali pa so odvisne od organizmov, ki so odvisni od rastlinske hrane.

[[zrno|Žita]], [[sadje]] in [[zelenjava]] so osnovna človeška hrana, ki jo ljudje pridelujejo že tisočletja. Ljudje uporabljajo rastline tudi za številne druge namene, kot so [[gradbeni material]], okraševanje, pisalne pripomočke in v veliki meri za [[Zdravilna rastlina|zdravila]]. Z rastlinami se [[znanost|znanstveno]] ukvarja [[botanika]], ki je veja [[biologija|biologije]].

== Definicija ==

=== Taksonomska zgodovina ===
V preteklosti so vsa živa bitja razvrščali v dve skupini: rastline in [[živali]]. To delitev je uvedel [[Aristotel]] (384–322&nbsp;pr. n. št.), ki je v [[aristotelska biologija|svoji biologiji]] razlikoval med bitji,<ref>{{Navedi knjigo|last=Hull|first=David L.|url=https://books.google.com/books?id=ymrg0lMEYt0C&q=PA84|title=Science as a Process: An Evolutionary Account of the Social and Conceptual Development of Science|publisher=[[University of Chicago Press]]|year=2010|page=82|isbn=9780226360492}}</ref> glede na vrsto njihove »duše« – živali naj bi imele »čutečo dušo«, rastline pa le »vegetativno dušo«.<ref>{{Navedi knjigo|last=Leroi|first=Armand Marie|authorlink=Armand Marie Leroi|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science|publisher=[[Bloomsbury Publishing]]|date=2014|isbn=978-1-4088-3622-4|pages=111–119}}</ref> Aristotelov učenec [[Teofrast]] je nadaljeval njegovo delo na področju taksonomije in klasifikacije rastlin.<ref name="OxBib">{{Navedi splet|title=Taxonomy and Classification|url=https://www.oxfordbibliographies.com/display/document/obo-9780199941728/obo-9780199941728-0065.xml|accessdate=2023-03-07|website=obo}}</ref> Veliko kasneje je [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] (1707–1778) postavil temelje sodobnega [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstvenega klasifikacijskega sistema]], vendar je ohranil delitev na dve [[Kraljestvo (biologija)|kraljestvi]]. Rastlinsko kraljestvo je poimenoval Vegetabilia.<ref name="OxBib" />

=== Alternativni koncepti ===
Ko za določeno skupino organizmov ali [[takson]]ov uporabljamo ime Plantae ali rastlina, se to običajno nanaša na enega izmed štirih možnih konceptov. Ti koncepti so:
{| class="wikitable"
|-
! Ime(na)
! Obseg
! Organizacija
! Opis
|-
| Kopenske rastline, znane tudi kot [[Embryophyta]] (embriofiti). 
| Plantae ''[[sensu|sensu strictissimo]]''
| [[Mnogoceličar]]ji
| '''Rastline v najožjem pomenu''' vključujejo [[jetrenjaki|jetrenjake]], [[rogovnjaki|rogovnjake]], [[mah]]ove in [[višje rastline]], kot tudi fosilne rastline, podobne današnjim preživelim skupinam, izključujejo pa alge in ostale »nižje« skupine (npr.: Metaphyta <small>Whittaker, 1969</small>,<ref name="ib.usp.br">{{navedi časopis |last1=Whittaker |first1=R. H. |year=1969 |title=New concepts of kingdoms or organisms |url=https://www.ib.usp.br/inter/0410113/downloads/Whittaker_1969.pdf |journal=[[Science (journal)|Science]] |volume=163 |issue=3863 |pages=150–160 |doi=10.1126/science.163.3863.150 |pmid=5762760 |bibcode=1969Sci...163..150W |citeseerx=10.1.1.403.5430 |access-date=2014-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171117160137/https://www.ib.usp.br/inter/0410113/downloads/Whittaker_1969.pdf |archive-date=2017-11-17 |url-status=dead }}</ref> Plantae <small>[[Lynn Margulis|Margulis]], 1971</small><ref>{{navedi časopis |last=Margulis |first=Lynn |author-link=Lynn Margulis |year=1971 |title=Whittaker's five kingdoms of organisms: minor revisions suggested by considerations of the origin of mitosis |journal=[[Evolution (journal)|Evolution]] |volume=25 |issue=1 |pages=242–245 |doi=10.2307/2406516 |pmid=28562945 |jstor=2406516 }}</ref>).
|-
| '''Zelene rastline''', znane tudi kot '''[[Viridiplantae]]''', '''Viridiphyta''', '''Chlorobionta''' ali '''Chloroplastida'''
| Plantae ''[[sensu|sensu stricto]]''
| Nekaj [[enoceličar]]jev, nekaj mnogoceličarjev
| '''Rastline v ožjem pomenu''' vključujejo [[zelene alge]] in kopenske rastline, ki so iz njih izšle, vključno z [[parožnice|parožnicami]] (Charales). Razmerja med rastlinskimi skupinami še niso v celoti razjasnjena, zato se tudi njihova poimenovanja precej razlikujejo. Klad Viridiplantae obsega organizme, ki imajo [[celuloza|celulozo]] v celičnih stenah, vsebujejo [[klorofil]] a in b ter imajo [[plastid]]e, obdane z dvema [[celična membrana|membranama]], ki omogočajo fotosintezo in shranjevanje škroba. Ta klad je glavni subjekt tega članka (npr. Plantae <small>[[Herbert Copeland (biologist)|Copeland]], 1956</small><ref>{{navedi knjigo |last=Copeland |first=H. F. |year=1956 |title=The Classification of Lower Organisms |publisher=Pacific Books |page=6 |url=https://archive.org/details/classificationof00cope }}</ref>).
|-
| [[Archaeplastida]], znan tudi kot Plastida ali Primoplantae 
| Plantae ''[[sensu|sensu lato]]''
| Nekaj [[enoceličar]]jev, nekaj mnogoceličarjev
| '''Rastline v širšem pomenu''' vključujejo zgoraj navedene zelene rastline ter [[rdeče alge]] (Rhodophyta) in [[Glavkofiti|glavkofite]] (Glaucophyta), ki shranjujejo [[floridejski škrob]] zunaj plastidov, v citoplazmi. Ta klad zajema vse organizme, ki so pred davnimi časi pridobili [[ko+loroplast|primarne kloroplaste]] neposredno s fagocitozo [[Cianobakterije|cianobakterij]] (npr. Plantae <small>Cavalier-Smith, 1981</small><ref>{{navedi časopis |last=Cavalier-Smith |first=Tom |author-link=Tom Cavalier-Smith |year=1981 |title=Eukaryote Kingdoms: Seven or Nine? |journal=[[BioSystems]] |volume=14 |issue=3–4|pages=461–481 |doi=10.1016/0303-2647(81)90050-2 |pmid=7337818|bibcode=1981BiSys..14..461C }}</ref>).
|-
|Stare definicije rastlin (zastarelo)
|Plantae ''[[sensu|sensu amplo]]''
| Nekaj [[enoceličar]]jev, nekaj mnogoceličarjev
|'''Rastline v najširšem pomenu''' so v starejših, danes zastarelih klasifikacijah vključevale tudi nesorodne skupine [[alge]], [[glive]] in [[bakterije]] (npr. Plantae ali Vegetabilia <small>Linnaeus 1751</small>,<ref>{{navedi knjigo |last=Linnaeus |first=Carl |author-link=Carl Linnaeus |date=1751 |url=https://books.google.com/books?id=D18OAAAAQAAJ&pg=PA37 |title=Philosophia botanica |location=Stockholm |language=la |publisher=Godofr. Kiesewetter |page=37 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160623232618/https://books.google.com/books?id=D18OAAAAQAAJ&pg=PA37 |archive-date=2016-06-23 |url-status=live |edition=1. }}</ref> Plantae <small>[[Ernst Haeckel|Haeckel]] 1866</small>,<ref>{{navedi knjigo |last=Haeckel |first=Ernst |author-link=Ernst Haeckel |year=1866 |title=Generale Morphologie der Organismen |publisher=Verlag von Georg Reimer |location=Berlin |at=vol. 1: i–xxxii, 1–574, plates I–II; vol. 2: i–clx, 1–462, plates I–VIII }}</ref> Metaphyta <small>Haeckel, 1894</small>,<ref>{{navedi knjigo |last=Haeckel |first=Ernst |author-link=Ernst Haeckel |date=1894 |url=https://archive.org/details/systematischephy01haec |title=Die systematische Phylogenie }}</ref> Plantae <small>Whittaker, 1969</small><ref name="ib.usp.br" />).
|}
==Evolucija==
===Raznovrstnost===
[[Slika:US_199_Redwood_Highway.jpg|sličica|Obalna sekvoja ''[[Obalna sekvoja|Sequoia sempervirens]]'' zraste v višino do 120&nbsp;m.]]
[[Slika:Cosmarium201512081550.JPG|sličica|Lepotka ''[[Cosmarium botrytis]]'', enoceličar.]]
Obstaja približno 382.000 priznanih [[Vrsta (biologija)|vrst]] rastlin,<ref name="WFO">{{Navedi splet|website=The World Flora Online|title=An Online Flora of All Known Plants|url=http://worldfloraonline.org/|accessdate=2020-03-25}}</ref> od katerih velika večina, približno 283.000, [[Semenke|tvori semena za razmnoževanje]].<ref name="IUCNdata">{{Navedi splet|title=Numbers of threatened species by major groups of organisms (1996–2010)|publisher=International Union for Conservation of Nature|date=2010-03-11|url=https://www.iucnredlist.org/documents/summarystatistics/2010_1RL_Stats_Table_1.pdf|accessdate=2011-04-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721034312/https://www.iucnredlist.org/documents/summarystatistics/2010_1RL_Stats_Table_1.pdf|archivedate=2011-07-21}}</ref> Spodnja tabela prikazuje ocene števila vrst različnih [[oddelek (taksonomija)|oddelkih]] zelenih rastlin (Viridiplantae). Približno 85–90 % vseh rastlin je kritosemenk (cvetnic). Različni projekti trenutno poskušajo zbrati zapise o vseh rastlinskih vrstah v spletnih zbirkah podatkov, kot je [[World Flora Online]].<ref name="WFO" /><ref>{{Navedi splet|date=2016-05-12|title=How many plant species are there in the world? Scientists now have an answer|url=https://news.mongabay.com/2016/05/many-plants-world-scientists-may-now-answer/|accessdate=2022-05-28|website=Mongabay Environmental News|archivedate=2022-03-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220323202847/https://news.mongabay.com/2016/05/many-plants-world-scientists-may-now-answer/}}</ref>

Velikost rastlin sega od [[Enocelični organizem|enoceličnih organizmov,]] kot so [[Desmidiales|lepotke]] (od {{val|10|u=[[mikrometer|mikrometrov]]|s={{nbsp}}(μm)}} premera) in [[Picozoa|pikozoje]] (manj kot {{val|3|u=um}} premera),<ref>{{Navedi knjigo|last=Hall|first=John D.|last2=McCourt|first2=Richard M.|chapter=Chapter 9. Conjugating Green Algae Including Desmids|editor-last=Wehr|date=2014|edition=2|title=Freshwater Algae of North America: Ecology and Classification|publisher=[[Elsevier]]|isbn=978-0-12-385876-4}}</ref><ref name="Seenivasan Sausen Medlin Melkonian 2013 p=e59565">{{Navedi časopis|last=Seenivasan|first=Ramkumar|last2=Sausen|first2=Nicole|last3=Medlin|first3=Linda K.|last4=Melkonian|first4=Michael|date=2013-03-26|title=Picomonas judraskeda Gen. Et Sp. Nov.: The First Identified Member of the Picozoa Phylum Nov., a Widespread Group of Picoeukaryotes, Formerly Known as 'Picobiliphytes'|journal=[[PLOS One]]|volume=8|issue=3|page=e59565|bibcode=2013PLoSO...859565S|doi=10.1371/journal.pone.0059565|pmc=3608682|pmid=23555709|doi-access=free}}</ref> do največjih dreves ([[megaflora]]), kot sta [[obalna sekvoja]] (visoka do 120 m) in kritosemenka ''[[Eucalyptus regnans]]'' (visoka do 100 m).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.conifers.org/cu/Sequoia.php|title=Sequoia sempervirens|website=The Gymnosperm Database|date=2017|accessdate=2017-09-15|archivedate=2016-04-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160401041103/http://www.conifers.org/cu/Sequoia.php}}</ref>

So najrazličnejših oblik in imajo zelo raznovrstne življenjske navade. Tako na primer med rastline uvrščamo na vlažne življenjske razmere prilagojene mahove iz skupine jetrnjakov, pa tudi [[kaktus]]e, ki so sposobni preživeti puščavsko [[suša|sušo]] in vročino. Med rastlinami najdemo [[koruza|koruzo]] in druge zeli, ki končajo svoj življenjski krog [[Enoletnica|v enem samem letu]], in orjaška mamutovčeva drevesa, ki živijo tisoče let. Prav zaradi velike pestrosti oblik so se lahko rastline prilagodile in preživele v različnih okoljih ter naselile skoraj vsa območja našega planeta.

