Ogled vira Sila

{{drugipomeni2|Sila}}  
{{Infopolje Fizikalna količina
| name   = Sila
| image = [[File:Force examples.svg|200px]]
| caption = Sile so opisane tudi kot push ali pull objekta. Obstajajo lahko zaradi fenomena kot je [[gravitacija]], [[magnetizem]] ali zaradi katerega koli pojava, ki povzroči pospešek mase.
| basequantities = 1 [[kilogram|kg]]·[[meter|m]]/[[sekunda|s]]<sup>2</sup>
| unit     = [[newton]] (N)
| symbols  = ''F'', '''F'''
| derivations = '''F''' = ''[[masa|m]]'' [[pospešek|'''a''']]
}}

'''Síla''' (oznaka F) je v [[fizika|fiziki]] [[fizikalna količina|količina]], ki povzroča, da [[telo (fizika)|telo]] [[pospešek|pospešuje]] in mu spreminja njegov [[hitrost]]ni [[vektor (matematika)|vektor]]. Veljavna [[izpeljane enote SI|izpeljana]] [[osnovne enote SI|enota]] za silo je [[newton]]. Prvi je silo opisal [[Arhimed]], [[matematika|matematično]] pa jo je podrobno opisal [[Isaac Newton|Newton]] z [[Newtonovi zakoni gibanja|zakoni gibanja]]. Celotna sila na [[točkasto telo]] v določenem trenutku in legi je določena s stopnjo spremembe njegove [[gibalna količina|gibalne količine]]:

: <math> \vec\mathbf{F} = \lim_{t\to 0} {m\vec\mathbf{v} - m\vec\mathbf{v}_0\over t} \!\, , </math>

kjer je ''m'' [[vztrajnostna masa]] točkastega telesa, ''v''<sub>0</sub> njegova začetna hitrost, ''v'' njegova končna hitrost in ''t'' čas od začetnega do končnega stanja.

Ker je sila [[kovariantni vektor|kovariantna]] [[vektor (matematika)|vektorska]] količina, se jo lahko razstavi na njene komponente. Vektorska vsota teh komponent je enaka izvorni sili.

[[Masa]] telesa pomnožena z njegovo hitrostjo določa njegovo gibalno količino ''G''. Zgornje navedbe se lahko združijo v:   
:<math> \vec\mathbf{F} = {\Delta \vec\mathbf{G} \over \Delta t} \!\, . </math>

Če '''F''' ni konstantna v Δ''t'', potem gre za povprečno silo v določenem času. Sila je s [[sunek sile|sunkom zunanjih sil]] določena z diferencialno obliko ''izreka o gibalni količini'':

: <math> \vec\mathbf{F} = {d\vec\mathbf{G}\over dt} \!\, . </math>

Kadar je (<math>\vec\mathbf{F} = 0</math>), na telo ne deluje nobena [[zunanja sila]], telo tedaj ali miruje, če je že prej mirovalo (<math>\vec\mathbf{v} = 0</math>), ali pa se giblje [[enakomerno gibanje|enakomerno]] s konstantno [[hitrost]]jo (<math>\vec\mathbf{v} = \hbox{konst}</math>). Mirujoča telesa, katerih vsota vseh zunanjih sil je enaka nič (<math>\Sigma\vec\mathbf{F}_i = 0</math>), obravnava [[statika]].

Mnogim silam je pridruženo polje [[potencialna energija|potencialne energije]]. Na [[gravitacijska sila|gravitacijsko silo]] se lahko, na primer, gleda kot na delovanje [[gravitacijsko polje|gravitacijskega polja]] v okolici telesa. Takšno [[skalar]]no polje potencialne energije je določeno kot polje, katerega [[gradient]] je enak negativni vrednosti sile, delujoči v vsaki točki polja:

: <math>\vec\mathbf{F} = -\nabla \Phi \!\, . </math>

V večini razlag [[mehanika|mehanike]] silo po navadi določijo naznačeno v obliki pripadajočih enačb. Nekateri [[fizik]]i, [[filozof]]i in [[matematik]]i, kot so [[Ernst Mach|Mach]], [[Clifford Truesdell|Truesdell]] in [[Walter Noll|Noll]], ne odobravajo takšnega pristopa in si prizadevajo za eksplicitnejšo določitev sile. Del teh problemov je za gravitacijsko silo rešila [[Albert Einstein|Einsteinova]] [[splošna teorija relativnosti]], kjer potencialno polje ni več skalarno.

== Enote za merjenje sile ==

[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za silo enoto [[newton]]. Druge enote za silo so še [[dina]], [[kilopond]].

V inženirski praksi včasih nepravilno še vedno uporabljajo kot enoto za silo [[tona|tono]], namesto na primer dovoljene [[izpeljane enote SI]] [[kilo|k]]N.

V tabelah staro enoto kilopond priročno zamenjajo s številčno enako veliko enoto [[deka|da]]N.

{{Enote sile}}

== Glej tudi ==
* [[osnovna sila]]
* [[polje (fizika)]] 

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|sila|Sila}}
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Force|Sila}}
* [https://ucilnice.arnes.si/course/view.php?id=31430 Sile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220923180017/https://ucilnice.arnes.si/course/view.php?id=31430 |date=2022-09-23 }} - razlage v Arnesovih učilnicah

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Sila| ]]
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Klasična mehanika]]
[[Kategorija:Fizikalni koncepti]]