{|class="wikitable sortable"
|+Pestrost živečih oddelkov zelenih rastlin (Viridiplantae) po številu vrst
|-
! style="background:lightgreen" align="center" | Neformalna skupina
! style="background:lightgreen" align="center" | Ime oddelka
! style="background:lightgreen" align="center" | [[Domače ime]]
! style="background:lightgreen" align="center" | Št. živečih vrst
|-
|rowspan="2"  style=vertical-align:top;"| [[Zelene alge]]
| '''[[Chlorophyta]]'''
|style="text-align:left;"| [[zelene alge]] (klorofiti)
|style="text-align:right;"|3800–4300<ref>{{navedi knjigo |last1=Van den Hoek |first1=C. |title=Algae: An Introduction to Phycology' |url=https://archive.org/details/algaeintroductio0000hoek |last2=Mann |first2=D.G. |last3=Jahns |first3=H.M. |publisher=[[Cambridge University Press]]|year=1995 |isbn=0-521-30419-9 |location=Cambridge |pages=[https://archive.org/details/algaeintroductio0000hoek/page/n358 343], 350, 392, 413, 425, 439, & 448}}</ref><ref name=AlgaeBase_Chlorophyta>{{Citation |last1=Guiry |first1=M.D. |last2=Guiry |first2=G.M. |year=2011 |title=AlgaeBase : Chlorophyta |publisher=[[National University of Ireland, Galway]] |url=https://www.algaebase.org/browse/taxonomy/?searching=true&gettaxon=Chlorophyta |access-date=2011-07-26 |name-list-style=amp |archive-url=https://web.archive.org/web/20190913110003/https://www.algaebase.org/browse/taxonomy/?id=97241&-session=abv4:AC1F1E78164b71ADB2VYE18555D5 |archive-date=2019-09-13 |url-status=live }}</ref>
|-
| '''[[Charophyta]]'''
|style="text-align:left;"| [[zelene alge]] (npr. [[lepotke]] & [[parožnice]])
|style="text-align:right;"|2800–6000<ref name=AlgaeBase_Charophyta>{{Citation |last1=Guiry |first1=M.D. |last2=Guiry |first2=G.M. |year=2011 |title=AlgaeBase : Charophyta |publisher=World-wide electronic publication, National University of Ireland, Galway |url=https://www.algaebase.org/browse/taxonomy/?searching=true&gettaxon=Charophyta |access-date=2011-07-26 |name-list-style=amp |archive-url=https://web.archive.org/web/20190913110015/https://www.algaebase.org/browse/taxonomy/?searching=true&gettaxon=Charophyta |archive-date=2019-09-13 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Van den Hoek |first1=C. |title=Algae: An Introduction to Phycology |url=https://archive.org/details/algaeintroductio0000hoek |last2=Mann |first2=D.G. |last3=Jahns |first3=H.M |publisher=[[Cambridge University Press]]|year=1995 |isbn=0-521-30419-9 |location=Cambridge |pages=[https://archive.org/details/algaeintroductio0000hoek/page/n472 457], 463, & 476}}</ref>
|-
|rowspan="3"  style=vertical-align:top;"| [[Bryophyte]] (briofiti)
| '''[[Marchantiophyta]]'''
|style="text-align:left;"| jetrenjaki
|style="text-align:right;"|6000–8000<ref>{{navedi knjigo |last1=Crandall-Stotler |first1=Barbara |title=Bryophyte Biology |last2=Stotler |first2=Raymond E. |publisher=[[Cambridge University Press]]|year=2000 |isbn=0-521-66097-1 |editor-last=Shaw |editor-first=A. Jonathan |location=Cambridge |page=21 |chapter=Morphology and classification of the Marchantiophyta |editor-last2=Goffinet |editor-first2=Bernard}}</ref>
|-
| '''[[Anthocerotophyta]]'''
|style="text-align:left;"| rogovnjaki
|style="text-align:right;"|100–200<ref>{{navedi knjigo |last=Schuster |first=Rudolf M. |title=The Hepaticae and Anthocerotae of North America |publisher=[[Field Museum of Natural History]] |year=1992 |isbn=0-914868-21-7 |volume=VI |location=Chicago |pages=712–713}}</ref>
|-
| '''[[Bryophyta]]'''
|style="text-align:left;"|mahovi
|style="text-align:right;"|12000<ref name="Goffinet & Buck 2004">{{navedi časopis |last=Goffinet |first=Bernard |author2=William R. Buck |year=2004 |title=Systematics of the Bryophyta (Mosses): From molecules to a revised classification |journal=[[Monographs in Systematic Botany]] |volume=98 |pages=205–239 }}</ref>
|-
|rowspan="2"  style="vertical-align:top;"|[[Pteridophyte]]
|[[Lycopodiopsida|Lycopodiophyta]]
|style="text-align:left;"|lisičjakovci
|style="text-align:right;"|1200<ref name="Raven 2005">{{navedi knjigo |last1=Raven |first1=Peter H. |first2=Ray F. |last2=Evert |first3=Susan E. |last3=Eichhorn |year=2005 |title=Biology of Plants |url=https://archive.org/details/biologyofplants00rave_0 |url-access=registration |edition=7th |location=New York |publisher=[[W. H. Freeman and Company]] |isbn=978-0-7167-1007-3 }}</ref>
|-
| '''[[Pteridophyta]]'''
|style="text-align:left;"| praprotnice
|style="text-align:right;"|11000<ref name="Raven 2005" />
|-
|rowspan="5"  style=vertical-align:top;"| [[Spermatophyte]] (semenke)
| '''[[Cycadophyta]]'''
|style="text-align:left;"| sagovci
|style="text-align:right;"|160<ref>{{navedi knjigo |last1=Gifford |first1=Ernest M. |first2=Adriance S. |last2=Foster |year=1988 |title=Morphology and Evolution of Vascular Plants |edition=3rd |page=358 |location=New York |publisher=[[W. H. Freeman and Company]] |isbn=978-0-7167-1946-5 }}</ref>
|-
| '''[[Ginkgophyta]]'''
|style="text-align:left;"|ginkovci
|style="text-align:right;"|1<ref>{{navedi knjigo |last1=Taylor |first1=Thomas N. |first2=Edith L. |last2=Taylor |year=1993 |title=The Biology and Evolution of Fossil Plants |page=636 |location=New Jersey |publisher=[[Prentice Hall]] |isbn=978-0-13-651589-0 }}</ref>
|-
| '''[[Pinophyta]]'''
|style="text-align:left;"|iglavci
|style="text-align:right;"|630<ref name="Raven 2005" />
|-
| '''[[Gnetophyta]]'''
|style="text-align:left;"| gnetovci
| align="right" | 70<ref name="Raven 2005" />
|-
| '''[[Magnoliophyta]]'''
|style="text-align:left;"|cvetnice
|style="text-align:right;"|258650<ref>International Union for Conservation of Nature and Natural Resources, 2006. ''[https://www.iucnredlist.org/ IUCN Red List of Threatened Species:Summary Statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140627094911/https://www.iucnredlist.org/ |date=2014-06-27 }}''</ref>
|}

Poimenovanje rastlin urejata [[Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline]]<ref>{{navedi splet |title=International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants |url=https://www.iapt-taxon.org/nomen/main.php |access-date=2023-03-04 |website=www.iapt-taxon.org }}</ref> in [[International Code of Nomenclature for Cultivated Plants|Mednarodni kodeks nomenklature gojenih rastlin]].<ref>{{navedi knjigo |last=Gledhill |first=D. |url=https://books.google.com/books?id=NJ6PyhVuecwC&dq=international+code+of+nomenclature+for+cultivated+plants&pg=PA26 |title=The Names of Plants |publisher=[[Cambridge University Press]] |year=2008 |pages=26 |isbn=978-0-5218-6645-3 }}</ref>

=== Evolucijska zgodovina ===
Predniki kopenskih rastlin so se razvili v vodi. Pred približno 1,2 milijarde let so se na kopnem pojavile preproste alge, vendar so se prve kopenske rastline pojavile šele v [[ordovicij]]u, pred približno 450 milijoni let. Te rastline so imele raven organizacije podobno današnjim mahovom.<ref>{{Navedi časopis|last=Taylor|first=Thomas N.|date=November 1988|title=The Origin of Land Plants: Some Answers, More Questions|journal=[[Taxon (journal)|Taxon]]|volume=37|issue=4|pages=805–833|doi=10.2307/1222087|jstor=1222087}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Ciesielski|first=Paul F.|title=Transition of plants to land|url=https://www.clas.ufl.edu/users/pciesiel/gly3150/plant.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080302040410/https://www.clas.ufl.edu/users/pciesiel/gly3150/plant.html|archivedate=2008-03-02}}</ref> Vendar pa fosili organizmov s sploščeno [[Steljka|steljko]] v [[predkambrij]]skih kamninah nakazujejo, da so večcelični sladkovodni evkarionti obstajali že pred več kot milijardo let.<ref>{{Navedi časopis|last=Strother|first=Paul K.|last2=Battison|first2=Leila|last3=Brasier|first3=Martin D.|last4=Wellman|first4=Charles H.|date=2011-05-26|title=Earth's earliest non-marine eukaryotes|url=https://www.researchgate.net/publication/51048998|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=473|issue=7348|pages=505–509|bibcode=2011Natur.473..505S|doi=10.1038/nature09943|pmid=21490597}}</ref>

Primitivne kopenske rastline so se začele hitreje razvijati v poznem [[silur]]ju, pred približno 420 milijoni let. Med fosili iz tega časa najdemo briofite, lisičjakovce in praproti.<ref>{{Navedi knjigo|last=Crang|first=Richard|url=https://books.google.com/books?id=tt58DwAAQBAJ&q=plant+anatomy+a+concept-based+approach+to+the+structure+of+seed+plants|title=Plant Anatomy: A Concept-Based Approach to the Structure of Seed Plants|last2=Lyons-Sobaski|first2=Sheila|last3=Wise|first3=Robert|publisher=Springer|year=2018|pages=17|isbn=9783319773155}}</ref> Njihova zgradba je dobro ohranjena v fosilih iz zgodnjega [[Devon (geološka doba)|devonskega]] fosilnega depozita [[Rhynie chert]]. Te zgodnje rastline so se ohranile tako, da so okamenele v [[roženec|rožencu,]] ki je nastal v vulkanskih vročih vrelcih, bogatih s kremenom.<ref name="GarwoodOliver2019">{{Navedi časopis|last=Garwood|first=Russell J.|last2=Oliver|first2=Heather|last3=Spencer|first3=Alan R. T.|year=2019|title=An introduction to the Rhynie chert|url=https://www.research.manchester.ac.uk/portal/en/publications/an-introduction-to-the-rhynie-chert(19df3309-02af-4d25-b75b-1299cf541fac).html|journal=[[Geological Magazine]]|volume=157|issue=1|pages=47–64|doi=10.1017/S0016756819000670}}</ref>

Do konca devona so rastline razvile skoraj vse osnovne značilnosti, ki jih poznamo danes, vključno s koreninami, listi in [[Ksilem|sekundarnim lesom]] v drevesih, kot je ''[[Archaeopteris]]''.<ref>{{Navedi časopis|last=Beck|first=C. B.|year=1960|title=The identity of Archaeopteris and Callixylon|journal=Brittonia|volume=12|issue=4|pages=351–368|bibcode=1960Britt..12..351B|doi=10.2307/2805124|jstor=2805124}}</ref><ref name="Rothwelletal989">{{Navedi časopis|last=Rothwell|first=G. W.|last2=Scheckler|first2=S. E.|last3=Gillespie|first3=W. H.|year=1989|title=''Elkinsia'' gen. nov., a Late Devonian gymnosperm with cupulate ovules|journal=[[Botanical Gazette]]|volume=150|issue=2|pages=170–189|doi=10.1086/337763|jstor=2995234}}</ref> V [[karbon]]u so se razvili gozdovi v močvirjih, kjer so prevladovali lisičjakovci in preslice, ki so lahko dosegali velikost dreves. Pojavile so se zgodnje [[golosemenke]], prve [[semenke]].<ref>{{Navedi splet|title=Plants|url=https://www.bgs.ac.uk/discovering-geology/fossils-and-geological-time/plants-2/|accessdate=2023-03-09|website=[[British Geological Survey]]}}</ref> [[Permsko-triasno izumrtje]] je močno spremenilo ekosisteme.<ref name="McElwain Punyasena 2007 pp. 548–557">{{Navedi časopis|last=McElwain|first=Jennifer C.|last2=Punyasena|first2=Surangi W.|year=2007|title=Mass extinction events and the plant fossil record|journal=[[Trends in Ecology & Evolution]]|volume=22|issue=10|pages=548–557|bibcode=2007TEcoE..22..548M|doi=10.1016/j.tree.2007.09.003|pmid=17919771}}</ref> To je morda bil začetek razvoja [[Kritosemenke|cvetnic]] v [[trias]]u (pred približno 200 milijoni let).<ref name="Friedman-2009">{{Navedi časopis|last=Friedman|first=William E.|date=January 2009|title=The meaning of Darwin's "abominable mystery"|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.3732/ajb.0800150|journal=[[American Journal of Botany]]|volume=96|issue=1|pages=5–21|doi=10.3732/ajb.0800150|pmid=21628174}}</ref><ref name="Berendse Scheffer 2009 pp. 865–872">{{Navedi časopis|last=Berendse|first=Frank|last2=Scheffer|first2=Marten|year=2009|title=The angiosperm radiation revisited, an ecological explanation for Darwin's 'abominable mystery'|journal=[[Ecology Letters]]|volume=12|issue=9|pages=865–872|bibcode=2009EcolL..12..865B|doi=10.1111/j.1461-0248.2009.01342.x|pmc=2777257|pmid=19572916}}</ref><ref name="Herendeen-2017">{{Navedi časopis|last=Herendeen|first=Patrick S.|last2=Friis|first2=Else Marie|last3=Pedersen|first3=Kaj Raunsgaard|last4=Crane|first4=Peter R.|date=2017-03-03|title=Palaeobotanical redux: revisiting the age of the angiosperms|url=https://rdcu.be/c0Zhm|journal=[[Nature Plants]]|volume=3|issue=3|pages=17015|doi=10.1038/nplants.2017.15|pmid=28260783}}</ref> [[Iglavci]] so se širili od poznega triasa naprej in so v [[Jura|juri]] postali prevladujoč del flore.<ref>{{Navedi časopis|last=Atkinson|first=Brian A.|last2=Serbet|first2=Rudolph|last3=Hieger|first3=Timothy J.|last4=Taylor|first4=Edith L.|date=October 2018|title=Additional evidence for the Mesozoic diversification of conifers: Pollen cone of Chimaerostrobus minutus gen. et sp. nov. (Coniferales), from the Lower Jurassic of Antarctica|journal=[[Review of Palaeobotany and Palynology]]|volume=257|pages=77–84|bibcode=2018RPaPa.257...77A|doi=10.1016/j.revpalbo.2018.06.013|doi-access=free}}</ref><ref name="Leslie etal-2018">{{Navedi časopis|last=Leslie|first=Andrew B.|last2=Beaulieu|first2=Jeremy|last3=Holman|first3=Garth|last4=Campbell|first4=Christopher S.|last5=Mei|first5=Wenbin|last6=Raubeson|first6=Linda R.|last7=Mathews|first7=Sarah|date=September 2018|title=An overview of extant conifer evolution from the perspective of the fossil record|journal=[[American Journal of Botany]]|volume=105|issue=9|pages=1531–1544|doi=10.1002/ajb2.1143|pmid=30157290|doi-access=free}}</ref><gallery class="center" mode="nolines" heights="175px" widths="175px">
Slika:Rhynia_stem.jpg|alt=Cross-section of a stem of Rhynia, an early land plant, preserved in Rhynie chert from the early Devonian|Prečni prerez stebla ''[[Rhynia]]'', zgodnje kopenske rastline, ohranjene v [[Rhynie chert]] iz zgodnjega [[Devon (geološka doba)|devona]].
Slika:Devonianscene-green.jpg|alt=By the Devonian, plants had adapted to land with roots and woody stems.|Do [[Devon (geološka doba)|devona]] so se rastline s koreninami in olesenelimi stebli prilagodile kopnemu.
Slika:Asterophyllites_Equisetiformis.jpg|alt=In the Carboniferous, horsetails such as Asterophyllites proliferated in swampy forests.|V [[karbon]]u so se [[presličevke|preslice]], kot je ''Asterophyllites,'' razmnoževale v močvirnih gozdovih.
Slika:Petrified_Araucaria_cone.jpg|alt=Conifers became diverse and often dominant in the Jurassic. Cone of Araucaria mirabilis.|[[Iglavci]] so v [[Jura|juri]] postali raznovrstni in pogosto prevladujoči. Storž ''[[Araucaria mirabilis]]''.
Slika:Sagaria_cilentana_(cropped).jpg|alt=Adaptive radiation in the Cretaceous created many flowering plants, such as Sagaria in the Ranunculaceae.|[[Adaptivna radiacija]] v [[Kreda|kredi]] je ustvarila številne [[Kritosemenke|cvetoče rastline]], kot je ''[[Sagaria]]'' v [[Zlatičevke|zlatičevkah]].
</gallery>

===Filogenija===
Leta 2019 so znanstveniki predlagali [[Filogenija|filogenetsko drevo]], ki temelji na [[Dednina|genomih]] in [[transkriptom]]ih 1153 rastlinskih vrst.<ref name="1000plants">{{Navedi časopis|last=Leebens-Mack|first=M.|last2=Barker|first2=M.|last3=Carpenter|first3=E.|last4=Deyholos|first4=M. K.|author-link4=Michael Deyholos|last5=Gitzendammer|first5=M. A.|last6=Graham|first6=S.W.|last7=Grosse|first7=I.|last8=Li|first8=Zheng |display-authors=3|year=2019|title=One thousand plant transcriptomes and the phylogenomics of green plants|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=574|issue=7780|pages=679–685|doi=10.1038/s41586-019-1693-2|pmc=6872490|pmid=31645766|doi-access=free}}</ref> Uvrstitev skupin alg podpirajo filogenetske analize, ki temeljijo na sekvenciranih genomih vrst iz družin [[Mesostigmatophyceae]] in [[Chlorokybophyceae]]. Ta analiza obravnava tako »klorofitne alge« in »streptofitne alge« kot [[Parafilija|parafiletski skupini]] (navpične črte poleg diagrama filogenetskega drevesa), saj so kopenske rastline evolucijsko izšle iz teh skupin.<ref name="MvirideGenome1">{{Navedi časopis|last=Liang|first=Zhe|display-authors=etal|year=2019|title=Mesostigma viride Genome and Transcriptome Provide Insights into the Origin and Evolution of Streptophyta|journal=[[Advanced Science]]|volume=7|issue=1|pages=1901850|doi=10.1002/advs.201901850|pmc=6947507|pmid=31921561|doi-access=free}}</ref><ref name="Mv_and_Ca_Genomes">{{Navedi časopis|last=Wang|first=Sibo|display-authors=etal|year=2020|title=Genomes of early-diverging streptophyte algae shed light on plant terrestrialization|journal=Nature Plants|volume=6|issue=2|pages=95–106|doi=10.1038/s41477-019-0560-3|pmc=7027972|pmid=31844283|doi-access=free}}</ref> Razvrstitev Bryophyta podpirajo tako Puttick ''et al.'' 2018,<ref name="Puttick2018">{{navedi časopis |last1=Puttick |first1=Mark |display-authors=etal |title=The Interrelationships of Land Plants and the Nature of the Ancestral Embryophyte |journal=[[Current Biology]] |volume=28 |issue=5 |year=2018 |pages=733–745 |doi=10.1016/j.cub.2018.01.063 |pmid=29456145|doi-access=free |bibcode=2018CBio...28E.733P |hdl=10400.1/11601 |hdl-access=free }}</ref> kot tudi novejše filogenetske analize, ki vključujejo sekvencirane genome rogovnjakov.<ref name="HornwortGenome1">{{navedi časopis |last1=Zhang |first1=Jian |display-authors=etal |title=The hornwort genome and early land plant evolution |journal=Nature Plants |volume=6 |issue=2 |year=2020 |pages=107–118 |doi=10.1038/s41477-019-0588-4|pmid=32042158 |pmc=7027989 |doi-access=free }}</ref><ref name="HornwortGenome2">{{navedi časopis |last1=Li |first1=Fay Wei |display-authors=etal |title=Anthoceros genomes illuminate the origin of land plants and the unique biology of hornworts |journal=Nature Plants |volume=6 |issue=3 |year=2020 |pages=259–272 |doi=10.1038/s41477-020-0618-2|pmid=32170292 |pmc=8075897 |doi-access=free }}</ref>

{{clade|style=font-size:90%;line-height:80%;
|grouplabel1={{clade labels |label1="klorofitne alge"<!--not a clade, paraphyletic-->|top1=15%
                            |label2="streptofitne alge"<!--not a clade, paraphyletic-->|top2=33%}}
|label1=[[Archaeplastida]]
|1={{clade
  |1=[[Rhodophyta]] (rdeče alge) [[File:Chondrus crispus - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-034 (single).jpg|50px]]
  |2={{clade
    |1=[[Glaucophyta]] (glavkofiti) [[File:Glaucocystis nostochinearum.jpg|50px]]
    |label2=[[Viridiplantae]]
    |sublabel2= (zelene rastline)
    |2={{clade
      |1=[[Chlorophyta]] [[File:Volvox sp.png|50px]] |bar1=darkgreen
      |2={{clade
        |1=[[Prasinococcaceae|Prasinococcales]]  |bar1=darkgreen
        |2=&nbsp; |state2=none |style2=font-size:50%;line-height:50%; <!-- spacer -->
        |3={{clade
          |1= {{clade
            |1=[[Mesostigmatophyceae]]|bar1=blue
            |2={{clade
              |1=[[Chlorokybophyceae]]|bar1=blue
              |2=''[[Spirotaenia]]'' [[File:Spirotaenia condensata.jpg|30px]] |bar2=blue
              }}
            }}
          |2={{clade
            |1=[[Klebsormidiophyceae|Klebsormidiales]] [[File:Klebsormidium bilatum Belgium (14759117646).jpg|50px]] |bar1=blue
            |2={{clade
              |1=''[[Chara]]'' (parožnice) [[File:CharaGlobularis.jpg|40px]] |bar1=blue
              |2={{clade
                |1=[[Coleochaetophyceae|Coleochaetales]]|bar1=blue
                |2={{clade
                  |label1=[[Zygnematophyceae]]
                  |1=[[File:The freshwater alga Spirogyra.jpg|50px]] |bar1=blue
                  |label2=[[Embryophyte]]s
                  |sublabel2= (kopenske rastline)
                  |2={{clade
                     |label1="[[Bryophyte]]"<!--note that Bryophyta=Mosses only-->
                     |1={{clade
                        |1=[[Rogovnjaki]] [[File:Phaeoceros laevis 48205337 (white background).jpg|40px]]
                        |label2=[[Setaphyta|Setaphyte]]s
                        |2={{clade
                          |1=[[Marchantiophyta|Jetrenjaki]] [[File:Conocephalum conicum (e, 144739-474742) 1022.jpg|50px]]
                          |2=[[Mahovi]] [[File:WWB-0265-127-Polytrichum formosum.png|20px]]
                         }}
                       }}
                     |label2=[[Tracheophyte]]s
                     |2={{clade
                      |1=[[Lisičjaki]] [[File:Lycopodium clavatum - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-219 (extracted).jpg|50px]]
                      |label2=[[Euphyllophyte]]s
                      |2={{clade
                        |label1=[[Praprotnice]]
                        |1=[[File:California Arena Point fern.jpg|50px]]
                        |label2=[[Spermatophyte]]
                        |sublabel2= (semenke)
                        |2={{clade
                          |1=[[Golosemenke]] [[File:PIH 1830 Scots Pine (Pinus sylvestris) graft clone collection in Röykkä Finland.jpg|40px]]
                          |2=[[Kritosemenke]] [[File:160 Ranunculus repens.jpg|50px]]
                         }}
                       }}
                     }}
                   }}
                 }}
               }}
             }}
           }}
         }}
       }}
     }}
   }}
 }}
}}

== Fiziologija rastlin ==

=== Rastlinske celice ===
{{Glavni|Rastlinska celica}}
[[Slika:Plant cell structure svg 2 sl.svg|thumb|250x250px|Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli]]Rastlinske celice imajo posebne lastnosti, ki jih druge evkariontske celice (kot so živalske) nimajo. Med te lastnosti sodijo velika, z vodo napolnjena osrednja [[vakuola]], [[kloroplast]]i in močna, prožna [[celična stena]], ki je izven [[Celična membrana|celične membrane]]. Kloroplasti so [[simbiogeneza|nastali iz nekdanje simbioze]] med nefotosintetsko celico in fotosintetskimi [[Modrozelene cepljivke|cianobakterijami]]. Celična stena, ki je večinoma zgrajena iz [[Celuloza|celuloze]], omogoča rastlinski celici, da se [[Turgor|napolni z vodo]], ne da bi počila. Vakuola rastlinski celici omogoča, da spreminja svojo velikost, medtem ko količina [[Citoplazma|citoplazme]] ostaja enaka.<ref>{{Navedi splet|title=Plant Cells, Chloroplasts, and Cell Walls|url=https://www.nature.com/scitable/topicpage/plant-cells-chloroplasts-and-cell-walls-14053956/|website=Scitable by Nature Education|accessdate=2023-03-07}}</ref>

=== Zgradba rastlin ===
{{Nadaljnje informacije|Anatomija rastlin|Morfologija rastlin}}
[[Slika:Plant_Anatomy.svg|sličica|Anatomija semenke. 1. Sistem [[Poganjek|poganjkov]]. 2. [[Korenina|Koreninski]] sistem. 3. [[Hipokotil]]. 4. [[Brst]]. 5. [[List]]na ploskev. 6. Internodij. 7. [[Zalistni brst]]. 8. [[listni pecelj|Pecelj]]. 9. Steblo 10. Kolence. 11. [[Korenina#Glavna (primarna) korenina|Glavna korenina]]. 12. Stranske korenine. 13. Koreninski vrh. 14. [[Korenina#Koreninska čepica|Koreninska čepica]]]]Večina rastlin je [[Mnogoceličar|mnogoceličnih]]. Rastlinske celice se diferencirajo v različne tipe celic, ki tvorijo tkiva, kot je [[žilno tkivo|prevajalno tkivo]] s specializiranim [[ksilem]]om in [[floem]]om v listnih žilah in [[Steblo|steblih]], ter organe z različnimi fiziološkimi funkcijami. [[Korenina|Korenine]] absorbirajo vodo in minerale, stebla zagotavljajo oporo ter prenašajo vodo in sintetizirane molekule, [[list]]i omogočajo fotosintezo, [[cvet]]ovi pa so namenjeni razmnoževanju.<ref>{{Navedi splet|last=Farabee|first=M. C.|title=Plants and their Structure|url=http://www.emc.maricopa.edu/faculty/farabee/biobk/BioBookPLANTANAT.html|publisher=Maricopa Community Colleges|accessdate=2023-03-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061022174416/http://www.emc.maricopa.edu/faculty/farabee/biobk/BioBookPLANTANAT.html|archivedate=2006-10-22}}</ref>

[[Rastlinski list|Listi]] so za rastline nekakšne tovarne za predelavo hrane. V listnih celicah so telesca, imenovana [[kloroplast]]i, kjer se s postopkom fotosinteze prideluje hrana. Kloroplasti vsebujejo zeleno snov, imenovano [[klorofil]], ki daje rastlinam zelen videz. Rastline za fotosintezo potrebujejo [[voda|vodo]] in [[ogljikov dioksid]]. Voda se dovaja po steblu v liste skozi osrednjo žilo in žilice. Odprtine na površju listov – [[listna reža|listne reže]], omogočajo [[Transpiracija|izhlapevanje vode]] in sprejemanje ali sproščanje [[kisik]]a. Listi rastlin so oblikovani zelo različno.

[[Cvet]]ovi vsebujejo razmnoževalne organe rastline, dele, s katerimi bo pridelala [[seme]]na, iz katerih bodo potem vzniknile nove rastline. Razmnoževalne organe obdajajo in varujejo venčni in čašni listi. Venčni listi so pogosto živo obarvani in dehteči, da privabljajo [[žuželke]], [[ptice]] in druge živali, ki imajo pomembno vlogo pri razmnoževanju rastlin.

[[Steblo]] nosi liste in dovaja vodo iz [[korenina|korenin]] po njem se pretaka voda in hrana. Vsebuje svežnje cevk, ki jim pravimo žilno tkivo. Ločimo dve vrsti cevk: [[ksilem]]ske (vodovodne) za dovajanje vode in [[floem]]ske (sitaste) za dovajanje raztopljenih hranljivih snovi. Rastlina raste od končnega popka na vrhu vsakega stebla.

[[Korenina|Korenine]] zasidrajo rastlino v zemlji ter iz [[prst (pedologija)|prsti]] srkajo vodo in raztopljene mineralne snovi. Tako kot steblo so sestavljene iz žilnega tkiva. Prekrivajo jih tanki laski, skozi katere prihaja voda v korenine, nekatere rastline, kot na primer [[korenje]], [[redkvica]] in [[repa]], imajo le glavno korenino, v kateri shranjujejo hranljive snovi. Obdajajo jo manjše sekundarne korenine. Druge rastline imajo številne tanke, vlaknate korenine.

=== Fotosinteza ===
{{glavni|Fotosinteza}}
[[Slika:Leaf_1_web.jpg|sličica|250x250_pik|List je pomemben del tvorjenja fotosinteze]]
Fotosinteza je proces, s katerim zelene rastline pridelujejo hrano v svojih listih. Med fotosintezo se voda in ogljikov dioksid spreminjata v [[saharoza|saharozo]] in kisik. Saharoza je hrana rastlin. Rastline ne potrebujejo vsega kisika, ki ga pridelajo med fotosintezo, tako da se ga nekaj sprošča v ozračje.<ref name="Reinhard Planavsky Olson Lyons 20162">{{Navedi časopis|last=Reinhard|first=Christopher T.|last2=Planavsky|first2=Noah J.|last3=Olson|first3=Stephanie L.|last4=Lyons|first4=Timothy W.|last5=Erwin|first5=Douglas H.|display-authors=3|date=2016-07-25|title=Earth's oxygen cycle and the evolution of animal life|journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|Proceedings of the National Academy of Sciences]]|volume=113|issue=32|pages=8933–8938|bibcode=2016PNAS..113.8933R|doi=10.1073/pnas.1521544113|pmc=4987840|pmid=27457943|doi-access=free}}</ref><ref name="behrenfeld2">{{Navedi časopis|last=Field|first=C. B.|last2=Behrenfeld|first2=M. J.|last3=Randerson|first3=J. T.|last4=Falkowski, P.|year=1998|title=Primary production of the biosphere: Integrating terrestrial and oceanic components|url=https://www.escholarship.org/uc/item/9gm7074q|url-status=live|journal=[[Science (journal)|Science]]|volume=281|issue=5374|pages=237–240|bibcode=1998Sci...281..237F|doi=10.1126/science.281.5374.237|pmid=9657713|archive-url=https://web.archive.org/web/20180925215921/https://escholarship.org/uc/item/9gm7074q|archive-date=2018-09-25|access-date=2018-09-10}}</ref><ref name="Tivy 20142">{{Navedi knjigo|last=Tivy|first=Joy|title=Biogeography: A Study of Plants in the Ecosphere|date=2014|isbn=978-1-317-89723-1|oclc=1108871710|pages=31, 108–110|publisher=Routledge}}</ref> Fotosintezo poganja energija sonca. Klorofil, ki je zelena snov v listih rastlin, vsrkava [[Energija|energijo]] [[Sončna svetloba|sončne svetlobe]] in jo spreminja v [[Kemična energija|kemično energijo]]. Kemijska enačba za fotosintezo je:<ref>{{Navedi splet|last=Newton|first=John|title=What Is the Photosynthesis Equation?|url=https://sciencing.com/photosynthesis-equation-6962557.html|website=Sciencing|date=2023-03-04|accessdate=2023-03-07}}</ref>

<chem>6CO2{} + 6H2O{} ->[\text{svetloba}] C6H12O6{} + 6O2{}</chem>

Rastline potrebujejo vodo za fotosintezo in tudi kot nadomestek za tekočino, izgubljeno s [[Transpiracija|transpiracijo]]. Če rastlinske celice nimajo dovolj vode, rastlina oveni. Rastline črpajo vodo iz prsti, voda pa vsebuje tudi mineralne snovi, ki jih rastline potrebujejo za rast.

Rastline, ki so sekundarno prevzele parazitski način življenja, lahko izgubijo gene, vključene v fotosintezo in proizvodnjo klorofila.<ref name="Qu-etal-20192">{{Navedi časopis|last=Qu|first=Xiao-Jian|last2=Fan|first2=Shou-Jin|last3=Wicke|first3=Susann|last4=Yi|first4=Ting-Shuang|date=2019|title=Plastome reduction in the only parasitic gymnosperm ''Parasitaxus'' is due to losses of photosynthesis but not housekeeping genes and apparently involves the secondary gain of a large inverted repeat|journal=Genome Biology and Evolution|volume=11|issue=10|pages=2789–2796|doi=10.1093/gbe/evz187|pmc=6786476|pmid=31504501}}</ref>

=== Tropizem ===
Rastline so občutljive za različne dražljaje. Načinu, kako se rastline obračajo ali rastejo proti dražljajem (ali proč od njih), pravimo [[tropizem]].<ref>{{navedi knjigo|last=Darwin|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=g3BKAAAAMAAJ|title=The Power of Movement in Plants|date=1900|publisher=Appleton|language=en}}</ref>

Glede na tip dražljaja poznamo več vrst tropizmov. Nekateri izmed njih so:

* aerotropizem – rast rastlin proti [[Veter|vetru]] ali stran od njega<ref>{{navedi splet|title=Aerotropism|url=https://www.merriam-webster.com/medical/aerotropism|access-date=2022-04-22|website=[[Merriam Webster]]}}</ref> ali rast podzemnih organov rastline proti dobro prezračenemu predelu tal;<ref name="c986">{{navedi splet | title=Botanični terminološki slovar | website=ZRC SAZU | url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=aerotrop%C3%ADzem  | access-date=2025-02-15}}</ref>
* fototropízem – rast rastlin proti usmerjenemu viru svetlobe;<ref name="l770">{{navedi splet | title=Botanični terminološki slovar | website=ZRC SAZU | url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=fototrop%C3%ADzem | access-date=2025-02-15}}</ref> 
* hidrotropizem – rast korenin proti bolj mokrim predelom tal;<ref>{{navedi časopis|last1=Cassab|first1=Gladys I.|last2=Eapen|first2=Delfeena|last3=Campos|first3=María Eugenia|date=2013-01-01|title=Root hydrotropism: An update|journal=American Journal of Botany|language=en|volume=100|issue=1|pages=14–24|doi=10.3732/ajb.1200306|issn=0002-9122|pmid=23258371}}</ref><ref name="s940">{{navedi splet | title=Botanični terminološki slovar | website=ZRC SAZU | url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=higrotrop%C3%ADzem  | access-date=2025-02-15}}</ref>
* gravitropizem – rast glavne korenine v smeri težnosti, poganjkov pa v nasprotni smeri.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Plant tropisms - Plant and animal hormones|url=https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/z98p34j/revision/3|access-date=2022-04-22|website=[[BBC Bitesize]]}}</ref><ref name="r861">{{navedi splet | title=Botanični terminološki slovar | website=ZRC SAZU | url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=gravitrop%C3%ADzem | language=sl | access-date=2025-02-15}}</ref>

=== Rast in obnova ===
Rast rastline je določena z medsebojnim vplivom njenega [[Dednina|genoma]] ter fizičnega in živega okolja.<ref name="Baucom Heath Chambers 2020 pp. 175–1782">{{Navedi časopis|last=Baucom|first=Regina S.|last2=Heath|first2=Katy D.|last3=Chambers|first3=Sally M.|year=2020|title=Plant–environment interactions from the lens of plant stress, reproduction, and mutualisms|journal=[[American Journal of Botany]]|publisher=Wiley|volume=107|issue=2|pages=175–178|doi=10.1002/ajb2.1437|pmc=7186814|pmid=32060910}}</ref> Dejavniki fizičnega ali abiotskega okolja vključujejo [[Temperatura|temperaturo]], [[Voda|vodo]], svetlobo, [[ogljikov dioksid]] in [[Hranilo|hranila]] v tleh.<ref>{{Navedi splet|title=Abiotic Factors|url=https://education.nationalgeographic.org/resource/resource-library-abiotic-factor/|publisher=National Geographic|accessdate=2023-03-07}}</ref> Biotski dejavniki, ki vplivajo na rast rastlin, so gostota rasti, paša, koristne simbiontske bakterije in glive ter napadi žuželk ali [[Patologija rastlin|rastlinske bolezni]].<ref name="Bareja 20222">{{Navedi splet|last=Bareja|first=Ben|title=Biotic Factors and Their Interaction With Plants|url=https://www.cropsreview.com/biotic-factors/|website=Crops Review|accessdate=2023-03-07|date=2022-04-10}}</ref>

Zmrzal in dehidracija lahko poškodujeta ali ubijeta rastline. Nekatere rastline imajo v citoplazmi [[Protizmrzovalni protein|proteine proti zmrzali]], [[Protein vročinskega šoka|proteine vročinskega šoka]] in sladkorje, ki jim omogočajo prenašanje teh obremenitev.<ref name="Ambroise Legay Guerriero Hausman 2019 pp. 3–202">{{Navedi časopis|last=Ambroise|first=Valentin|last2=Legay|first2=Sylvain|last3=Guerriero|first3=Gea|last4=Hausman|first4=Jean-Francois|last5=Cuypers|first5=Ann|last6=Sergeant|first6=Kjell|display-authors=3|date=2019-10-18|title=The Roots of Plant Frost Hardiness and Tolerance|journal=Plant and Cell Physiology|volume=61|issue=1|pages=3–20|doi=10.1093/pcp/pcz196|pmc=6977023|pmid=31626277}}</ref> Rastline so nenehno izpostavljene različnim fizičnim in biotskim stresom, ki povzročajo [[DNK|poškodbe DNK]], vendar lahko večino teh poškodb prenesejo in popravijo.<ref name="pmid187070202">{{Navedi časopis|last=Roldán-Arjona, T.|last2=Ariza, R. R.|year=2009|title=Repair and tolerance of oxidative DNA damage in plants|url=https://zenodo.org/record/897726|url-status=live|journal=[[Mutation Research (journal)|Mutation Research]]|volume=681|issue=2–3|pages=169–179|bibcode=2009MRRMR.681..169R|doi=10.1016/j.mrrev.2008.07.003|pmid=18707020|archive-url=https://web.archive.org/web/20170923050705/https://zenodo.org/record/897726|archive-date=2017-09-23|access-date=2017-09-22}}</ref>

=== Razmnoževanje rastlin ===
{{Glavni|Razmnoževanje rastlin}}
Rastline se [[razmnoževanje|razmnožujejo]], da ustvarijo potomce, bodisi [[spolno razmnoževanje|spolno]], ki pri čemer sodelujejo [[gameta|gamete]], bodisi [[nespolno razmnoževanje|nespolno]] z običajno rastjo. Mnoge rastline uporabljajo oba mehanizma.<ref name="Yang Kim 2016">{{navedi časopis |last1=Yang |first1=Yun Young |last2=Kim |first2=Jae Geun |title=The optimal balance between sexual and asexual reproduction in variable environments: a systematic review |journal=Journal of Ecology and Environment |volume=40 |issue=1 |date=2016-11-24 |doi=10.1186/s41610-016-0013-0 |s2cid=257092048 |hdl=10371/100354 |hdl-access=free |doi-access=free }}</ref>

==== Spolno razmnoževanje ====
[[Slika:Metageneza rastlin.svg|Menjavanje spolne in nespolne generacije|thumb|250px]]
Pri spolnem razmnoževanju imajo rastline zapletene življenjske cikle, ki vključujejo [[Metageneza|menjavo generacij]] (metagenezo). Ena generacija je [[sporofit]], [[Diploidija|diploiden]] (z 2 nizoma [[kromosom]]ov) in tvori naslednjo generacijo, [[gametofit]], ki je [[Haploidija|haploiden]] (z enim nizom kromosomov). Nekatere rastline se razmnožujejo tudi nespolno s [[spora]]mi. Pri nekaterih necvetočih rastlinah, kot so mahovi, večino vidnega dela rastline predstavlja spolni gametofit,<ref>{{Navedi splet|title=How Do Plants With Spores Reproduce?|url=https://sciencing.com/plants-spores-reproduce-4568855.html|website=Sciencing|date=2018-04-23|accessdate=2023-03-07}}</ref> medtem ko pri semenkah (golosemenkah in cvetnicah) večino vidne rastline tvori sporofit,  gametofit pa je zelo majhen. Cvetnice se spolno razmnožujejo s cvetovi, ki vsebujejo moške in ženske dele. Ti so lahko v istem ([[reproduktivna morfologija rastlin|hermafroditnem]]) cvetu, v različnih cvetovih iste rastline ali [[Dvodomnost|na različnih rastlinah]]. [[Prašnik]]i proizvajajo [[pelod]], ki proizvaja moške spolne celice. Te vstopijo v [[semenska zasnova|semensko zasnovo,]] da oplodijo jajčno celico ženskega gametofita. Oploditev poteka znotraj [[Plodni list|plodnih listov]] ali [[plodnica|plodnic]], ki se razvijejo v [[Sadje|plodove]] s [[seme]]ni. Plodovi se lahko razširjajo kot celota ali pa se odprejo in [[razširjanje semen|sprostijo posamezna semena]].<ref>{{Navedi časopis|last=Barrett|first=S. C. H.|year=2002|title=The evolution of plant sexual diversity|url=http://labs.eeb.utoronto.ca/barrett/pdf/schb_189.pdf|url-status=dead|journal=Nature Reviews Genetics|volume=3|issue=4|pages=274–284|doi=10.1038/nrg776|pmid=11967552|archive-url=https://web.archive.org/web/20130527102011/http://labs.eeb.utoronto.ca/barrett/pdf/schb_189.pdf|archive-date=2013-05-27|access-date=2023-03-07}}</ref>

===== Razvoj semena =====
Cvetovi vsebujejo razmnoževalne organe, se pravi dele, ki razvijajo moške in ženske spolne celice. Delom, ki vsebujejo moške celice, pravimo [[prašnik]]i, tistim, ki vsebujejo ženske celice, pa [[pestič]]i. Nekatere rastline imajo le po en pestič v vsakem cvetu, druge, kot na primer [[zlatica]], pa jih imajo več. Znotraj vsakega pestiča je [[plodnica]], ki vsebuje eno ali več plodnih zasnov, to je ženskih celic, vsak pestič ima lepljiv vrh, ki mu pravimo brazda. V prašnikih nastaja na tisoče manjših zrn, ki jim pravimo [[pelod]], in vsako zrno vsebuje moško spolno celico. Peclji prašnikov se imenujejo prašne niti, vrhovi pa prašnice. V prašnicah so pelodne vrečice, v katerih nastaja [[cvetni prah]], ko je ta nared, se vrečice razpočijo.

===== Oprašitev =====
Za nastanek semena mora pelod potovati od prašnikov do brazde drugega cveta istega tipa. Temu pravimo [[opraševanje|oprašitev]]. Pelod od cveta do cveta lahko prenašajo [[žuželke]], [[netopirji]], ptice ali [[veter]]. Žuželke obiskujejo cvetove, da zbirajo [[nektar]], sladko tekočino, ki nastaja na dnu venčnih listov. Ko pristanejo na cvetu, se pelod prilepi nanje. Ko obiščejo naslednji cvet, se pelod otre na brazdi, se pravi na vrhu plodnega lista. Za cvetove, ki jih oprašijo žuželke, so bolj ali manj značilni živobarvni venčni listi in vonj, ki žuželke privlači. Venčni listi imajo pogosto vzorce, ki usmerjajo žuželke k nektarju, in jim pravimo medeni vodniki. Cvetovi, ki jih opraši veter, na primer cvetovi [[evkaliptus|evkalipta]], imajo venčne liste in ne izločajo nektarja ali [[vonj]]a. Njihov pelod je droben in gladek in prašniki visijo zunaj cvetov, tako da pelod zlahka odpihne že rahel veter.

===== Oploditev =====
Ko zrnce peloda pristane na brazdi, razvije cev navzdol, skozi plodni list do semenskih zasnov, tako da se lahko združita moška in ženska celica. Temu pravimo [[oploditev]], združenim celicam pa zigota. Po oploditvi plodnica zraste in se razvije v [[plod]]. Oblikujejo se semena. Rastlina ne potrebuje več svojih preostalih cvetnih delov, tako da ti ovenijo in odmrejo. Vsako seme vsebuje kalček, ki se bo razvil v novo rastlinico, in hrano, imenovano [[endosperm]], ki zagotavlja energijo za rast nove rastline.

==== Nespolno razmnoževanje ====
[[Slika:RowOfPlants.JPG|levo|sličica|Ostričevka vrste ''Ficinia spiralis'', ki se razmnožuje s pritlikami]]
Nekatere rastline se razmnožujejo brez semen. Razmnožujejo se nespolno z različnimi strukturami, ki lahko zrastejo v nove rastline. Najenostavnejša oblika tega je pri mahovih in jetrnikih, ki se lahko razdelijo na manjše dele, pri čemer lahko vsak del zraste v novo rastlino. Podoben način razmnoževanja se uporablja pri cvetnicah s [[Potaknjenec|potaknjenci]]. Nekatere rastline razvijejo [[Pritlika|pritlike]], ki omogočajo rastlinam, da se širijo po površini in tvorijo [[Kloniranje|klone]]. Številne rastline ustvarijo tudi posebne podzemne strukture za shranjevanje hrane, kot so [[gomolj]]i ali [[Čebulica|čebulice]], iz katerih lahko zrastejo nove rastline.<ref>{{Navedi splet|title=Asexual reproduction in plants|url=https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/zs4tyrd/revision/3|website=BBC Bitesize|accessdate=2023-03-07}}</ref>

Nekatere necvetoče rastline, kot so številni jetrniki, mahovi in nekatere vrste preslic, pa tudi nekatere cvetnice, razvijejo majhne skupke celic, imenovane [[Gema (botanika)|geme]] (zarodni brstič), ki se lahko ločijo od matične rastline in začnejo rasti samostojno.<ref name="Kato Yasui Ishizaki 2020 pp. 459–465">{{Navedi časopis|last=Kato|first=Hirotaka|last2=Yasui|first2=Yukiko|last3=Ishizaki|first3=Kimitsune|date=2020-06-19|title=Gemma cup and gemma development in Marchantia polymorpha|journal=[[New Phytologist]]|volume=228|issue=2|pages=459–465|doi=10.1111/nph.16655|pmid=32390245|doi-access=free}}</ref><ref name="Moody Diggle Steingraeber 1999 pp. 1512–1522">{{Navedi časopis|last=Moody|first=Amber|last2=Diggle|first2=Pamela K.|last3=Steingraeber|first3=David A.|year=1999|title=Developmental analysis of the evolutionary origin of vegetative propagules in Mimulus gemmiparus (Scrophulariaceae)|journal=[[American Journal of Botany]]|volume=86|issue=11|pages=1512–1522|doi=10.2307/2656789|jstor=2656789|pmid=10562243}}</ref>

=== Odpornost proti škodljivim organizmom ===
{{Glavni|Odpornost rastlin proti patogenom|Obramba rastlin pred rastlinojedi}}
Rastline napadajo številni [[patogen]]i. V večini primerov rastlina patogenu ne nudi ustreznih življenjskih razmer za razmnoževanje in razvoj, ker ne zagotavlja esencialnih hranil, ima strukturne prepreke in proizvaja toksične komponente ali pa ima razvite obrambne mehanizme, s katerimi omeji napad patogenov. Rastline uporabljajo receptorje za prepoznavanje vzorcev s katerimi prepoznajo patogene, kot so bakterije, ki povzročajo bolezni rastlin. Ko zaznajo patogen, sprožijo obrambni odziv. Prve take rastlinske receptorje so identificirali pri [[riž]]u<ref>{{Navedi časopis|last=Song|first=W. Y.|display-authors=etal|year=1995|title=A receptor kinase-like protein encoded by the rice disease resistance gene, XA21|url=https://www.escholarship.org/uc/item/4x0247kj|url-status=live|journal=[[Science (journal)|Science]]|volume=270|issue=5243|pages=1804–1806|bibcode=1995Sci...270.1804S|doi=10.1126/science.270.5243.1804|pmid=8525370|archive-url=https://web.archive.org/web/20181107024436/https://escholarship.org/uc/item/4x0247kj|archive-date=2018-11-07|access-date=2018-09-10}}</ref> in pri [[Navadni repnjakovec|navadnem repnjakovcu]] (''Arabidopsis thaliana'').<ref>{{Navedi časopis|last=Gomez-Gomez|first=L.|display-authors=etal|year=2000|title=FLS2: an LRR receptor-like kinase involved in the perception of the bacterial elicitor flagellin in ''Arabidopsis''|journal=[[Molecular Cell]]|volume=5|issue=6|pages=1003–1011|doi=10.1016/S1097-2765(00)80265-8|pmid=10911994|doi-access=free}}</ref>

=== Genomika ===
{{Glavni|Rastlinski genom}}
Rastline imajo med vsemi organizmi ene največjih genomov.<ref>{{Navedi časopis|last=Michael|first=Todd P.|last2=Jackson|first2=Scott|date=2013-07-01|title=The First 50 Plant Genomes|journal=[[The Plant Genome]]|volume=6|issue=2|pages=0|doi=10.3835/plantgenome2013.03.0001in|doi-access=free}}</ref> Največji rastlinski genom po številu genov ima pšenica (''Triticum aestivum''), saj vsebuje približno 94.000 [[gen]]ov,<ref>{{Navedi časopis|last=Brenchley|first=Rachel|last2=Spannagl|first2=Manuel|last3=Pfeifer|first3=Matthias|last4=Barker|first4=Gary L.A.|last5=D'Amore|first5=Rosalinda|last6=Allen|first6=Alexandra M.|last7=McKenzie|first7=Neil|last8=Kramer|first8=Melissa|last9=Kerhornou|first9=Arnau|display-authors=3|date=2012-11-29|title=Analysis of the bread wheat genome using whole-genome shotgun sequencing|journal=Nature|volume=491|issue=7426|pages=705–710|bibcode=2012Natur.491..705B|doi=10.1038/nature11650|pmc=3510651|pmid=23192148}}</ref> kar je skoraj petkrat več kot [[človeški genom]]. Prvi sekvencirani rastlinski genom je bil genom navadnega repnjakovca (''Arabidopsis thaliana''), ki vsebuje približno 25.500 genov.<ref>{{Navedi časopis|last=Arabidopsis Genome Initiative|date=2000-12-14|title=Analysis of the genome sequence of the flowering plant Arabidopsis thaliana|journal=Nature|volume=408|issue=6814|pages=796–815|bibcode=2000Natur.408..796T|doi=10.1038/35048692|pmid=11130711|doi-access=free}}</ref> Če upoštevamo samo zaporedje DNK, ima najmanjši znani genom mesojeda [[mešinka]] (''Utricularia gibba'') z 82 milijoni [[Bazni par|baznih parov]] (Mb), vendar kljub temu vsebuje 28.500 genov.<ref>{{Navedi časopis|last=Ibarra-Laclette|first=Enrique|last2=Lyons|first2=Eric|last3=Hernández-Guzmán|first3=Gustavo|last4=Pérez-Torres|first4=Claudia Anahí|last5=Carretero-Paulet|first5=Lorenzo|last6=Chang|first6=Tien-Hao|last7=Lan|first7=Tianying|last8=Welch|first8=Andreanna J.|last9=Juárez|first9=María Jazmín Abraham|display-authors=3|date=2013-06-06|title=Architecture and evolution of a minute plant genome|journal=Nature|volume=498|issue=7452|pages=94–98|bibcode=2013Natur.498...94I|doi=10.1038/nature12132|pmc=4972453|pmid=23665961}}</ref> Največji genom pa ima [[navadna smreka]] (''Picea abies''), ki vključuje več kot 19,6 milijarde baznih parov (Gb) in približno 28.300 genov.<ref>{{Navedi časopis|last=Nystedt|first=Björn|last2=Street|first2=Nathaniel R.|last3=Wetterbom|first3=Anna|last4=Zuccolo|first4=Andrea|last5=Lin|first5=Yao-Cheng|last6=Scofield|first6=Douglas G.|last7=Vezzi|first7=Francesco|last8=Delhomme|first8=Nicolas|last9=Giacomello|first9=Stefania|display-authors=3|date=2013-05-30|title=The Norway spruce genome sequence and conifer genome evolution|journal=Nature|volume=497|issue=7451|pages=579–584|bibcode=2013Natur.497..579N|doi=10.1038/nature12211|pmid=23698360|doi-access=free|hdl-access=free}}</ref>

== Ekologija ==

=== Razširjenost ===
[[Slika:Vegetation.png|sličica|Zemljevid razvrstitve svetovne vegetacije v [[biom]]e. Na njem so označeni [[tundra]], [[tajga]], [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|zmerni]] [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|listopadni gozd]], [[Stepa|zmerna stepa]], [[lovorjev gozd|subtropski deževni gozd]], [[sredozemska vegetacija]], [[Monsoon forest|monsunski gozd]], [[Puščava|sušna puščava]], [[kserično grmičje]], [[polsušno podnebje|suha stepa]], polsušna puščava, travnata [[savana]], drevesna savana, [[Listnati gozd|subtropski in tropski suhi gozd]], [[tropski deževni gozd]], [[alpska tundra]] in [[gorski ekosistem|gorski gozdovi]]. V sivi barvi je prikazano območje "[[Ledeni pokrov|ledenega pokrova]] in polarne puščave", kjer rastline ne uspevajo.|360x360_pik]]
Rastline so razširjene skoraj po vsem svetu. Čeprav živijo v številnih [[biom]]ih, ki jih je mogoče razdeliti na številne [[Ekoregija|ekoregije]],<ref name="Olson 2001">{{Navedi časopis|last=Olson|first=David M.|last2=Dinerstein|first2=Eric|last3=Wikramanayake|first3=Eric D.|last4=Burgess|first4=Neil D.|last5=Powell|first5=George V. N.|last6=Underwood|first6=Emma C.|last7=D'amico|first7=Jennifer A.|last8=Itoua|first8=Illanga|last9=Strand|first9=Holly E.|last10=Morrison|first10=John C.|last11=Loucks|first11=Colby J.|display-authors=3|year=2001|title=Terrestrial Ecoregions of the World: A New Map of Life on Earth|journal=[[BioScience]]|volume=51|issue=11|page=933|doi=10.1641/0006-3568(2001)051[0933:teotwa]2.0.co;2|doi-access=free}}</ref> so se le najodpornejše rastline [[Antarktično rastlinstvo|antarktične flore]], ki jih sestavljajo alge, mahovi, jetrniki, lišaji in samo dve cvetnici, kos ekstremnim razmeram na tem južnem kontinentu.<ref name="Schulze Beck Buchmann Clemens 2018 pp. 657–688">{{Navedi knjigo|last=Schulze|first=Ernst-Detlef|last2=Beck|first2=Erwin|last3=Buchmann|first3=Nina|last4=Clemens|first4=Stephan|title=Plant Ecology|chapter=Spatial Distribution of Plants and Plant Communities|publisher=Springer|date=2018-05-03|isbn=978-3-662-56231-4|doi=10.1007/978-3-662-56233-8_18|pages=657–688}}</ref>

Rastline so pogosto prevladujoči fizični in strukturni element habitatov, v katerih rastejo. Številni zemeljski biomi na Zemlji so poimenovani po vrsti vegetacije, saj so rastline tam glavni organizmi, kot so [[Travišče|travišča]], [[Savana|savane]] in [[tropski deževni gozd]]ovi.<ref>{{Navedi splet|title=The Five Major Types of Biomes|url=https://education.nationalgeographic.org/resource/five-major-types-biomes/|publisher=National Geographic Education|accessdate=2023-03-07}}</ref>

=== Primarni proizvajalci ===
Fotosinteza, ki jo izvajajo kopenske rastline in alge, je glavni vir energije in organskih snovi v skoraj vseh ekosistemih. Sprva so fotosintezo opravljale cianobakterije, kasneje pa fotosintetski evkarionti, kar je močno spremenilo sestavo zgodnjega [[Ozračje|ozračja]], ki je bila sprva brez kisika. Zaradi tega procesa danes atmosfera vsebuje 21 % [[kisik]]a. Živali in večina drugih organizmov so [[aerob]]ni in za preživetje potrebujejo kisik; medtem ko so [[anaerob]]ni organizmi omejeni na redka okolja brez kisika. Rastline so [[Avtotrof|primarni proizvajalci]] v večini kopenskih ekosistemov in tvorijo osnovo [[Prehranjevalna veriga|prehranjevalne]] [[Prehranjevalna veriga|verige]] v teh ekosistemih.<ref>{{Navedi časopis|last=Gough|first=C. M.|year=2011|title=Terrestrial Primary Production: Fuel for Life|journal=Nature Education Knowledge|volume=3|issue=10|page=28}}</ref> Rastline sestavljajo približno 80 % svetovne [[biomasa|biomase]], kar znaša okoli 450 gigaton ogljika.<ref name="Bar-On">{{Navedi časopis|last=Bar-On|first=Y. M.|last2=Phillips|first2=R.|last3=Milo|first3=R.|date=June 2018|title=The biomass distribution on Earth|url=https://www.pnas.org/content/early/2018/05/15/1711842115.full.pdf|url-status=live|journal=PNAS|volume=115|issue=25|pages=6506–6511|bibcode=2018PNAS..115.6506B|doi=10.1073/pnas.1711842115|pmc=6016768|pmid=29784790|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221154508/https://www.pnas.org/content/pnas/early/2018/05/15/1711842115.full.pdf|archive-date=2022-02-21|access-date=2020-10-12|doi-access=free}}</ref>

=== Ekološki odnosi ===
Številne živali so se razvijale sočasno z rastlinami. Cvetnice so razvile [[sindrom opraševanja]], nabore značilnosti cvetov, ki spodbujajo njihovo razmnoževanje. Mnoge živali, kot so [[Entomofilija|žuželke]] in [[Ornitofilija|ptice]], so [[opraševalec|opraševalci]], obiskujejo cvetove in pri tem nenamerno prenašajo pelod, v zameno pa dobijo hrano v obliki peloda ali [[nektar]]ja.<ref name="Lunau">{{Navedi časopis|last=Lunau|first=Klaus|date=2004|title=Adaptive radiation and coevolution — pollination biology case studies|journal=[[Organisms Diversity & Evolution]]|volume=4|issue=3|pages=207–224|bibcode=2004ODivE...4..207L|doi=10.1016/j.ode.2004.02.002|doi-access=free}}</ref>

Mnoge živali raznašajo semena, ki so temu prilagojena. Razvili so se različni mehanizmi razširjanja. Nekateri plodovi imajo hranljivo zunanjost, ki privablja živali, medtem ko so semena prilagojena preživetju v prebavnem traktu. Nekatera semena imajo kaveljčke, s katerimi se oprimejo kožuha sesalcev.<ref name="Schaefer Ruxton 2011 pp. 48–67">{{Navedi knjigo|last=Schaefer|first=H. Martin|last2=Ruxton|first2=Graeme D.|title=Plant-Animal Communication|chapter=Animals as seed dispersers|publisher=[[Oxford University Press]]|date=2011-04-07|doi=10.1093/acprof:osobl/9780199563609.003.0003|pages=48–67|isbn=978-0-19-956360-9}}</ref> [[Myrmecophyte|Mirmekofiti]] so rastline, ki so se razvijale sočasno z [[Mravlje|mravljami]]. Rastlina mravljam nudi zavetje in včasih tudi hrano, v zameno pa jo mravlje branijo pred [[Rastlinojedec|rastlinojedci]] in konkurenco drugih rastlin. Izločki mravelj služijo kot organsko [[gnojilo]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Speight|first=Martin R.|last2=Hunter|first2=Mark D.|last3=Watt|first3=Allan D.|title=Ecology of Insects|year=2008|edition=2nd|publisher=[[Wiley-Blackwell]]|isbn=978-1-4051-3114-8|pages=212–216}}</ref>

Večina rastlinskih vrst ima ob koreninskem sistemu glive, s katerimi tvorijo [[sožitje]], znano kot [[mikoriza]]. Glive rastlinam pomagajo pri pridobivanju vode in mineralnih snovi iz tal, rastline pa jim v zameno zagotavljajo ogljikove hidrate, ki jih proizvedejo s fotosintezo.<ref>{{Navedi splet|last=Deacon|first=Jim|title=The Microbial World: Mycorrhizas|url=http://archive.bio.ed.ac.uk/jdeacon/microbes/mycorrh.htm|website=bio.ed.ac.uk (archived)|accessdate=2019-01-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180427082137/http://archive.bio.ed.ac.uk/jdeacon/microbes/mycorrh.htm|archivedate=2018-04-27}}</ref> Nekatere rastline služijo kot dom za [[endofit]]ne glive, ki ščitijo rastlino pred rastlinojedci z izločanjem toksinov. Ena izmed teh je gliva ''[[Neotyphodium coenophialum]]'' v [[Trstikasta bilnica|trstikasti bilnici]] (''Festuca arundinacea'') in ima v ameriški živinoreji status škodljivca.<ref name="Lyons1986">{{Navedi časopis|last=Lyons|first=P. C.|last2=Plattner|first2=R. D.|last3=Bacon|first3=C. W.|year=1986|title=Occurrence of peptide and clavine ergot alkaloids in tall fescue grass|journal=[[Science (journal)|Science]]|volume=232|issue=4749|pages=487–489|bibcode=1986Sci...232..487L|doi=10.1126/science.3008328|pmid=3008328}}</ref>

Številne [[stročnica|stročnice]] v gomoljih svojih korenin gostijo bakterije [[Rhizobium|rizobij]], ki vežejo dušik iz zraka in ga pretvarjajo v obliko, ki jo rastlina lahko uporabi. V zameno rastline bakterijam zagotavljajo ogljikove hidrate.<ref>{{Navedi knjigo|last=Fullick|first=Ann|url=https://books.google.com/books?id=o5j1ys2uLQYC&pg=PA48|title=Feeding Relationships|date=2006|publisher=Heinemann-Raintree Library|isbn=978-1-4034-7521-3|language=en}}</ref> Tako vezan dušik postane dostopen tudi drugim rastlinam, kar je pomembno za kmetijstvo. Na primer, kmetje pogosto uporabljajo [[kolobarjenje]] – najprej posejejo stročnice, kot so fižol, nato pa žita, kot je pšenica. Na ta način zmanjšajo potrebo po dodajanju dušikovih gnojil in izboljšajo rodovitnost tal.<ref>{{Navedi splet|last=Wagner|first=Stephen|date=2011|title=Biological Nitrogen Fixation|url=https://www.nature.com/|website=Nature Education Knowledge|accessdate=2017-11-06|archivedate=2020-03-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317210753/https://www.nature.com/}}</ref>

Približno odstotek rastlin je [[Zajedavska rastlina|zajedavskih]]. Med njimi so polzajedavske rastline, kot je [[bela omela]], ki od gostiteljske rastline črpa le del hranil, vendar ima še vedno fotosintetske liste. Po drugi strani pa popolne zajedavke, kot so [[pojalniki]] (''Orobanche'') in [[Lathraea|lusnec]] (''Lathraea''), ki vsa hranila pridobivajo prek povezav s koreninami drugih rastlin in zato nimajo klorofila. Polni zajedavci so lahko zelo škodljivi za svoje rastlinske gostitelje.<ref name="Kokla Melnyk 2010">{{Navedi časopis|last=Kokla|first=Anna|last2=Melnyk|first2=Charles W.|date=2018|title=Developing a thief: Haustoria formation in parasitic plants|journal=[[Developmental Biology (journal)|Developmental Biology]]|volume=442|issue=1|pages=53–59|doi=10.1016/j.ydbio.2018.06.013|pmid=29935146|doi-access=free}}</ref>

Rastline, ki rastejo na drugih rastlinah, običajno na drevesih, vendar jih ne zajedajo, imenujemo [[epifit]]i. Ti lahko ustvarjajo različne drevesne ekosisteme. Čeprav neposredno ne škodujejo gostiteljski rastlini, jo lahko posredno ovirajo, na primer s prestrezanjem svetlobe. [[Hemiepifit]]i začnejo kot epifiti, nato pa razvijejo lastne korenine, sčasoma prerastejo gostitelja in ga lahko tudi ubijejo. Med epifite sodijo številne [[kukavičevke]], [[ananasovke]], praproti in mahovi.<ref name="Zotz 2016">{{Navedi knjigo|last=Zotz|first=Gerhard|title=Plants on Plants: the biology of vascular epiphytes|publication-place=Cham, Switzerland|publisher=[[Springer Nature|Springer International]]|date=2016|isbn=978-3-319-81847-4|oclc=959553277|pages=1–12 (Introduction); 267–272 (Epilogue: The Epiphyte Syndrome)}}</ref> Nekatere ananasovke zbirajo vodo, ki lahko podpirajo zapletene vodne prehranjevalne mreže.<ref>{{Navedi splet|last=Frank|first=Howard|url=https://entomology.ifas.ufl.edu/frank/bromeliadbiota/bromfit.htm|title=Bromeliad Phytotelmata|website=[[University of Florida]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090820084326/https://entomology.ifas.ufl.edu/frank/bromeliadbiota/bromfit.htm|archivedate=2009-08-20|date=October 2000}}</ref>

Približno 630 vrst rastlin je [[Mesojeda rastlina|mesojedih]], med njimi sta [[muholovka]] (''Dionaea muscipula'') in [[rosika]] (''Drosera''). Te rastline ujamejo majhne živali in jih prebavijo, da pridobijo mineralna hranila, zlasti [[dušik]] in [[fosfor]].<ref name="Ellison Adamec 2018">{{Navedi knjigo|last=Ellison|first=Aaron|last2=Adamec|first2=Lubomir|title=Carnivorous Plants: Physiology, Ecology, and Evolution|date=2018|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0-1988-3372-7|pages=3–4|edition=First|chapter=Introduction: What is a carnivorous plant?}}</ref>

<gallery class="center" mode="nolines" heights="175px" widths="175px">
File:Honey Bee gathering pollen image by Dr. Raju Kasambe DSCN4801 (13) (cropped).jpg|Čebela nabira [[pelod]] (na nogi ima oranžno  košaro za pelod)
File:Purple-throated carib hummingbird feeding (cropped).jpg|[[Kolibri]] se hrani z [[nektar]]jem
File:Epizoochory - dog with hooked Geum fruits in his fur (detail).jpg|Razširjanje semen z živalmi: semena s kaveljčki [[navadna sretena]] (''Geum urbanum''), ki se oprimejo kožuha živali
File:Robinia pseudoacacia root nodules.JPG|[[Stročnice]] z gomolji, ki vsebujejo simbiotične bakterije [[Rhizobium|rizobij]], ki vežejo dušik iz zraka.
File:Drosera capensis bend.JPG|List [[rosika|rosike]] z lepljivimi dlačicami, ki se zvija, da ujame in prebavi muho.
</gallery>

=== Tekmovanje za skupne vire ===
Tekmovanje za skupne vire zmanjšuje rast rastlin.<ref name="Ecology-2012">{{Navedi časopis|last=Keddy|first=Paul A.|last2=Cahill|first2=James|year=2012|title=Competition in Plant Communities|url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199830060/obo-9780199830060-0009.xml|url-status=live|journal=[[Oxford Bibliographies Online]]|doi=10.1093/obo/9780199830060-0009|isbn=978-0-19-983006-0|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126003436/https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199830060/obo-9780199830060-0009.xml|archive-date=2021-01-26|access-date=2021-02-16}}</ref><ref name="Pocheville-2015">{{Navedi knjigo|last=Pocheville|first=Arnaud|title=Handbook of Evolutionary Thinking in the Sciences|chapter=The Ecological Niche: History and Recent Controversies|chapter-url=https://www.academia.edu/6188833|date=January 2015|pages=547–586|doi=10.1007/978-94-017-9014-7_26|isbn=978-94-017-9013-0|accessdate=2021-02-16|archivedate=2022-01-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220115183211/https://www.academia.edu/6188833}}</ref> Ti viri vključujejo sončno svetlobo, vodo in hranila. Svetloba je ključna za fotosintezo,<ref name="Ecology-2012" /> zato rastline uporabljajo svoje liste, da zasenčijo druge rastline in hitro rastejo, da povečajo svojo izpostavljenost svetlobi.<ref name="Ecology-2012" /> Voda je prav tako nujna za fotosintezo; korenine tekmujejo za čim večji vnos vode iz tal.<ref name="Casper-1997">{{Navedi časopis|last=Casper|first=Brenda B.|last2=Jackson|first2=Robert B.|date=November 1997|title=Plant Competition Underground|url=https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev.ecolsys.28.1.545|url-status=live|journal=Annual Review of Ecology and Systematics|volume=28|issue=1|pages=545–570|doi=10.1146/annurev.ecolsys.28.1.545|archive-url=https://web.archive.org/web/20210525175642/https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev.ecolsys.28.1.545|archive-date=2021-05-25|access-date=2021-02-16}}</ref> Nekatere rastline imajo globoke korenine, s katerimi dosežejo podzemno vodo, druge pa imajo plitvejše in daljše korenine, da zajamejo deževnico.<ref name="Casper-1997" /> Minerali so pomembni za rast in razvoj rastlin.<ref>{{Navedi časopis|last=Craine|first=Joseph M.|last2=Dybzinski|first2=Ray|date=2013|title=Mechanisms of plant competition for nutrients, water and light|journal=Functional Ecology|volume=27|issue=4|pages=833–840|bibcode=2013FuEco..27..833C|doi=10.1111/1365-2435.12081|doi-access=free}}</ref> Običajna hranila, za katera rastline tekmujejo, so dušik, fosfor in kalij.<ref name="Oborny-2000">{{Navedi časopis|last=Oborny|first=Beáta|last2=Kun|first2=Ádám|last3=Czárán|first3=Tamás|last4=Bokros|first4=Szilárd|date=2000|title=The Effect of Clonal Integration on Plant Competition for Mosaic Habitat Space|url=https://esajournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1890/0012-9658%282000%29081%5B3291%3ATEOCIO%5D2.0.CO%3B2|url-status=live|journal=[[Ecology (journal)|Ecology]]|volume=81|issue=12|pages=3291–3304|doi=10.1890/0012-9658(2000)081[3291:TEOCIO]2.0.CO;2|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418122432/https://esajournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1890/0012-9658%282000%29081%5B3291%3ATEOCIO%5D2.0.CO%3B2|archive-date=2021-04-18|access-date=2021-02-19}}</ref>

== Pomen za ljudi ==

=== Hrana ===
{{Glavni|Kmetijstvo}}
[[Slika:Žetev in mlačva po domače - žetev in mlačva nekdaj 13.jpg|sličica|Žetev in mlačva, Murski Črnci|levo]]
Gojenje rastlin je temelj [[Kmetijstvo|kmetijstva]], ki je imelo ključno vlogo v zgodovini civilizacij.<ref>{{Navedi knjigo|last=Wrench|first=Jason S.|url=https://books.google.com/books?id=xtg672jRCfAC&pg=RA1-PA9|title=Workplace Communication for the 21st Century: Tools and Strategies that Impact the Bottom Line [2 volumes]: Tools and Strategies That Impact the Bottom Line|date=2013-01-09|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-3133-9632-8}}</ref> Cvetoče rastline nam služijo kot [[hrana]] neposredno ali kot krma v [[Živinoreja|živinoreji]]. V širšem smislu kmetijstvo vključuje različna področja: [[poljedelstvo]] se ukvarja s poljščinami, [[hortikultura|vrtnarstvo]] s pridelavo zelenjave in sadja ter [[gozdarstvo]] s pridelavo lesa, tako iz cvetočih rastlin kot iz iglavcev.<ref>{{Navedi knjigo|last=[[Agricultural Research Service]]|title=Report on the Agricultural Experiment Stations|date=1903|publisher=U.S. Government Printing Office|url=https://books.google.com/books?id=wiVGAQAAMAAJ&pg=PA429}}</ref><ref name="NatGeogAgriculture">{{Navedi splet|title=The Development of Agriculture|url=https://genographic.nationalgeographic.com/development-of-agriculture/|website=[[National Geographic Society|National Geographic]]|accessdate=2017-10-01|year=2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160414142437/https://genographic.nationalgeographic.com/development-of-agriculture/|archivedate=2016-04-14}}</ref> Za prehrano se je uporabljalo približno 7.000 rastlinskih vrst, vendar danes večino hrane pridobivamo le iz 30 vrst. Med glavnimi [[Temeljno živilo|osnovnimi živili]] so [[Žito|žita]], kot sta riž in pšenica, škrobnate korenovke in gomolji, kot sta [[Manioka|kasava]] in [[krompir]], ter stročnice, kot sta [[grah]] in [[zrno|fižol]]. [[rastlinsko olje|Rastlinska olja,]] kot sta [[Oljčno olje|olivno]] in [[palmovo olje]], zagotavljajo [[lipid]]e, sadje in [[zelenjava]] pa [[vitamin]]e in minerale.<ref>{{Navedi splet|title=Food and drink|url=https://www.kew.org/science-conservation/plants-fungi/food-drink|publisher=[[Kew Gardens]]|accessdate=2017-10-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140328124344/https://www.kew.org/science-conservation/plants-fungi/food-drink|archivedate=2014-03-28}}</ref> Med pomembne pridelke sodijo tudi [[kava]], [[čaj]] in [[kakav]], saj njihovi izdelki s [[kofein]]om delujejo kot blaga poživila.<ref name="Hopper 2015">{{Citat|last=Hopper|first=Stephen D.|chapter=Royal Botanic Gardens Kew|title=Encyclopedia of Life Sciences|publisher=Wiley|date=2015|doi=10.1002/9780470015902.a0024933|pages=1–9|isbn=9780470015902}}</ref> Preučevanje uporabe rastlin v človeški družbi se imenuje ekonomska botanika ali [[etnobotanika]].<ref>{{Navedi knjigo|chapter-url=https://books.google.com/books?id=_wS-DAAAQBAJ&pg=PA644|chapter=Ethnobotany|title=Economic Botany: A Comprehensive Study|last=Kochhar|first=S. L.|date=2016-05-31|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=978-1-3166-7539-7|page=644}}</ref>

=== Zdravila ===
{{Glavni|Zdravilna rastlina}}
[[Slika:Folio_Materia_Medica_Dioscurides_Met_13.152.6_(cropped).jpg|sličica|Srednjeveški zdravnik, ki pripravlja izvleček iz [[Zdravilna rastlina|zdravilne rastline]], iz arabskega [[De materia medica|Dioskorida]], 1224]]
[[Zdravilna rastlina|Zdravilne rastline]] so primarni vir [[Organska spojina|organskih spojin]], tako zaradi njihovih zdravilnih in fizioloških učinkov kot tudi zaradi industrijske [[organska sinteza|sinteze]] številnih organskih kemikalij.<ref>{{Navedi splet|title=Chemicals from Plants|publisher=Cambridge University Botanic Garden|url=https://www.botanic.cam.ac.uk/Botanic/Trail.aspx?p=27&ix=11|accessdate=2017-12-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171209152153/https://www.botanic.cam.ac.uk/Botanic/Trail.aspx?p=27&ix=11|archivedate=2017-12-09}}</ref> Iz rastlin pridobivamo na stotine zdravil in [[narkotik]]ov. Nekatera so tradicionalna zdravila, ki se uporabljajo v [[Zeliščarstvo|zeliščarstvu]],<ref name="tapsell">{{Navedi časopis|last=Tapsell|first=L. C.|last2=Hemphill|first2=I.|last3=Cobiac|first3=L.|date=August 2006|title=Health benefits of herbs and spices: the past, the present, the future|url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=2450&context=hbspapers|url-status=live|journal=Medical Journal of Australia|volume=185|issue=4 Supplement|pages=S4–24|doi=10.5694/j.1326-5377.2006.tb00548.x|pmid=17022438|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031172039/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=2450&context=hbspapers|archive-date=2020-10-31|access-date=2020-08-24|hdl-access=free}}</ref><ref name="lai">{{Navedi časopis|last=Lai|first=P. K.|last2=Roy|first2=J.|date=June 2004|title=Antimicrobial and chemopreventive properties of herbs and spices|journal=Current Medicinal Chemistry|volume=11|issue=11|pages=1451–1460|doi=10.2174/0929867043365107|pmid=15180577}}</ref> nekatera pa so kemične snovi, odkrite v rastlinah, nato prečiščene ali umetno sintetizirane in uporabljene v sodobni medicini. Sodobna zdravila, pridobljena iz rastlin, vključujejo [[Acetilsalicilna kislina|aspirin]], [[Paklitaksel|taksol]], [[morfin]], [[kinin]], [[reserpin]], [[kolhicin]], [[naprstec|digitalis]] in [[vinkristin]]. Med rastline, ki se uporabljajo v zeliščarstvu, spadajo [[Dvokrpi ginko|ginko]], [[Echinacea|slamnik]], [[beli vratič]] in [[šentjanževka]]. Pomembno farmacevtsko delo [[farmakopeja]], {{Jezik|la|[[De materia medica]]}}, ki ga je med letoma 50 in 70 n. št. napisal [[Pedanius Dioscorides|Dioskorid]], opisuje približno 600 zdravilnih rastlin in je ostal v uporabi v Evropi in na Bližnjem vzhodu do okoli leta 1600 ter velja za predhodnika vseh sodobnih farmakopej.<ref name="NIH">{{Navedi splet|url=https://www.nlm.nih.gov/hmd/greek/greek_dioscorides.html|title=Greek Medicine|publisher=National Institutes of Health, USA|date=2002-09-16|accessdate=2014-05-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131109193334/https://www.nlm.nih.gov/hmd/greek/greek_dioscorides.html|archivedate=2013-11-09}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Hefferon|first=Kathleen|title=Let Thy Food Be Thy Medicine|publisher=Oxford University Press|date=2012|page=46|isbn=978-0-1998-7398-2|url=https://books.google.com/books?id=iORoAgAAQBAJ&pg=PA46|accessdate=2017-12-09|archivedate=2020-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200801030407/https://books.google.com/books?id=iORoAgAAQBAJ&pg=PA46}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Rooney|first=Anne|authorlink=Anne Rooney|title=The Story of Medicine|publisher=Arcturus Publishing|date=2009|page=143|isbn=978-1-8485-8039-8|accessdate=2017-12-09|url=https://books.google.com/books?id=jBMEAwAAQBAJ&pg=PT143|archivedate=2020-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200801030419/https://books.google.com/books?id=jBMEAwAAQBAJ&pg=PT143}}</ref>

=== Neživilski izdelki ===
{{Glavni|Industrijska rastlina}}
[[Slika:Timber_DonnellyMills2005_SeanMcClean.jpg|sličica|[[Les]] v skladišču za kasnejšo predelavo na [[Žaga (industrijski obrat)|žagi]]]]
Industrijske rastline so pomemben vir surovin za proizvodnjo različnih izdelkov.<ref>{{Navedi splet|title=Industrial Crop Production|url=https://www.sustainabletable.org/804/industrial-crop-production|publisher=Grace Communications Foundation|accessdate=2016-06-20|year=2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160610195055/https://www.sustainabletable.org/804/industrial-crop-production|archivedate=2016-06-10}}</ref> Neživilski izdelki vključujejo [[Dišavno olje|dišavna olja]], [[naravno barvilo|naravna barvila]], pigmente, [[vosek|voske]], [[smola|smole]], [[Čreslovina|tanine]], alkaloide, [[jantar]] in [[Pluta|pluto]]. Iz rastlin pridobivamo tudi izdelke kot so mila, šamponi, parfumi, kozmetika, barve, laki, terpentin, kavčuk, [[lateks]], maziva, linolej, plastika, črnila in smole. Obnovljiva goriva iz rastlin vključujejo [[drva]], [[Šota|šoto]] in druga [[Biogorivo|biogoriva]].<ref>{{Navedi splet|title=''Industrial Crops and Products'' An International Journal|url=https://www.elsevier.com/journals/industrial-crops-and-products/0926-6690?generatepdf=true|publisher=Elsevier|accessdate=2016-06-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171002022039/https://www.elsevier.com/journals/industrial-crops-and-products/0926-6690?generatepdf=true|archivedate=2017-10-02}}</ref><ref name="CruzDierig2014">{{Navedi knjigo|last=Cruz|first=Von Mark V.|last2=Dierig|first2=David A.|title=Industrial Crops: Breeding for BioEnergy and Bioproducts|url=https://books.google.com/books?id=iIFxBQAAQBAJ&pg=PR9|year=2014|publisher=Springer|isbn=978-1-4939-1447-0|pages=9 and passim|accessdate=2017-10-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422142944/https://books.google.com/books?id=iIFxBQAAQBAJ&pg=PR9|archivedate=2017-04-22}}</ref> [[Fosilno gorivo|Fosilna goriva]], kot so [[premog]], [[nafta]] in [[zemeljski plin]], so skozi [[Geološka časovna lestvica|geološka obdobja]] nastala iz ostankov vodnih organizmov, vključno s [[fitoplankton]]om.<ref>{{Navedi knjigo|last=Sato|first=Motoaki|chapter=Thermochemistry of the formation of fossil fuels|title=Fluid-Mineral Interactions: A Tribute to H. P. Eugster, Special Publication No. 2|date=1990|url=https://www.geochemsoc.org/files/6214/1261/1770/SP-2_271-284_Sato.pdf|publisher=The Geochemical Society|accessdate=2017-10-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150920172448/https://www.geochemsoc.org/files/6214/1261/1770/SP-2_271-284_Sato.pdf|archivedate=2015-09-20}}</ref> Številna nahajališča premoga izvirajo iz [[karbon]]skega obdobja [[zgodovina Zemlje|Zemljine zgodovine]]. Kopenske rastline tvorijo tudi [[kerogen|kerogen tipa III]], ki je vir zemeljskega plina.<ref>{{Navedi knjigo|last=Miller|first=G.|url=https://books.google.com/books?id=AJ4SnHbb-ZcC&q=fossil+fuels+depleted+much+faster+than+renewal&pg=PA11|title=Environmental Science: Problems, Connections and Solutions|last2=Spoolman|first2=Scott|publisher=Cengage Learning|year=2007|isbn=978-0-495-38337-6|accessdate=2018-04-14}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Ahuja|first=Satinder|url=https://books.google.com/books?id=DHKDBAAAQBAJ&q=fossil+fuels+depleted+much+faster+than+renewal&pg=PA278|title=Food, Energy, and Water: The Chemistry Connection|publisher=[[Elsevier]]|year=2015|isbn=978-0-12-800374-9|accessdate=2018-04-14}}</ref>

Rastline zagotavljajo materiale za gradnjo bivališč in izdelavo oblačil. [[Les]] se uporablja za gradnjo zgradb, čolnov in pohištva ter za manjše predmete, kot so [[Glasbilo|glasbila]] in športna oprema. Predeluje se tudi v [[Celuloza|celulozo]] za izdelavo [[papir]]ja in [[karton]]a.<ref>{{Navedi knjigo|title=Handbook of pulp|volume=1|editor-last=Sixta|editor-first=Herbert|year=2006|publisher=Wiley-VCH|location=Winheim, Germany|isbn=978-3-527-30997-9|page=9}}</ref> Tkanine so pogosto narejene iz [[bombaž]]a, [[lan]]u, [[Boehmeria nivea|bele koprive]] ali sintetičnih vlaken, kot je [[viskoza]], pridobljena iz rastlinske celuloze. [[Sukanec|Sukanci]] za šivanje so večinoma narejeni iz iz bombaža.<ref>{{Navedi splet|title=Natural fibres|url=https://www.naturalfibres2009.org/en/fibres/|website=Discover Natural Fibres|date=2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160720093749/https://www.naturalfibres2009.org/en/fibres/|archivedate=2016-07-20}}</ref>

=== Okrasne rastline ===
{{Glavni|Okrasna rastlina}}
[[Slika:Rose_espalier_Niedernhall.JPG|sličica|[[Espalier]] vrtnic v Niedernhallu v Nemčiji|levo]]
Na tisoče rastlinskih vrst gojimo zaradi njihove lepote, zagotavljanja sence, uravnavanje temperature, zmanjševanja vetra in hrupa, zagotavljanja zasebnosti in preprečevanja erozije tal. Rastline so osnova turistične industrije, ki vključuje obiske [[vrtnarski turizem|vrtov]], [[Narodni park|narodnih parkov]], [[gozd]]ov in festivale, kot je [[Hanami|praznik cvetočih češenj]] na Japonskem.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/introductiontoja00dani|page=[https://archive.org/details/introductiontoja00dani/page/12 12]|title=Introduction to Japanese culture|first=Daniel|last=Sosnoski|publisher=[[Tuttle Publishing|Tuttle]]|year=1996|isbn=978-0-8048-2056-1|accessdate=2017-12-13}}</ref>

Rastline lahko gojimo v zaprtih prostorih kot [[sobna rastlina|sobne rastline]] ali v posebnih zgradbah, kot so [[rastlinjak]]i. Obstajajo tudi umetniške oblike urejanja rastlin, kot so [[bonsaj]], [[ikebana]] ter aranžiranje rezanega ali suhega cvetja. [[okrasna rastlina|Okrasne rastline]] so včasih celo vplivale na zgodovino, kot med [[tulipomanija|tulipomanijo]] – obdobjem velikega povpraševanja po tulipanih.<ref name="Lambert">{{Navedi splet|last=Lambert|first=Tim|title=A Brief History of Gardening|url=https://www.localhistories.org/gardening.html|publisher=[[BBC]]|accessdate=2016-06-21|year=2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160609094015/https://www.localhistories.org/gardening.html|archivedate=2016-06-09}}</ref>

=== V znanosti ===
[[Slika:Barbara_McClintock_(1902-1992)_shown_in_her_laboratory_in_1947.jpg|sličica|[[Barbara McClintock]] je uporabila [[Koruza|koruzo]] za preučevanje dedovanja lastnosti.]]
Tradicionalno se znanost o rastlinah imenuje [[botanika]].<ref>{{Navedi splet|last=Mason|first=Matthew G.|title=Introduction to Botany|url=https://www.environmentalscience.org/botany|website=Environmental Science|accessdate=2023-06-06}}</ref> Temeljne biološke raziskave so pogosto uporabljale rastline kot [[Modelni organizem|modelne organizme]]. V [[Genetika|genetiki]] je [[Gregor Mendel]] s križanjem graha odkril osnovnih zakonitost [[Dednost|dedovanja]],<ref>{{Navedi splet|title=Mendel's Paper in English|url=https://www.mendelweb.org/Mendel.html|first=Roger B.|last=Blumberg|accessdate=2017-12-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113051202/https://www.mendelweb.org/Mendel.html|archivedate=2016-01-13}}</ref> proučevanje kromosomov koruze pa je [[Barbara McClintock|Barbari McClintock]] omogočilo, da je dokazala njihovo povezavo z dednimi lastnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Barbara McClintock: A Brief Biographical Sketch|url=https://library.cshl.edu/archives/archives/bmcbio.htm|publisher=WebCite|accessdate=2016-06-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927171607/http://library.cshl.edu/archives/archives/bmcbio.htm|archivedate=2011-09-27}}</ref> Navadni repnjakovec (''Arabidopsis thaliana'') se v laboratorijih uporablja kot modelni organizem za razumevanje, kako [[gen]]i nadzorujejo rast in razvoj rastlinskih struktur.<ref>{{Navedi splet|title=About Arabidopsis|url=https://www.arabidopsis.org/portals/education/aboutarabidopsis.jsp|publisher=TAIR|accessdate=2016-06-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161022211543/https://www.arabidopsis.org/portals/education/aboutarabidopsis.jsp|archivedate=2016-10-22}}</ref> [[Dendrokronologija|Drevesne]] [[Dendrokronologija|letnice]] služijo za določanje starosti v [[Arheologija|arheologiji]] in beležijo [[paleoklimatologija|zgodovino podnebnih sprememb]].<ref>{{Navedi splet|last=Bauer|first=Bruce|website=Climate.gov|url=https://www.climate.gov/news-features/blogs/beyond-data/how-tree-rings-tell-time-and-climate-history|title=How Tree Rings Tell Time and Climate History|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210812140430/https://www.climate.gov/news-features/blogs/beyond-data/how-tree-rings-tell-time-and-climate-history|archivedate=2021-08-12|date=2018-11-29}}</ref> Preučevanje rastlinskih fosilov ali [[paleobotanika]] omogoča razumevanje evolucije rastlin, premikov celin in podnebnih sprememb v preteklosti. Rastlinski fosili pomagajo tudi pri določanju starosti kamnin.<ref>{{Navedi knjigo|last=Cleal|first=Christopher J.|last2=Thomas|first2=Barry A.|title=Introduction to Plant Fossils|publisher=[[Cambridge University Press]]|year=2019|pages=13|isbn=978-1-1084-8344-5|url=https://books.google.com/books?id=KDGdDwAAQBAJ&q=plant+fossils}}</ref>

=== V mitologiji, religiji in kulturi ===
Rastline, vključno z drevesi, se pojavljajo v [[Mitologija|mitologiji]], [[Religija|religiji]] in [[fiktivna rastlina|literaturi]].<ref>{{Navedi splet|last=Leitten|first=Rebecca Rose|title=Plant Myths and Legends|url=https://bhort.bh.cornell.edu/conservatory/cpage3.html|publisher=Cornell University Liberty Hyde Bailey Conservatory|accessdate=2016-06-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160807024903/https://bhort.bh.cornell.edu/conservatory/cpage3.html|archivedate=2016-08-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seven of the most sacred plants in the world|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/articles/1G40z4B6Ydmh8dSqFQSW1pQ/seven-of-the-most-sacred-plants-in-the-world|accessdate=2020-10-12|publisher=BBC|archivedate=2020-09-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200920012754/https://www.bbc.co.uk/programmes/articles/1G40z4B6Ydmh8dSqFQSW1pQ/seven-of-the-most-sacred-plants-in-the-world}}</ref><ref>{{Navedi časopis|date=2015-11-03|title=Literary Plants|journal=[[Nature Plants]]|volume=1|issue=11|page=15181|doi=10.1038/nplants.2015.181|pmid=27251545|doi-access=free}}</ref> V številnih [[praindoevropska mitologija|indoevropskih]], sibirskih in [[Ameriška staroselska religija|indijanskih religijah]] se pojavlja motiv [[svetovno drevo|svetovnega drevesa]], prikazan kot ogromno drevo, ki raste na Zemlji, podpira nebo in s koreninami sega v podzemlje. Pogosto se prikazuje tudi kot kozmično drevo ali drevo z orlom in kačo.<ref name="Annus2009">{{Navedi časopis|last=Annus|first=Amar|date=2009|title=Review Article. The Folk-Tales of Iraq and the Literary Traditions of Ancient Mesopotamia|journal=Journal of Ancient Near Eastern Religions|volume=9|issue=1|pages=87–99|doi=10.1163/156921209X449170}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Wittkower|first=Rudolf|year=1939|title=Eagle and Serpent. A Study in the Migration of Symbols|journal=Journal of the Warburg Institute|volume=2|issue=4|pages=293–325|doi=10.2307/750041|jstor=750041}}</ref> Oblike svetovnega drevesa vključujejo arhetipsko [[drevo življenja]], ki je povezano z evrazijskim konceptom [[sveto drevo|svetega drevesa]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Giovino|first=Mariana|year=2007|title=The Assyrian Sacred Tree: A History of Interpretations|page=129|publisher=Saint-Paul|isbn=978-3-7278-1602-4}}</ref> Drug razširjen starodavni motiv, ki ga najdemo na primer v Iranu, je drevo življenja obdano s parom [[Soočene živali|soočenih živali]].<ref>{{Navedi splet|title=Textile with Birds and Horned Quadrupeds Flanking a Tree of Life|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/451090|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]|accessdate=2023-08-21}}</ref>

Rože se pogosto uporabljajo kot spominska obeležja, darila in za praznovanje rojstva, smrti, poroke in prazniki. Cvetlični aranžmaji se lahko uporabljajo za pošiljanje [[Jezik rož|skritih sporočil]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Fogden|first=Michael|last2=Fogden|first2=Patricia|title=The Natural History of Flowers|publisher=[[Texas A&M University Press]]|year=2018|isbn=978-1-6234-9644-9|page=1}}</ref> Rastline, zlasti cvetice, so pogost motiv slikarskih umetnin.<ref>{{Navedi splet|title=Botanical Imagery in European Painting|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]|url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/bota/hd_bota.htm|accessdate=2016-06-19}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Raymond|first=Francine|title=Why botanical art is still blooming today|url=https://www.telegraph.co.uk/gardening/plants/9924556/Why-botanical-art-is-still-blooming-today.html|accessdate=2016-06-19|work=[[The Daily Telegraph]]|date=2013-03-12}}</ref>

=== Negativni učinki ===
[[Slika:Reynoutria japonica MdE 2.jpg|sličica|[[Japonski dresnik]] je [[invazivna vrsta]], za katero v Sloveniji velja prepoved sajenja v okrasne in druge namene.<ref name="MOP">{{navedi splet|url=http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_tujerodne_vrste/japonski_dresnik_fallopia_japonica/japonski_dresnik_fallopia_japonica/|title=JAPONSKI DRESNIK (FALLOPIA JAPONICA)|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|accessdate=7. septembra 2017|archive-date=2017-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170907123644/http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_tujerodne_vrste/japonski_dresnik_fallopia_japonica/japonski_dresnik_fallopia_japonica/|url-status=dead}}</ref>]]
[[Plevel]]i so rastline, ki so nezaželene zaradi komercialnih ali estetskih razlogov in rastejo v urejenih okoljih, kot so polja in vrtovi.<ref>{{Navedi časopis|last=Harlan|first=J. R.|last2=deWet|first2=J. M.|year=1965|title=Some thoughts about weeds|journal=Economic Botany|volume=19|issue=1|pages=16–24|doi=10.1007/BF02971181}}</ref> Ljudje so številne rastline razširili izven njihovih naravnih habitatov. Nekatere od teh rastlin so postale [[Invazivna vrsta|invazivne]], saj škodujejo obstoječim ekosistemom z izpodrivanjem domorodnih vrst.<ref>{{Navedi časopis|last=Davis|first=Mark A.|last2=Thompson|first2=Ken|year=2000|title=Eight Ways to be a Colonizer; Two Ways to be an Invader: A Proposed Nomenclature Scheme for Invasion Ecology|journal=Bulletin of the Ecological Society of America|publisher=[[Ecological Society of America]]|volume=81|pages=226–230}}</ref>

Nekatere rastline, ki proizvajajo [[Anemofilija|cvetni prah]], vključno s travami, povzročajo [[Alergija|alergijske reakcije]] pri ljudeh, ki trpijo za [[Alergijski rinitis|senenim nahodom]].<ref name="NIH2015Cause">{{Navedi splet|title=Cause of Environmental Allergies|url=http://www.niaid.nih.gov/topics/environmental-allergies/Pages/cause.aspx|website=NIAID|accessdate=2015-06-17|date=2015-04-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150617124141/http://www.niaid.nih.gov/topics/environmental-allergies/Pages/cause.aspx|archivedate=2015-06-17}}</ref> Mnoge rastline [[seznam strupenih rastlin|proizvajajo toksine]], da se [[Obramba rastlin pred rastlinojedi|zaščitijo pred rastlinojedci]]. Glavne vrste rastlinskih toksinov vključujejo [[alkaloid]]e, [[terpenoid]]e in [[fenol]]e.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.mcdaniel.edu/Biology/botf99/herbnew/aprodbc.htm|title=Biochemical defenses: secondary metabolites|accessdate=2007-05-21|website=Plant Defense Systems & Medicinal Botany|archivedate=2007-07-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070703145234/http://www2.mcdaniel.edu/Biology/botf99/herbnew/aprodbc.htm}}</ref> Ti so lahko škodljivi za ljudi in živino, bodisi ob zaužitju<ref>{{Navedi knjigo|last=Bevan-Jones|first=Robert|url=https://books.google.com/books?id=4KOmAwAAQBAJ|title=Poisonous Plants: A Cultural and Social History|date=2009-08-01|publisher=Windgather Press|isbn=978-1-909686-22-9}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=gasZYoM22bkC|title=Livestock-Poisoning Plants of California|publisher=UCANR Publications|isbn=978-1-60107-674-8}}</ref> ali, kot pri [[Strupeni bršljan|strupenem bršljanu]], ob stiku.<ref>{{Navedi knjigo|last=Crosby|first=Donald G.|url=https://books.google.com/books?id=B9gJCAAAQBAJ|title=The Poisoned Weed: Plants Toxic to Skin|date=2004-04-01|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-028870-9|language=en}}</ref> Nekatere rastline negativno vplivajo na druge rastline, saj preprečujejo rast sadik ali rast bližnjih rastlin s sproščanjem [[Alelopatija|alelopatskih]] kemikalij.<ref>{{Navedi knjigo|last=Grodzinskii|first=A. M.|url=https://books.google.com/books?id=JlA4DwAAQBAJ|title=Allelopathy in the Life of Plants and their Communities|date=2016-03-01|publisher=Scientific Publishers|isbn=978-93-86102-04-1}}</ref>
{{-}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://ucjeps.berkeley.edu/INA.html Index Nominum Algarum]
* [https://web.archive.org/web/20060210225113/https://florabase.calm.wa.gov.au/phylogeny/cronq88.html Interactive Cronquist classification]. Archived 10 February 2006.
* [https://web.archive.org/web/20100611054707/https://www.prota.org/uk/about+prota/ Plant Resources of Tropical Africa]. Archived 11 June 2010.
* [https://tolweb.org/Green_plants Tree of Life]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220309093200/http://tolweb.org/Green_plants |date=2022-03-09 }}.

;Botanične podatkovne zbirke
* [https://www.ville-ge.ch/musinfo/bd/cjb/africa/recherche.php?langue=an African Plants Initiative database]
* [https://www.anbg.gov.au/cpbr/databases/ Australia]
* [https://www.chilebosque.cl/ Chilean plants at ''Chilebosque'']
* [https://www.efloras.org/index.aspx e-Floras (Flora of China, Flora of North America and others)]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220219200600/http://www.efloras.org/index.aspx |date=2022-02-19 }}.
* [https://rbg-web2.rbge.org.uk/FE/fe.html Flora Europaea]
* [https://www.floraweb.de/ Flora of Central Europe] {{in lang|de}}
* [https://www.efloras.org/flora_page.aspx?flora_id=1 Flora of North America]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220219202016/http://www.efloras.org/flora_page.aspx?flora_id=1 |date=2022-02-19 }}.
* [https://www.alpine-plants-jp.com/botanical_name/list_of_japanese_wild_plants_abelia_buxus.htm List of Japanese Wild Plants Online]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220316094850/http://www.alpine-plants-jp.com/botanical_name/list_of_japanese_wild_plants_abelia_buxus.htm |date=2022-03-16 }}.
* [https://web.archive.org/web/20070616151737/https://ntbg.org/plants/choose_a_plant.php Meet the Plants-National Tropical Botanical Garden]. Archived 16 June 2007.
* [https://www.wildflower.org/ Lady Bird Johnson Wildflower Center – Native Plant Information Network at University of Texas, Austin]
* [https://plants.usda.gov/ United States Department of Agriculture] not limited to continental US species.

{{botanika}}
{{Eukaryota classification|state=collapsed}}
{{Življenje, necelične oblike življenja in primerljive organske strukture}}

{{Taxonbar|from=Q756}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Rastline|*]]
[[Kategorija:Kraljestva (biologija)]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1866]]